SI
Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata
V Fokusu
Intervju

Ponedeljek, 6. avgust 2018 ob 06:30

Odpri galerijo

 

V Fokusu: Pogovarjali smo se s Petro in Majo iz Palete znanj -prvima slovenskima mednarodno certificiranima managerkama delovne sreče. O tem, kdo in zakaj sta, kaj je to delovna sreča in zakaj je le ta lahko ključ do uspeha vsake organizacije

Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj sta konec junija 2018 pridobili certifikat mednarodne akademije za managerje delovne sreče WoohooInc. (ChiefHappinessOfficerAcademy).

Tako sta postali prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. K nam sta pripeljali v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki po mnenju številnih voditeljev in managerjev predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih.

V fokusu: Sta ambasadorki delovne sreče, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, trenerki in svetovalki za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Kdo sta še Petra in Maja?

Petra:Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Sem tudi trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, občasno upravljam različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama.

 

Maja: Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega…kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho ...

V fokusu: Velik del življenja, skoraj dve tretjini, preživimo pri delu.O čem torej govorimo, ko govorimo o delovni sreči?

Petra: Čisto preprosto povedano je delovna sreča občutek. Tisti, ko uživaš v tem, kar delaš. Ker delo zavzema tako velik del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da nas izpolnjuje in da pri tem uživamo. Srečni ljudje so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar in imajo naravno željo, da osrečijo druge,tudi bolje poskrbijo za stranke in naredijo “dodaten korak” pri svojem delu.

Najbolj nas osrečujejo odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka.

V fokusu: Kaj pa na ravni organizacije, podjetja?

Maja: Kadar govorimo o konceptu delovne sreče v organizacijah, govorimo o okvirju konceptualnega delovanja in upravljanja podjetja, s katerim organizacije soustvarjajo in hkrati izkoristijo pravi potencial zaposlenih. To niso osamljeni motivacijski programi za izbrane zaposlene, temveč celovit sistem vodenja in delovanja na strateški in operativni ravni organizacije. Le ta je usmerjen v povečevanje vrednosti podjetja, v pozitiven donos naložbe, ki se dosega s fokusom na ljudi, na odnose, znanje, počutje…na neotipljivo premoženje, ki je tisto, ki generira otipljivega.Tukaj gre za spremembo v miselnosti podjetja in posledično zaspremembo ali nadgradnjo organizacijske kulture, za dolgoročno zavezo in strateško odločitev, ki se pa mora nujno najprej začeti in zgoditi na vrhu.

V okusu: Lahko pojasnita, kakšne so prednosti koncepta in pozitivni učinki za organizacije in delodajalce?

Maja: Koncept delovne sreče omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.Znanost je svoje že povedala oziroma govori na to temo. Obstaja veliko raziskav s področja pozitivne psihologije, zavzetosti zaposlenih in raziskav korelacij med počutjem, srečo zaposlenih in poslovno uspešnostjo, ki potrjujejo dejstvo, da so srečni zaposleni bolj uspešni, fokusirani, inovativni, zdravi, manj odsotni, bolj produktivni…veliko bolj zavzeti, če uporabimo ta izraz. Dejstvo je, da imajo srečne organizacije srečne zaposlene in srečne stranke, kar vse posledično vodi do boljših prodajnih rezultatov, ki so tako lahko višji tudi za 40% ali celo več, do večje stroškovne učinkovitosti inboljših poslovnih rezultatov v vseh smislih, kar bi moralo zanimati in razveseliti vsakega dobrega managerja.

V današnjem konkurenčnem okolju na trgu delovne sile je ta dolgoročna zaveza k delovni sreči izjemnega pomena tudi, ko organizacija išče novo zaposlene. Stanje na trgu delovne sile namreč ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja. Moč reguliranja zaposlitvenega trga vztrajno prehaja od delodajalcev k delojemalcem.

Zato je potrebno prevzemanje odgovornosti za so-ustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Kar bodo organizacije morale storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Hitro bo potrebno obuditi skrb za organizacijsko kulturo, lepilo, ki povezuje ljudi in organizacijo.

In zakaj ne bi bila srečna in pozitivna? Ena od koristi srečnih podjetij je namreč tudi, da lahko izbira med najboljšimi kadri in jih tudi zadrži dlje časa. Prihajajo tudi nove generacije zaposlenih, z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Njihova želja ni, da celo življenje preživijo v istem podjetju po ustaljenem urniku. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije.

In zraven novih generacij zaposlenih rastejo tudi nove oblike zaposlovanja, prihaja priliv tuje delovne sile…vsem tem ljudem bo v prihodnosti potrebno ponuditi pravi prostor »pod soncem«, če bodo delodajalci želeli imeti najboljše v svoji sredini.

V fokusu: V našem okolju smo nekako navajeni, da se pretežno govori o zadovoljstvu zaposlenih. Kako se le to vklaplja v koncept delovne sreče?

Petra: Zagotovo je trenutno več tistih, ki jim je cilj zadovoljstvo zaposlenih oziroma se fokusirajo na ustvarjanje in merjenje zadovoljstva. Pa ne samo pri nas. Potrebno pa se je zavedati, da zadovoljstvo še zdaleč ni enako kot sreča. Pravzaprav je med njima kar velika razlika.Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti.

Zadovoljstvo je seveda pomembno, predvsem kadar govorimo o njem kot o nekem standardu in zagotavljanju primernega delovnega okolja in poštenega plačila za opravljeno delo. Ukrepi, s katerimi organizacije najpogosteje dvigujejo zadovoljstvo, so recimo višanje plač, bonusi, napredovanja, brezplačna kava ali sadje, telovadnice v prostorih organizacije. Le ti imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In velikokrat se zdi to kot nikoli končana zgodba. Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja, potreben pa je večji angažma ljudi.

V fokusu: Če podkrepimos primerom, raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82% anketiranih želi priznanja ali pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57% jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega.Srečni zaposleni pa so najboljši ambasadorji svoje organizacije.Kje se po vajinem mnenju in izkušnjah skrivajo največje priložnosti in rezerve delodajalcev pri ustvarjanju pozitivnih organizacijskih kultur?

Maja: Zagotovo pri njih samih. Če bi pogledali raziskave in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški ali celo brez njih veliko narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je veliko delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspalo na področju strateškega upravljanja s človeškim kapitalom in neotipljivim premoženjem ali celo v celoti zanemarilo najpomembnejše – skrb za ljudi, za organizacijsko kulturo. Prepričani pa sva, da je tudi pri nas kar nekaj organizacij, ki se s srečo svojih zaposlenih že ukvarjajo tako ali drugače; verjetno temu rečejo drugače ali pa tega niti ne ozavestijo.

Petra: Se strinjam. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, ali v številki nekje 1,7 milijarde EUR letno. In nekaj je ob teh, in ob podatkih drugih raziskav, vsekakor potrebno spremeniti in zastaviti na novo.Koncept delovne sreče pa ponuja rešitve in je primeren za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali panogo. Pomembno je le, da se organizacija odloči, da bo delovna sreča ena od njenih strateških prioritet. Tako se bodo tudi najbolje pokazale koristi, ki jih prinaša tak način delovanja.

V fokusu: Za konec nam lahko še zaupata, kako pa vi dve poskrbita za vajino delovno srečo?

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Feb 2020 at 07:47

0 ogledov

Agonija, brezvladje, kaos se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje - do roba prepada in še čez!
Stanje prej, sedaj oziroma od odstopa Premerja Marjana Šarca, s tem tudi celotne Vlade,  se iz dneva v dan poslabšuje. Dobro leto inštalirane vlade  je bilo slabo, larpurlartistično-vladanje  radi vladanja, seveda ob nekih ugodnih kazalcih  gospodarske klime, ni kazalo tako grobo, kvarno sliko kot je v resnici bila. Temu bil rekli ob vsem naštetem da je bili slabo, brez razvojnega vidika, z eno besedo slabo.  V sem tem je glavno besedo imel  Marjan Šarec, sedaj že premier v odstopu. V odstopu od odgovornosti,  ne pa od potovanj,  obisku ideološko enoznačnih prireditev, produciranja afer, šarcizmov, veleumnih  izjav brez vsebine na mednarodnem in domačem političnem parketu. Kljub potenciranju tega odstopa in omenjanje le tega  pa ne izzove nikakršen učinek med tistimi , ki jim je namenjen ali z namenom da se sliši kaj o tem. Pa žela ga  prenekateri  inštrumenti, merilniki ne zaznavajo. V žargonu letalstvu temu rečejo  da ga radarji ne zaznavajo oziroma da nima politične teže.  Pa ne samo te »breztežnosti«še jih je. Te dni sem zaznal neko izjavo prav tega  »nus produkta«, stranskega učinka iz tovarne instant političnih, za njega lahko z veliko gotovostjo trdim,  nekvalitetnih polizdelkov  omejenega dosega in prav tako kratkega roka trajanja.  Izjava, posneta nekaj let nazaj se glasi takole: »Kaj točno bom delal ne vem, kako bo ratalo ne vem, tako da kaj dosti ne vem« Sicer se sliši kot mnogo krat do sedaj oziroma  v času nastopanja  v performansu imenovan Predsednik Vlade, kot slab »šarcizem«,  žal pa je tudi zelo veliko resnice v tem,  če že  ne   vse . Kaj bom točno delal ne  vem, je dejansko njegov opis dnevnega razporeda del. Na nivoju prejšnjega dela v lokalni skupnosti se je zamaskiral z  zasedenostjo, dostopnostjo, gibanje med občani na relaciji Šmarca-Šutna-Kamnik(županska pisarna) in konec dneva. Ob prestopu v  prevelike čevlje politika na državnem nivoju ni prinesel noben presežek v smislu vodenja, intelektualnih potencialov, večine političnega dogovarjanja. Teh prvin namreč ni imel, oziroma je ta manko še bolj izrazit, četudi je odstopil. Kot  poraženec na volitvah 2018 , je zbral kot srečni poraženec ljudi , ekipo iz vseh vetrov, ki bi naj bila Vlada. Počel je početje vladanja pa ni vedel kako vladati. Na vsako pobudo, da na nekem področju kaj manjka, je bil pripravljen instant odgovor, »ta trenutek vam ne morem dati odgovor, bom  pa zagotovo se pozanimal kako stvari priti do dna« Umetnost izražanja pa taka. Izvirnosti nobene, imitiranja, oponašanja , to pa obvlada, če  ne pa gre na Radio 1  in malo »vežba« vlogo ki jo najbolj obvlada, se pravi oponašanja. V odločanju kot otočno ni vedel kaj , se je zaprl v »bunker« tako kot »Dolfe«  ali pa je sklical odgovorne(ministre) iz se drl  in tulil na vse, kako so nesposobni. Kaj bo ratalo, oziroma je ratalo, ne vem,  ker prav za prav nič ni ratalo. Celo tam ko bi po naravi stvari pri že sprejetih zakonih,   vladnih projektih ki so jih izforsirali njegovi sedaj že ministri  za »tekoče« posle, se je zakompliciralo zato ker ni poznal kompetence ali pa ni preveril   vsebino »nahrbtnika« kandidata ali kasneje že ministra. Ko se ej to zgodilo da je nekdo moral oditi oziroma je bil zamenjan, pa ga je pohvalil ter , češ,v dani situaciji »sem to moral narediti«. Zato ker ni vedel mnogo česa ni ratalo nič. Ratalo, uspelo mu je narediti škodo, organizacijsko in finančno. Vsak ki je bil zamenjal je bil dober, vsak ki je ostal pa ne toliko ampak ker je on bil neuk vladanja in še česa je nekoga rabil da čez čas kasira kritiko, tudi dretje in osiranje. Tistim ki je bilo namenjeno ta glasnost so bili kasneje »povišani«samo da ne kažejo in ne zaznavajo od blizu njegovo plitvost, praznost plehkost. Obkrožil se z operativci, ki so delali umazane posle zanj, sam tako beden in bos,  je bil dobro zmanipuliran  in  neuporaben  razen za produciranje šarcizmov. Tako da kaj dosti jaz ne vem,  v kombinaciji z že doseženi neuspehom in neznanjem ter nagnjenosti k laganju, ter manipulacijo pripelje do tega da zlorabi določene vzvode izvršnega dela  oblasti. To mu je prineslo več afer. Ena za drugo.  Povezano z kompleksom odstavljenega-odstopljenega vaškega Napoleona prehaja v področje načrtnega škodovanja državi. To trditev lahko podremo s tem da ko je bil sestanek »prijateljev«  kohezije v Lisboni, v času ko je že odstopi, ni šel sam in tudi ni »opremil« z kompetencami resorno ministrico. Tam se je lobiralo in iskalo zaveznike za pogajanja EU sredstva  za kohezijo  držav prejemnic. Zelo občutljivo obdobje za državo  pa brez kakršne koli strategije, kvečjemu anarhije. Finančna perspektiva  za naslednje šestletno obdobje, mi oziroma to kar je ostalo od vlade pa »telefono mutto«, ali  ni ti glasu pa tudi besede ne o tem. Te dni oziroma včeraj, v četrtek, je taisti Šarec odpotoval v Bruselj na sestanek šefov vlad na  pogajanja   o naslednji finančni perspektivi 2021-2027. Po predlogu v katere bo prišlo do zmanjšanja oziroma drastičnega zmanjšanja sredstev za države prejemnice, med katerimi je tudi Slovenija. Že po izjavi, ki jo je dal za STA pred odhodom o tem, da se pri Sloveniji pričakuje drastično znižane za 45%, kasneje za 37% ter da je naš cilj, da bi si izborili zmanjšanje za 24% kot imajo nekatere članice. Popolnoma neusklajen nepripravljen in upal bi si reči tudi brezvoljno in za nalašč da prepusti drugim problem ki bi bil rešljiv in  finančno ugodnejši   za Slovenijo. Kot smo zvedeli na skupni seje voditeljev je odlično »odigral« vlogo nepomembnega, ki mu odločno » paše« in mu je pisna na kožo,  na škodo. Sama seja je  imenovala »terapevtska«, z namenom da pripravi  voditelje na slab rezultat. Šarec te težav nima  ker je že prišel » pripravljen« na poraz. Vse to okrog odstopa, nestrokovnosti, nevoščljivosti, provincialnosti, nepotizmu, klientelizmu, ki smo mu bili priča zadnjih dveh let in še prej, pomeni samo eno: »Dovolj je novih obrazov, starih stricev  in tet iz ozadja, nekompetentnih oseb na najvišjih položajih, delitev na prvorazredne in ostale«. Potrebujemo  zdravo državo  na uspešnem gospodarstvu in ugodne klime zanj, na kompetentnih in strokovnih  oseb pri vodenju države.  Našemljenih oslov v konje smo imeli do sedaj  dovolj, rabimo močna grla,  ki bodo zmogli izvleči voz iz političnega, ekonomskega in moralnega blata. Nastopil je čas za premik bi  lahko bil že včeraj , morebiti danes, jutri je lahko že prepozno. Vane K. Tegov

Thu, 20. Feb 2020 at 19:19

119 ogledov

VIDEO: Franc Bogovič: V finančni perspektivi 2021/27 morajo ostati sredstva kohezije in za kmetijstvo neokrnjena
V Bruslju je te dni vroče, kajti države članice se s komisijo pogajajo o sresstvi, ki naj bi jih bile deležne v novi finančni perspektivi. Da bo na razpolago manj denarja, je povsem jasno po tem, ko je iz evropske unije izstopilo Združeno kraljesrvo, ki je v evropsko blagajno prispevalo krepko čez 70 milijard evrov. Po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča ELS/EPP si mora slovenska pogajalska stran prizadevati, da sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo ostanejo na enaki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi. Slovenija to pa je seveda naloga vlade Marjana Šarca v odhajanju, mora odgovoriti na ključna vprašanja, kaj se bo financiralo iz EU sredstev, da bodo ta čim bolj učinkovito in hitro počrpana. VIDEO:

Thu, 20. Feb 2020 at 18:58

151 ogledov

NMK bo postala celjski NVP (Naš Veliki Ponos) - končno premik na bolje!?
Svetniki Mestni svet MO Celje  so v torek  na 11. redni seji sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija. Na podlagi potrjenega in sprejetega  odloka bo stavba na Glaziji, poljudno  imenovana tudi “Naša mala klinika”, po dolgih letih s končno zaživela in  bo dobila vsebine, ki bodo dajale primerno temu življenje in  utrip tako da bo namesto Medicinskega centra Glazija v njej po novem prostora za gostinske, poslovne, upravne, trgovske in zdravstvene dejavnosti, v zgornjih dveh etažah pa bodo tudi stanovanja. Zeleno stavbo na Glaziji, bolj poznano pod imenom “Naša mala klinika”, je leta 2010 začelo graditi podjetje Reparo, v njej pa naj bi po prvotnih načrtih domoval Medicinski center Glazija. Zgodba se je klavrno končala še preden bi v stavbi zaživel medicinski center. Leta 2012 je namreč podjetje Reparo zaradi dolgov končalo v stečaju, stavba pa je kot del stečajne mase pristala na dražbi. Za njim je enako usodo doletela tudi izvajalca ki je takrat slišal na ime CMC. In  je bila samo zelena stavba pa še kaj drugega je bilo zelenega, predvsem divje rastlinje okoli same stavbe. Leta 2018 za okoli 2,5 milijona evrov kupilo podjetje VOC Ekologija. To je najprej napovedovalo, da se bo držalo prvotnih načrtov in bodočega namena in vzpostaviti medicinski center, a so v podjetju načrte  kar kmalu predrugačili,  zato je bilo to potrebno spremeniti oziroma spremembo potrditi z spremembo namembnosti objekta, kar so mestni svetniki potrdili v  naredili  v torek. Za realizacijo, oziroma gradnjo in dokončanje  je bilo potrebno sprejeti odlok po katerem se mora tudi sama klasifikacija objekta spremeniti. To so naredili so na 11. redni seji celjski mestni svetniki  ki so sprejeli odlok po katerem se je klasifikacija “Naše male klinike” spremenila iz zdravstvene stavbe v večnamensko stavbo z različnimi dejavnostmi.  Dve tretjini etaž se namenja gostinskim, poslovnim, upravnim, trgovskim, zdravstvenim in storitvenim dejavnosti, ostala tretjina pa bo namenjena za stanovanja. Glede na samo infrastrukturo v neposredni bližini ter nedaleč vstran  dvom o kvalitetnem sobivanju z raznovrstnim spektrom dejavnosti in objektov ni bojazni da bi bili kakršnekoli preglavice z zapolnjevanjem  samega objekta z želenimi vsebinami. Ob sicer zeleni barvi objekta ki bo ostala in s pomočjo odločitve oziroma sprejetja odloga  na Mestnem svetu pričakujemo da je odločitev investitorja  modra ter da s pomočjo pametnih vsebin objekt ima tudi svetlo perspektivo in dolgoživost pred seboj. Le poklopiti se morajo vse dejavniki med seboj! V.K.T.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:18

255 ogledov

Romana Tomc: Lahko Šarec v Bruslju škoduje Sloveniji?
Danes popoldne bodo predstavniki držav članic v Bruslju nadaljevali s pogajanji o večletnem finančnem okvirju EU, na podlagi pogajalskega predloga, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.Slovenijo na današnjih pogajanjih zastopa predsednik vlade v odhodu, Marjan Šarec. Evropska poslanka Romana Tomc komentira: "Vsi se strinjamo, da je tako veliko zmanjšanje kohezijskih sredstev, kot ga je predlagal Charles Michel, za Slovenijo nesprejemljivo. Toda, če nečemu nasprotujemo, moramo imeti tudi jasna stališča, kaj želimo doseči. Dejstvo je, da bo do zmanjšanja sredstev najverjetneje prišlo, lahko pa škodo poskušamo zmanjšati. To so pogajanja in pogajalske spretnosti so zelo pomembne." Predlog Evropskega sveta predvideva precejšnje zmanjšanje sredstev za kohezijske države, med njimi tudi Slovenijo. Slovenija predloga, po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki se je prvega kroga pogajanj udeležil v ponedeljek, ne bo podprla, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih. Te so ohranitev kohezijskih sredstev na ravni predloga, po katerem bi Slovenija prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za zahodno Slovenijo, in povečanje sredstev za razvoj podeželja. "Vse kaže, da Marjan Šarec v Bruselj prihaja brez jasno oblikovanih pogajalskih izhodišč. Brez konstruktivnih in utemeljenih predlogov nas nihče ne bo jemal resno. Ni čudno, da izgubljamo ugled. Tako kot je bil nenavaden način odstopa Marijana Šarca, so nenavadne tudi njegove reakcije po odstopu. Te nakazujejo, da ga vodijo osebne zamere in da mu interesi Slovenije niso prioriteta. S takim neprofesionalnim načinom nastopa in brez jasne strategije, kaj Slovenija v teh pogajanjih želi doseči in kaj je za nas realno, ne moremo pričakovati, da bomo v bitki za evropska sredstva uspešni," je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:02

183 ogledov

Franc Breznik: Slovenija bi lahko bila pilotna država na področju geotermalne energije
»Prednost geotermalne energije je konstantna proizvodnja. Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija. Bodimo vzor za mlado generacijo. Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Geotermalna energija je torej odličen primer socialne politike,« je na seji poudaril predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik.Članice in člani Odbora za kmetijstvo so na 17. seji ponovno razpravljali o geotermalni energiji kot okoljsko sprejemljivem viru energije, priložnosti za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnji električne energije. Na eni od prejšnjih sej je odbor namreč sprejel sklep, da jim odgovorna ministrstva v roku šestih mesecev pripravijo nabor ukrepov za učinkovito izrabo geotermalne energije. Predsednik odbora Franc Breznik je uvodoma pojasnil, da je Odbor za kmetijstvo že opravil analizo z idejami in načrti na področju geotermalne energije, prav tako pa so si ogledali primere dobre prakse v sosednjih državah. Od pristojnih predstavnikov institucij si zato želi konkretne odgovore in predloge ter pojasnilo, zakaj do danes na odbor ni bil naslovljen noben predlog, ki bi izboljšal koriščenje geotermalne energije. »Imeli ste sedem mesecev časa, da se pripravite na to sejo, čas je, da sprejmemo določene sklepe in se pripravimo na kohezijska sredstva, ki predvidevajo vlaganje tudi v koriščenje energije s pomočjo geotermalne energije,« je poudaril poslanec in pojasnil, da želi odbor odpreti konstruktivno razpravo s strokovnjaki, ki se spoznajo na ta obnovljiv vir, katerega prednost je predvsem izredno konstantna proizvodnja. .@FrancBreznikSDS: Na področju #GeotermalnaEnergija smo se poenotili praktično vsi poslanci pa vendar se nič ne premakne. Ne vem več, koliko lobijev in najrazličnejših birokratskih zapor obstaja, da se tako resen projekt, ki nima nobenih negativnih vidikov, nikamor ne premakne. pic.twitter.com/mTC7TjDCwO — SDS (@strankaSDS) February 19, 2020 Poslanec SDS Franc Breznik je poudaril, da je zadnjega pol leta trdo delal na projektu geotermalne energije, in da ga »veseli, da smo vsi poslanci odbora spoznali, da gre za pomemben vir energije in prebojni moment, ki je možen v Sloveniji.« »Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija,« je prepričan poslanec, ki se obenem čudi birokratskim oviram, ki ne dopuščajo izvedbe resnih projektov, s katerimi se vsi strinjajo. V Sloveniji je po njegovih besedah 42 občin z geotermalnimi vrtinami, ne samo na severovzhodnem delu države, temveč tudi drugod, »celo v Ljubljani, ki bi lahko zahvaljujoč geotermalni energiji postala prava zelena prestolnica.« »Pojdimo od besed k dejanjem, bodimo vzor za mlado generacijo, ki se zbira na protestih in od nas želi, da nekaj storimo v tej smeri,« dodaja Breznik, ki poudarja, da je v začetku treba narediti predvsem korak naprej na področju kaskadnega izkoriščanja geotermalne energije, ki bi pripomoglo k razširitvi steklenjakov, razvoju sušilnic sadja, turizma… Breznik je prisotnim dejal še, da si morajo vsi čim bolj prizadevati za spremembe na tem področju: »Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Gre torej za odličen primer socialne politike.«  Breznik je v nadaljevanju naštel primere dobre prakse iz tujine: »Hrvaška gradi že drugo geotermalno elektrarno, z manjšim geotermalnim potencialom od Slovenije se Švica ogreva z močjo 1,73 GW iz geotermalne energije. Glavno mesto Islandije, Reykjavik, se z geotermalno energijo v celoti ogreva že od leta 1928. Nemčija ima slab geotermalni potencial, a kljub temu raziskujejo možnosti na tem področju, saj se zaradi pretirane fotovoltaike srečujejo z nestabilnostjo energije.« Opozarja, da je Slovenija v zimskem času skoraj popolnoma odvisna od uvoza sadje in zelenjave, medtem ko imamo velik potencial za doma pridelano zelenjavo brez pesticidov. Potreba po električni energiji narašča, zato se Breznik sprašuje, iz katerega vira bomo čez nekaj let ob povečanem številu električnih avtomobilov polnili naša vozila. »Upam, da bo v bližnji prihodnosti med slovenskimi obnovljivimi viri tudi geotermalna energija. Postavimo si ambiciozne cilje,« je zaključil Breznik, ki je prepričan, da bi geotermalno elektrarno morali začeti graditi že v naslednjih dveh letih. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je še dodal, da veliko odgovornost, da Slovenija na področju geotermalne energije ni storila koraka naprej, nosijo predvsem posamezna ministrstva, zato bi bilo treba konkretno navesti imena institucij in ljudi, kjer se zadeva zatakne. »Poslanci se z volitvami menjamo, na odgovornih institucijah pa že vrsto let ostajajo nekateri isti ljudje, zato se lahko ta zgodba še ponovi,« je sklenil Podkrajšek. Ob koncu je predsednik odbora Franc Breznik prekinil sejo, ki se bo nadaljevala, ko bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila potrebno dokumentacijo. Vir: sds.si Foto: DZ RS (Matija Sušnik)

Thu, 20. Feb 2020 at 14:48

147 ogledov

Pametne vasi v Sodražici
V Sodražici se je 14. februarja 2020 odvijalo zanimivo omizje, ki je pritegnilo veliko pozornost tudi med mladimi. V ospredju so bile Pametne vasi in vprašanje, kako razvijati Sodražico in njeno okolico po tem konceptu in v smeri ohranjanja poseljenega, obdelanega in privlačnega podeželja. Dogodek se je v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in v sodelovanju z Občino Sodražica odvijal v Gasilskem domu Sodražica, omizje, na katerem so sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), Irena Marn z Občine Ribnica, mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat ter prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednost, pa je povezoval župan Občine Sodražica Blaž Milavec.   Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP) je uvodoma predstavil osnovno evropsko vizijo koncepta Pametnih vasi, s katerim bi se podeželje razvijalo v smeri, da bi se zmanjšal razvojni zaostanek, ki ga ima podeželje v primerjavi z mesti, predvsem pa, da bi se ustavil trend izseljevanja ljudi s podeželja. Pametne vasi so namreč podeželske skupnosti, ki jih povezuje želja po sodelovanju in razvoju z implementacijo najnovejših tehnologij in konceptov. In te po Bogovičevih besedah postajajo resničnost. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju po letu 2021 za njihovo uresničitev namenila sredstva za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov podeželja z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije.   »Slovenija bi lahko bila s svojimi danostmi pilotna država in zgled ostalim članicam v uvajanju tovrstnih rešitev. Ukrepi na ravni EU so prevideni, zdaj pa je pomembno, da mi v Sloveniji vemo, kaj hočemo, in to seveda tudi zapišemo v operativne programe, da bomo ta sredstva lahko tudi črpali. O tem moramo razmišljati danes in biti ustvarjalci teh sprememb, ne samo čakati!,« je opozoril Bogovič na naloge, ki jih imajo pri tem v tem trenutku resorna ministrstva.  V zvezi z novim evropskim Zelenim dogovorom pa je povedal, da so odgovori na njegove zahteve  prav tudi v konceptu Pametnih vaseh.   Irena Marn, predstavnica Občine Ribnica je predstavila FabLab v Rokodelskem centru Ribnica. Poslanstvo rokodelstva, kjer imajo v ospredju suho robo in lončarstvo, je trajna skrb za izdelovanje, ohranjanje, raziskovanje, prikazovanje, izobraževanje, razstavljanje in populariziranje domače in umetnostne obrti. V letošnjem letu načrtujejo izvedbo delavnic za otroke in mladinos področja programiranja in modeliranja (2D, 3D tisk) v 2021 pa nakup opreme za nadgradnjo delavnice za glino  (3D tiskalnik in dizajn) in vzpostavitev mentorske ekipe, ki bo spodbujala mladino k navduševanju nad domačo obrtjo, ki izginja.   Mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat je na predstavil svoj pogled na sodobno kmetijstvo. Kljub zaposlenosti tudi kmetuje na družinski kmetiji, ki mu je, čeprav geografsko strnjena in prostorsko omejena v vaškem jedru, v veselje in navdih. Poudaril je pomen izobraževanja otrok v okviru kmetijskih krožkov v šolah.     Prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednostjo, je spregovoril o lesu kot strateški dobrini Slovenije. »Lesna industrija bi znatno prispevala k razvoju podeželja in decentralizaciji slovenskega gospodarstva ter s tem k enakomernejši poseljenosti Slovenije,« je poudaril dr. Pohleven  Spomnil je, da so bili centri predelave lesa nekoč najbolj prestižna slovenska proizvodnja, in pozval, da to spet postanejo. Z novimi centri predelave lesa  bi se ustvarjala delovna mesta tam, kjer lesna surovina nastaja, zmanjšale pa bi se tudi dnevne migracije v industrijske mestne centre. Poudaril je da les in predelava lesa omogočata tudi prehod v nizkoogljično družbo, leseni izdelki pa prispevajo k znižanju emisij CO2.   Župan Sodražice Blaž Milavec je pozdravil predstavljene ideje in odlične primere dobre prakse, ki v njihovem okolju že delujejo, ter zaželel, da bo vizija Pametnih vasi ustrezno vključena v prihodnje slovenske vladne operativne programe za ustrezno črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja pri tem.
Teme
manager sreče

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata