SI
Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata
ČASOPIS V FOKUSU
Intervju

Ponedeljek, 6. avgust 2018 ob 06:30

Odpri galerijo

 

V Fokusu: Pogovarjali smo se s Petro in Majo iz Palete znanj -prvima slovenskima mednarodno certificiranima managerkama delovne sreče. O tem, kdo in zakaj sta, kaj je to delovna sreča in zakaj je le ta lahko ključ do uspeha vsake organizacije

Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj sta konec junija 2018 pridobili certifikat mednarodne akademije za managerje delovne sreče WoohooInc. (ChiefHappinessOfficerAcademy).

Tako sta postali prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. K nam sta pripeljali v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki po mnenju številnih voditeljev in managerjev predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih.

V fokusu: Sta ambasadorki delovne sreče, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, trenerki in svetovalki za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Kdo sta še Petra in Maja?

Petra:Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Sem tudi trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, občasno upravljam različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama.

 

Maja: Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega…kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho ...

V fokusu: Velik del življenja, skoraj dve tretjini, preživimo pri delu.O čem torej govorimo, ko govorimo o delovni sreči?

Petra: Čisto preprosto povedano je delovna sreča občutek. Tisti, ko uživaš v tem, kar delaš. Ker delo zavzema tako velik del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da nas izpolnjuje in da pri tem uživamo. Srečni ljudje so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar in imajo naravno željo, da osrečijo druge,tudi bolje poskrbijo za stranke in naredijo “dodaten korak” pri svojem delu.

Najbolj nas osrečujejo odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka.

V fokusu: Kaj pa na ravni organizacije, podjetja?

Maja: Kadar govorimo o konceptu delovne sreče v organizacijah, govorimo o okvirju konceptualnega delovanja in upravljanja podjetja, s katerim organizacije soustvarjajo in hkrati izkoristijo pravi potencial zaposlenih. To niso osamljeni motivacijski programi za izbrane zaposlene, temveč celovit sistem vodenja in delovanja na strateški in operativni ravni organizacije. Le ta je usmerjen v povečevanje vrednosti podjetja, v pozitiven donos naložbe, ki se dosega s fokusom na ljudi, na odnose, znanje, počutje…na neotipljivo premoženje, ki je tisto, ki generira otipljivega.Tukaj gre za spremembo v miselnosti podjetja in posledično zaspremembo ali nadgradnjo organizacijske kulture, za dolgoročno zavezo in strateško odločitev, ki se pa mora nujno najprej začeti in zgoditi na vrhu.

V okusu: Lahko pojasnita, kakšne so prednosti koncepta in pozitivni učinki za organizacije in delodajalce?

Maja: Koncept delovne sreče omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.Znanost je svoje že povedala oziroma govori na to temo. Obstaja veliko raziskav s področja pozitivne psihologije, zavzetosti zaposlenih in raziskav korelacij med počutjem, srečo zaposlenih in poslovno uspešnostjo, ki potrjujejo dejstvo, da so srečni zaposleni bolj uspešni, fokusirani, inovativni, zdravi, manj odsotni, bolj produktivni…veliko bolj zavzeti, če uporabimo ta izraz. Dejstvo je, da imajo srečne organizacije srečne zaposlene in srečne stranke, kar vse posledično vodi do boljših prodajnih rezultatov, ki so tako lahko višji tudi za 40% ali celo več, do večje stroškovne učinkovitosti inboljših poslovnih rezultatov v vseh smislih, kar bi moralo zanimati in razveseliti vsakega dobrega managerja.

V današnjem konkurenčnem okolju na trgu delovne sile je ta dolgoročna zaveza k delovni sreči izjemnega pomena tudi, ko organizacija išče novo zaposlene. Stanje na trgu delovne sile namreč ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja. Moč reguliranja zaposlitvenega trga vztrajno prehaja od delodajalcev k delojemalcem.

Zato je potrebno prevzemanje odgovornosti za so-ustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Kar bodo organizacije morale storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Hitro bo potrebno obuditi skrb za organizacijsko kulturo, lepilo, ki povezuje ljudi in organizacijo.

In zakaj ne bi bila srečna in pozitivna? Ena od koristi srečnih podjetij je namreč tudi, da lahko izbira med najboljšimi kadri in jih tudi zadrži dlje časa. Prihajajo tudi nove generacije zaposlenih, z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Njihova želja ni, da celo življenje preživijo v istem podjetju po ustaljenem urniku. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije.

In zraven novih generacij zaposlenih rastejo tudi nove oblike zaposlovanja, prihaja priliv tuje delovne sile…vsem tem ljudem bo v prihodnosti potrebno ponuditi pravi prostor »pod soncem«, če bodo delodajalci želeli imeti najboljše v svoji sredini.

V fokusu: V našem okolju smo nekako navajeni, da se pretežno govori o zadovoljstvu zaposlenih. Kako se le to vklaplja v koncept delovne sreče?

Petra: Zagotovo je trenutno več tistih, ki jim je cilj zadovoljstvo zaposlenih oziroma se fokusirajo na ustvarjanje in merjenje zadovoljstva. Pa ne samo pri nas. Potrebno pa se je zavedati, da zadovoljstvo še zdaleč ni enako kot sreča. Pravzaprav je med njima kar velika razlika.Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti.

Zadovoljstvo je seveda pomembno, predvsem kadar govorimo o njem kot o nekem standardu in zagotavljanju primernega delovnega okolja in poštenega plačila za opravljeno delo. Ukrepi, s katerimi organizacije najpogosteje dvigujejo zadovoljstvo, so recimo višanje plač, bonusi, napredovanja, brezplačna kava ali sadje, telovadnice v prostorih organizacije. Le ti imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In velikokrat se zdi to kot nikoli končana zgodba. Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja, potreben pa je večji angažma ljudi.

V fokusu: Če podkrepimos primerom, raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82% anketiranih želi priznanja ali pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57% jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega.Srečni zaposleni pa so najboljši ambasadorji svoje organizacije.Kje se po vajinem mnenju in izkušnjah skrivajo največje priložnosti in rezerve delodajalcev pri ustvarjanju pozitivnih organizacijskih kultur?

Maja: Zagotovo pri njih samih. Če bi pogledali raziskave in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški ali celo brez njih veliko narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je veliko delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspalo na področju strateškega upravljanja s človeškim kapitalom in neotipljivim premoženjem ali celo v celoti zanemarilo najpomembnejše – skrb za ljudi, za organizacijsko kulturo. Prepričani pa sva, da je tudi pri nas kar nekaj organizacij, ki se s srečo svojih zaposlenih že ukvarjajo tako ali drugače; verjetno temu rečejo drugače ali pa tega niti ne ozavestijo.

Petra: Se strinjam. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, ali v številki nekje 1,7 milijarde EUR letno. In nekaj je ob teh, in ob podatkih drugih raziskav, vsekakor potrebno spremeniti in zastaviti na novo.Koncept delovne sreče pa ponuja rešitve in je primeren za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali panogo. Pomembno je le, da se organizacija odloči, da bo delovna sreča ena od njenih strateških prioritet. Tako se bodo tudi najbolje pokazale koristi, ki jih prinaša tak način delovanja.

V fokusu: Za konec nam lahko še zaupata, kako pa vi dve poskrbita za vajino delovno srečo?

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 17:48

110 ogledov

Bizarno-zanimivo: Predsednik Turkmenistana Gurbanguly Berdimuhamedov postavil skulpturo iz zlata njemu najljubši pasmi pso
Postavljen je tudi LED zaslon z video posnetkom prikazuje psa v različnih priložnostih. Za enkrat  ni jasno, ali znano koliko pravzaprav stane izdelava skulpture. To je javno priznanje za tamkajšnjo avtohtono pasmo. Gurbanguly Berdimuhamedov je svečano odkril  skulpturo pasme  Alabay  v prestolnici Turkmenije Ashgabatu, ki je zelo velika  in je visoka 6 metrov. Alabay je domači turkmenski tip srednjeazijskega pastirskega  psa  in je vključen v  nacionalno dediščino njihove države. To ni prvič da se tamkajšnji predsednik ukvarja z njemu ljubo pasmo domačega psa. Prejšnje leto  je pasmi Alabay posvetil in izdal knjigo. Kljub velikosti kipa je velik del prebivalcev Turkmenistana  še vedno zelo revnih.  Država kot takšna  je ocenjena za najmanj svobodna kar se tiče tiska in svobode govora. To oceno skoraj vsako leto poda organizacija «Reporterji brez meja«, celo slabša od Severne Koreje  po vprašanju  medijske svobode. Kip je postavljen v stanovanjski  soseski,  ki je zgrajena  in namenjena  predvsem državnim uslužbencem in ministrom,  poročajo iz agencije Eurasianet. Pravijo da s  zlatim kipom pasme Albay  dosežejo  to da pri ljudeh izzovejo pozitivna čustva do pasme in vzbudijo ponos naroda v Turkmenistanu.  V času odkritja kipa so turkmenskemu dečku podarili  psa pasme Alabay,  ki je bila vpisana v  seznam nacionalne dediščine skupaj z domačimi ročno narejenimi preprogami in  zelo stare tradicionalne pasme  Akhaltekinskih  rasnih  konjev. Navezanost predsednika na konje  in na »čaščenje« samega sebe se potrjuje tudi s tem  ko je  bil leta 2015  postavljen kip konja z jezdecem,  kjer  je  jezdec sam Gurbanguly Berdimuhamedov. Turkmenski »ljudski« predsednik od časa do časa podari to pasmo psov vodjem  prijateljskih držav. Med njimi  je  že  pokojni predsednik Uzbekistana Isliyam Karimov, ruski predsednik  Vladimir Putin in Katarski emir. Turkmenistan  ni od danes ali od včeraj okrašen z zlatimi kipi. Eden takšnih je bil kip nekdanjega diktatorja Saparmurata  Niyazova, ki  je želel da ga  kličejo  Turkmenbaši(Oče Turkmenov, asocijacija Na socialistične samodržce). Leta 2010 bi naj kip odstranili.  Kmalu po tem je bil spet postavljen na izrecen ukaz Beridmuhamedova, poročajo agencije.  Sistem je uradno odšel,  samodržci in kult osebnosti je ostal. Na žalosti ni edini v tem delu sveta. Pripravil: Vane T Costa Foto:  Reuters in zaslon-TV

Wed, 25. Nov 2020 at 17:23

110 ogledov

Jelen je lovcu »ukradel« puško
Češka policija je prosila za pomoč pri razrešitvi nenavadnega primera, potem ko je jelen lovcu "ukradel puško" in pobegnil. Incident se je zgodil po tem, ko je pes prestrašil jelena, ki je nato stekel proti enemu od lovcev, mu strgal rokav in mu z rogovi odnesel puško, je sporočila policija. "Puška, ki jo je lovec položil čez levo roko, na srečo brez streliva, je jelenu zdrsnila na rogove" - je navedla policija. Policija je dejala, da je kasneje še en lovec opazil jelena, ki je na razdalji približno kilometra še vedno "nosil puško", poroča The Blend.  

Wed, 25. Nov 2020 at 17:19

109 ogledov

Bogataš je na poroko prišel s šestimi nosečnicami, pravi, da vse nosijo njegove otroke
Bogataš, znan kot "Lepi Mike" iz Nigerije, je na Instagramu pogosto objavljal podrobnosti svojega življenja, ki so milo rečeno nenavadne. Tokrat je morda presegel samega sebe. Bil je namreč eden od gostov na poroki v Nigeriji, na kateri se pojavil s šestimi nosečnicami, in izjavil je, da vse nosijo njegove otroke. To novico je delil na Instagramu, kjer ima približno 250.000 sledilcev. "To ni trik, samo super živimo" - je zapisal ob fotografiji.  

Wed, 25. Nov 2020 at 17:11

98 ogledov

Medicinska sestra in zdravnik sta imela spolne odnose v Covid bolnišnici
Romunska javnost je bila v šoku, ko je izvedela, da sta se med odmorom za kosilo zdravnik in medicinska sestra, zaposlena  v bolnišnici ljubila. Kot navajajo, sta se medicinska sestra in zdravnik ljubila na oddelku za intenzivno terapijo, ki je v sistemu Covid, v oktobru "se je vse skupaj začelo", vse pa je bilo ugotovljeno, ko je bolnišnico nekdo anonimno obvestil, piše Aleph news. Po poročanju romunskih medijev sta bili tam med odmori, pa tudi med delovnim časom, poleg oddelka z najtežje bolnimi pa sta imeli svoje "ljubezensko gnezdo". Dimitri Vienescu, direktor bolnišnice, je dejal, da je zahteval preiskavo, ki bo trajala do 27. novembra.

Wed, 25. Nov 2020 at 14:50

133 ogledov

Vsako leto v zdravstvu za preplačila odteče več kot 400 milijonov €. Poziv vladi in opoziciji, da se ta praksa preneha!
Danes se je na družbenih omrežjih pričelo zbiranje podpisov v podporu pozivu, ki od vlade, opozicije, medijev, tožilstva in policije zahteva, da se ustavijo vsakoletna več sto milijonska oškodovanja davkoplačevalcev pri nabavah v zdravstvu.Po podatkih dr. Blaža Mrevljeta, ki je s sodelavci uspel ustaviti predrage nabave žilnih opornic, iz zdaj že splošno znane istoimenske afere, ta znesek na letni ravni znaša cca. 400 milijonov €. Politika ima to moč, da to nemudoma ustavi.In naša dolžnost je, da od njih to zahtevamo. Zato Vas vabimo, da se tej zahtevi pridružite s podpisom tukaj.

Wed, 25. Nov 2020 at 14:47

108 ogledov

blog Ivan Simič - Premirje
Koliko so vredna človeška življenja in koliko je vreden boj za oblast? To sta dve vprašanji, ki mi zadnje mesece ne dasta miru. Ali so se nekateri res spustili tako nizko, da svetovno epidemijo izkoriščajo za boj za oblast, za podtikanja, nagajanja, sklicevanja parlamentarnih komisij, postavljanja poslanskih vprašanj, miniranja dogovorov, pregovarjanja nasprotnikov, predlaganje novega vodje, preračunavanja, koliko kaj stane in še bi lahko našteval? Ali so res padle vse moralne vrednote? Še v najhujših vojnah so veljala neka moralna pravila. Tako so v stari Grčiji v času olimpijskih iger ustavili vojne, naši opozicijski politiki pa so v času svetovne epidemije še bolj aktivni kot prej. Celo grozijo z zamenjavo vlade, ki so jo sami ustvarili. Namesto da bi v teh časih vse politične stranke stopile skupaj, pokazale svojo zrelost in ljudstvu dali do znanja, da so tukaj le zaradi njih, raje med ljudstvo sejejo strah in spodbujajo sovraštvo. Veliko bolje bi bilo počakati, da epidemija mine, da pridemo v varno območje, potem pa, dragi politiki, pojdite v novo vojno za stolčke in plače. Mi, podjetniki, pa bomo pridne ovčke, ki bomo polnili vaše vreče.   Vem, da je lepše vladati, kot biti v opoziciji, toda današnja opozicija je opozicija, ker je sama tako hotela. Imeli so oblast, imeli so vse in so odstopili. Upam, da danes že vedo, zakaj? Čeprav trdijo, da so enotni, mi njihova dejanja sporočajo nasprotno. O njihovi neenotnosti mi govori že dejstvo, da v svojih vrstah imajo dva nekdanja predsednika slovenske vlade, za novega predsednika vlade pa predlagajo tretjo osebo. Profesorja! Prosim vas lepo! To je le dokaz, da se opozicijske stranke ne morejo, ne znajo ali ne upajo dogovoriti, naj vladanje prevzame eden od prejšnjih predsednikov vlade. Nezaupanje v svoje kadre lahko pomeni le, da so jih sami ocenili za neprimerne. Kaj pa, če bo ta novi obraz šel svojo pot ali pa bo ravno tako vrgel puško v koruzo? To je že storil, če se prav spomnim marca 2006.   Še hujša pa mi je njihova oziroma njegova neodločnost, ko že na samem začetku izjavi, da če je treba, da je lahko le začasen, potem pa naj vodenje prevzame nekdo drug. Imam občutek, da oni vlado razumejo kot avtobusno postajo, prideš in greš. Dragi moji, vlada je veliko več. Toda kaj vas bom učil, saj ste vi politiki. Vse to bi še razumel, če bi se dogajalo v mirnem, normalnem času, ne pa v času svetovne epidemije. V času, ko mnogi zbolevajo, ko ležijo v bolnišnicah in trepetajo za svoja življenja, ko nekateri od njih tudi umirajo, opozicija pa želi prevzeti oblast, ki jo je sama izpustila. Ni bilo prevrata. Zato vam predlagam, da počakajte, da epidemija mine in se potem spustite v odprti boj za oblast. Danes pa delite optimizem.   Verjetno ste presenečeni, da sem se spustil v politično razpravo, toda žal so me razmere  prisilile v to. Potrebujemo razum, premirje, skupni boj zoper epidemijo in nič drugega. Veste, dokler ne ležite v bolnišnici, priključeni na respirator, je vse skupaj videti kot izmišljena zgodba, ko pa gledaš v strop bolnišnice in te stiska v pljučih, imaš le eno željo – preživeti. Zato vsaj v tem času bodimo prijatelji.     Mag. Ivan Simič vir: https://simic-partnerji.si/davcni-blog.html?fbclid=IwAR139mrBWqM_Tc83hP16ZQiYjeGgi5bMgUurSAPHq7B9Na811mxRZHkIYLg
Teme
manager sreče

Zadnji komentarji

grizzly :

12.11.2020 07:35

naivka
Viktor hajsinger :

31.10.2020 11:19

Žalostno!

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata