SI
Poletni delovni kampi za mlade po svetu
ČASOPIS V FOKUSU
Aktualno

Petek, 29. junij 2018 ob 11:25

Odpri galerijo

Slovenski zavod Voluntariat vabi mlade in mlade po srcu, da se čez poletje vključijo v mednarodne poletne kampe po svetu.

V kolikor bi v letošnjem poletju ali jeseni rada teden, dva ali tri preživela delovno in v dobri, mednarodni družbi vam lahko Zavod Voluntariat pomaga in svetuje.

Ponudba mednarodnih prostovoljskih taborov je dosegla vrhunec in na stotine prostih mest še čaka, da jih zasedete motivirani prostovoljci, ki si želite novih znanj in medkulturnih izkušenj. Spodnja starostna meja je 18 oziroma 21 let, medtem ko zgornje starostne meje ni, pomemben ni niti status. Vabijo mlade in starejše, študente, brezposelne, družine in zaposlene!

Kaj je sploh mednarodni prostovoljski tabor?

Gre za kratkoročno delo na neprofitnih projektih, ki jih izvajajo lokalne neprofitne organizacije. Projekti so sicer lahko dolgoročnejši, vendar vsak prostovoljec v okviru tabora lahko sodeluje le krajše obdobje – od enega do treh tednov. Tabori so večinoma organizirani tako, da skupina prostovoljcev dela od šest do osem ur na dan, preostali čas pa se vrstijo druženja, izleti, ekskurzije ter ostale prostočasne aktivnosti. Večinoma sprejemajo posameznike, obstaja pa tudi nekaj taborov, ki so prilagojeni družinam.

Skratka, na taboru delaš nekaj dobrega za lokalno skupnost, spoznavaš druge prostovoljce in se družiš z lokalnim prebivalstvom. Za tvojo nastanitev in prehrano poskrbi organizacija gostiteljica, stroške potovanja, vize in cepljenj pa krije vsak sam. 

Za kakšno delo gre?

Umetnost, ekologija, antirasizem, LGBT, fotografija, ekološko kmetovanje, arhitektura, okoljevarstvo, človekove pravice, medkulturnost… To je le nekaj iz bogatega nabora tematskih področij mednarodnih delovnih taborov. Pogosto organizacije potrebujejo pomoč pri komunikaciji, druge bolj potrebujejo fizično moč, veliko pa je tudi možnosti za delo z otroki, begunci, ostarelimi in LGBT skupnostjo.

V katere države lahko grem?

Odpotujete lahko praktično kamorkoli – od Islandije, Hrvaške do Mongolije, Palestine in Kambodže, če vam le ustreza termin tabora! Bogato ponudbo taborov lahko pregledate v iskalniku SCI (https://www.workcamps.info/icamps/SI-SCI/en/) ali pa se obrnite na nas in pomagali ti bomo izbrali pravega zate. Tukaj (https://voicesofvolunteers.wordpress.com/2017/08/29/making-good-in-slovenia/) in tukaj (http://blog.zavod-voluntariat.si/category/sci-workcamps/) pa si lahko prebereš zgodbe prostovoljcev, ki jim nikakor ni žal, da so udeležili svojega mednarodnega delovnega tabora.

Kako se prijavite?

Prijava je zelo preprosta, podrobna navodila najdete tukaj (https://www.docdroid.net/1oUV7Ty/kako-se-prijavim-na-tabor.pdf). Če imate še kakšno vprašanje, pa nam pišite ali pa odgovor poiščite tukaj (https://www.workcamps.info/icamps/SI-SCI/en/faqs.html). Dodamo naj samo še, da je treba po prijavi poravnati še prijavnino v višini od 90 do 115 evrov, s katero pokrijemo stroške prijavljanja in zavarovanja.

 

Voluntariat – Zavod za mednarodno prostovoljno delo je del mednarodne mreže Service Civil International. Naše poslanstvo je promocija idej miru, družbene pravičnosti, trajnostnega razvoja, mednarodnega sodelovanja in solidarnosti skozi prostovoljno delo. Verjamemo, da je mednarodno prostovoljno delo koristno tako za osebnostni razvoj posameznika, ki pridobi pomembne neformalne izkušnje, kot za medkulturno učenje in vzgojo za mir in strpnost.

Morda bodo koga od bralcev zasrbele noge ali prsti in si bo letošnje poletje in jesen organiziral in preživel drugače - v mednarodnih kampih.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 09:58

0 ogledov

(HU)KORONSKI SMEH  - številka 035
HURONSKI ... eee, oprostite ... KORONSKI SMEH Smeh je pol zdravja, druga polovica je umivanje rok. ŠALE ŠTEVILKA 035 JIM BOM ŽE POKAZAL, TEM KORONSKO PRESTRAŠENIM BEBCEM. JAZ SEM POLARNI MEDVED! MASKA KOT KONDOMMaska je isto kot kondom. Ni nujno, da ga imaš, je pa priporočljivo. PROTEST ŽEPARJEVZdruženje žeparjev je vložilo pritožbo proti Vladi, ker jim razdalja 1,5m onemogoča normalno delovanje v mestnem prevozu. Ker so oškodovani tudi za delo v normalnih razmerah v množici, vlagajo še zahtevo za nadomestilo izpada prihodka. POZOR – NEKORONSKA ŠALA ZAJČEK IN VOLKZajček je sedel na robu jase in si pilil krempljčke. Mimo pride lisica in ga vpraša:»Zajček, kaj delaš?«»Kremplje si brusim, da bom volka raztrgal!« Lisica prestrašeno zbeži. Mimo pride medved: »Zajček, kaj delaš?«»Kremplje si brusim, da bom volka raztrgal!« Medved odhlača, ne da bi se ozrl. Novica končno pride tudi volku do ušes. Odloči se, da pogleda, kaj se dogaja.Pride na jaso in vpraša zajca: »Zajček, kaj delaš?«»Eh, nič posebnega. Malo si čistim nohte in tu pa tam kakšno neumno zinem!« Pripravil Andy  

Sat, 6. Jun 2020 at 09:44

0 ogledov

Kako ohraniti svežino solatnic
Ker je še vedno priporočljivo, da ne hodimo po trgovinah prepogosto, je način shranjevanja sveže hrane, sadja in zelenjave pomemben. Sezonske zelenjave spomladi se veselimo, a je krhka in zelo občutljiva, če je premokra, hitro zgnije, če je poškodovana pa tudi in hitro uveni. Na prodajnih policah morajo biti solatnice, od motovilca do glave zelja, suhe, ne smejo biti uvele, kocen solatnih glav belkast oziroma rahlo obarvan, kar je znak svežosti. Listnato zelenjavo doma sortiramo v tisto, ki bo v hladilniku zdržala do tri dni: motovilec, berivka, ki jo kar v vrečki damo v hladilnik in pojemo v treh dneh. In tisto, ki bo zdržala ves teden: večje glave dobro osušimo s papirnato brisačo in ovijemo v `plastično folijo´ za živila tako, da kocen ostane nepokrit. Shranimo v hladilniku na temperaturi, ki ni višja od 3 stopinj Celzija (na dnu hladilnika oziroma v `crisp´ predalniku hladilnika), tako se bo ohranila tudi en teden. Trdo `zvita´ glava ledenke, lahko primerno shranjena ostane sveža tudi do deset dni. Čiščenje in pranje solatnic opravimo tik pred uporabo. Operemo cele liste tako, da najprej peremo v topli vodi 30 sekund ali pol minute, nato pa še dvakrat z mrzlo vodo. Peremo vedno v posodi, v kateri je prostora za trikratni volumen solate. Šele nato solato razrežemo. -V hladilniku shranimo solato, ki je suha. Odstranimo nečistoče, a je ne peremo.Shranjujemo jo v predalu, kjer temperatura ni višja kot 3 stopinje Celzija.-Solato čistimo in peremo tik pred uporabo, najprej v topli vodi, nato pa dvakrat z mrzlo vodo. Naj bodo solatnice pogosto na vašem jedilniku - posebej sedaj v času sezone. vir: https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10306-kako-ohraniti-svezino-solatnic

Sat, 6. Jun 2020 at 09:30

0 ogledov

Tarča na TV Slovenija le za strašenje ljudi?
Javna hiša RTV Slovenija je v četrtkovi Tarči z namenom diskreditacije aktualne oblasti skonstruirala “afero” o vložnih listih v domovih za starejše po Sloveniji, katerim naj bi se odreklo zdravljenje v bolnišnicah zaradi okužbe z novim koronavirusom, pri čemer je vladi očitala, da naj bi sestavljala tako imenovane sezname smrti. Seveda so zamolčali dejstvo, da vložni list služi oceni zdravstvenega stanja oskrbovanca v domu, ko ta še ni okužen.  Priznani kardiolog dr. Blaž Mrevlje je že pred samo Tarčo dal vedeti, da tukaj ne gre za nikakršno sestavljanje smrtonosnih seznamov. “Tako politikantsko nabijanje je zavržno in primitivno ter žaljivo za medicinsko osebje v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše, kakor tudi nepietetno do starostnikov/bolnikov, ki so predmet tako pritlehnega nabiranja političnih točk.” Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je v odzivu na neutemeljene obtožbe zagotovil, da na ministrstvu za zdravje niso sestavljali nobenih seznamov smrti. “Krivično pa je, imam tak občutek, da nekdo dela v politične namene.”  Očitno so na RTV Slovenija celotno zgodbo zgradili okrog mnenja Dušana Kebra, ki je med drugim izjavil: “Če bi to (tako imenovani seznami) bila zgolj napaka, bi jo priznali in danes rekli, da gre za tragično zmoto. Ker pa je to odločitev na ravni ministrstva, na ravni politike, ker na koncu politika vedno odloča, stroka pa daje mišljenje, je to grozljivo. To je nestrokovno, nezakonito in neetično.” Kot lahko vidimo na RTV Slovenija vedno znova pozabljajo, da je Šarčeva vlada tista, ki je omogočila vnos virusa v domove za ostarele. Glede na to, da je bila nova vlada primorana praktično čez noč pričeti s sprejemanjem ukrepov za zajezitev virusa, zdravstveno osebje, pa se je bilo primorano z virusom boriti v prvih bojnih linijah, je naravnost neokusno, da si drznejo dvomiti v delo tistih, ki so delali vse kar je v njihovi moči in so se pri svojem delu opirali na stroko. Očitno pa je v prvem planu lansiranje afer, torej delanje zgodb, kjer jih ni. Seveda ne čudi, da kritik na račun oddaje ni manjkalo, saj sta ministra in zdravnik Muževič jasno dokazali, da gre za laži. Poleg tega pa je bilo očitno videti, kako je voditeljica vseskozi prekinjala ministra Gantarja, ko pa je govoril Keber je bila seveda zgodba povsem drugačna. MB

Sat, 6. Jun 2020 at 06:10

0 ogledov

6. junij - Mednarodni dan porodov doma
6 junij je mednarodni dan porodov na domu. V Sloveniji se približno le 0,1 odstotka otrok rodi izven zdravstvenih ustanov. V ta delež so všteti tako načrtovani kot nenačrtovani porodi. V Avstriji in Nemčiji se doma rodi približno 1,5 odstotkov otrok, na Nizozemskem pa med 20 in 30 odstotkov. Porod na domu je star toliko kot človeštvo in se je prakticiral dolga stoletja. Kot nam je dejala Tamara Serdinšek, dr. med. specializantka ginekologije in porodništva pa nekatere novejše raziskave navajajo, da je pri njih stopnja neželenih zapletov pri novorojenčkih višja kot pri porodih v porodnišnicah. Stroka porod doma odsvetuje, se pa strinja, da bo potrebno to področje urediti, saj je trenutno zelo neurejeno. Trenutno ni predpisov, ki narekujejo kdo lahko porode na domu izvaja, pod kakšnimi pogoji, s kakšno premo,..»Nas pa kot porodničarje pri porodih na domu skrbi predvsem pojav za življenje ogrožajočih zapletov kot npr. padec srčnih utripov pri plodu, poporodna krvavitev, pri katerih so za reševanje tako materinega kot otrokovega življenja odločilne minute,« še dodaja Serdinškova. Vir: maribor24  

Sat, 6. Jun 2020 at 01:38

28 ogledov

Protesti v Celju šestič: Politkolesarji sestopajo in nadaljujejo peš, toliko da veš!
Danes je tudi bil dan za proteste na kolesih.  Po večjih mestih  po Sloveniji, tudi v Celju. V centru mesta, v peš coni. Tako kot je bilo zadnjič in predzadnjič. In še prej.  Napovedano je bilo,  da bo deževalo , da bi bila politost v ospredju. Se ni zgodilo ne eno ne drugo. Števila žal nisem mogel vizualizirati, očitno pa vsekakor manj kot zadnjih dveh petkih. Po pripovedovanju nekaterih, ki so bili povsem blizu osrednjemu prostoru začetne točke za vožnjo po centru mesta, je bilo slišati, da se protesti nadaljujejo. Kolikor mi je uspelo zvedeti, da so v Ljubljani poleg dosedanjih gesel  in pozivov za odstop predsednika vlade Janeza Janše, vključili novo, »nevarno« orodje, ki sliši na ime KREDA. Kot temu pravijo bo prišla kreativnost protestov do izraza. Ali to manjše število kolesarjev pomeni iztrošenost in brezidejnost protestnikov, to za enkrat ne vemo. Ker pravijo, da  bodo protestirali do odstopa Janeza Janše. Glede na to, da se to ni zgodilo, bomo priča nadaljevanju protestov tudi v Celju.  Bilo je sicer  nekaj  prisotnih, ki se niso strinjali s protestirajočimi, a so bi deležni  preglasovanja in tudi besed, ki presegajo spodoben način komunikacije. V.K.T.

Fri, 5. Jun 2020 at 22:14

87 ogledov

OBJAVLJAMO CELOTNI SEZNAM VSEH ŠARČEVIH MENJAV V NJEGOVEM MANDATU!
Kot je razvidno iz pregleda kadrovskih menjav v času Šarčeve vlade, se je ta pravzaprav na vsaki svoji seji ukvarjala s kadrovanjem. Takšnih kadrovskih menjav je bilo vsaj 200, na dobro plačana uradniška mesta pa so imenovali prijateljske kadre blizu koalicijskim strankam. Spomnimo, da so se nekatere seje Šarčeve vlade zaključevale že po le nekaj minutah, saj enostavno niso znali sodelovati. O vsem tem so bili mediji tiho in tudi javnost se ni razburjala. 1. Vlada je 13.9.2018 razrešila Bruna Rednaka s položaja generalnega sekretarja v Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Na to mesto se za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja imenuje Mitja Blagajne. 2. Vlada je 13.9.2018 razrešila Darjo Hrga s položaja generalne sekretarke v Ministrstvu za kulturo. Na to mesto se za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja imenuje Bojan Kurež. 3. Vlada je 13.9.2018 Jožeta Podgorška zaradi imenovanja za državnega sekretarja razrešila pristojnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. 4. Vlada je 19.9.2018 razrešila generalnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo Marka Doblekarja in za v. d. generalne sekretarke imenovala Natašo Trček. 5. Vlada je 19.9.2018 imenovala Iztoka Žigona za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Imenovan je od 20. septembra 2018 do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev. 6. Vlada je 19.9.2018 razrešila mag. Radovanko Petrić s položaja generalne sekretarke Ministrstva za infrastrukturo zaradi zaposlitve na drugem delovnem mestu. 7. Vlada je 19.9.2018 za vršilko dolžnosti generalne sekretarka v Ministrstvu za okolje in prostor z dnem 24. 9. 2018 imenovala mag. Radovanko Petrić, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja, vendar največ za šest mesecev. 8. 20.9.2018 mediji pišejo, da dotedanji direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj je formalno odšel na delo v Srbijo, funkcijo direktorja Uprave kriminalistične policije je s 24.9.2018 prevzel Boštjan Lindav. 9. Vlada je 27.9.2019 z mesta direktorja Sove razrešila Zorana Klemenčiča. Za novega direktorja Sove je dne 27. 9. 2018 imenovala Rajka Kozmelja. 10. Vlada Marjana Šarca je 27.9. 2018 imenovala Aleksandra Strela za šefa Protokola Vlade Republike Slovenije. 11. Vlada Marjana Šarca dne 4. 10. 2018 razreši generalnega direktorja policije Simona Veličkega. S 5. 10. 2018 je za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Policije imenovala mag. Tatjano Bobnar. 12. Vlada Marjana Šarca je 11. 10. 2018 z dnem 1. 12. 2018 mag. Mojco Kunšek ponovno imenovala za direktorico AJPES. Direktorica AJPES je bila že pred tem, od leta 2013. 13. Vlada je 11. 10. 2018 z mesta generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo (OVS) razrešila Franca Trbovška. Za novega generalnega direktorja je za obdobje petih let je imenovala Dejana Matijeviča. 14. Vlada Marjana Šarca je 25. 10. 2018 izdala odločbo o izbiri kandidata za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, ki ga predlaga Državnemu zboru RS v imenovanje. Vlada Državnemu zboru predlaga, da za direktorja agencije imenuje mag. Gorazda Čibeja, in sicer za dobo šestih let, od 1. januarja 2019 do najdlje 31. decembra 2024. 15. Vlada Marjana Šarca je 25. 10. 2018 sprejela sklep o razrešitvi glavne zdravstvene inšpektorice Dunje Sever z dnem 30. 12. 2018. Dunja Sever je dne 28. 9. 2018 podala odpoved delovnega razmerja z dnem 30. 12. 2018. 16. Vlada Marjana Šarca je 25. 10. 2018 imenovala Ireno Majcen na položaj direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Funkcijo je nastopila 12. 11. 2018. 17. Vlada Marjana Šarca je 30. 10. 2018 za glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami imenovala mag. Borisa Balanta. 18. Vlada Marjana Šarca je 8. 11. 2018 izdala odločbo o imenovanju Momirja Radulovića za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, za mandatno dobo pet let. 19. Vlada Marjana Šarca je 8. 11. 2018 mag. Mojco Vendramin z dnem 9. 11. 2018 imenovala za vršilko dolžnosti direktorice Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada. Vlada je 8. 11. 2018 s položaja direktorja Eko sklada razrešila mag. Hinka Šolinca. Mag. Hinko Šolinc je 19. 10. 2018 podal odstopno izjavo. 20. Vlada Marjana Šarca je 15. 11. 2018 Benedikta Jeranka z dnem 15. 11. 2018 razrešila s položaja generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vlada je se z dnem 16. 11. 2018 tudi imenovala mag. Mirana Miheliča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ARSKTRP, in sicer za največ šest mesecev. 21. Vlada 15. 11. 2018 imenovala Gregorja Slugo za vršilca dolžnosti (v. d.) generalnega direktorja Agencije RS za okolje (ARSO). Vlada je 15. 11. 2018 izdala tudi odločbo, s katero se mag. Joško Knez razreši s položaja generalnega direktorja ARSO. 22. Vlada Marjana Šarca dne 27. 11. 2018 z mesta načelnika Generalštaba Slovenske vojske razreši Alana Gederja. Na njegovo mesto je z dnem 29. 11. 2018 imenovana Alenko Ermenc. 23. Vlada Marjana Šarca je 29. 11. 2018 imenovala Tina Kampla za v. d. direktorja Urada za mladino z dnem 1. 12. 2018. Vlada je 29. 11. 2018 razrešila Roka Primožiča s položaja direktorja Urada Republike Slovenije za mladino. 24. Vlada Marjana Šarca je 6. 12. 2018 Damjana Oražma imenovala za direktorja Zavoda za gozdove Slovenije z dnem 12. 12. 2018. 25. Vlada je 20.12.2018 seji sprejela Odločbo, da imenuje Darka Mehikića, za vršilca dolžnosti glavnega zdravstvenega inšpektorja Republike Slovenije, in sicer do imenovanja glavnega zdravstvenega inšpektorja Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 2. 7. 2019. 26. Vlada 20.12.2018 sprejela soglasje o imenovanju Branka Matjašca za direktorja javnega zavoda – Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino za mandatno dobo štirih (4) let in ga posreduje DZ RS. 27. Vlada je 20.12.2018 imenovala generalnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dr. Mitja Blaganje je za generalnega sekretarja imenovan za dobo petih let, in sicer od 1. januarja 2019. 28. Vlada je 20.12.2018 imenovala dr. Tomaža Boha za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dr. Boh je imenovan za mandatno dobo petih let, in sicer od 1. januarja 2019 dalje. 29. Vlada je 20.12.2018 razrešila dosedanjo direktorico Urada za oskrbo in integracijo migrantov mag. Mojco Špec Potočar ter z dnem 21.12.2018 za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov imenovala mag. Dušana Lužarja, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 20. 6. 2019. 30. Vlada je z dnem 21. 12. 2018 imenovala Igorja Hrovatiča za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za obdobje petih let. 31. Vlada je 21.12.2018 imenovala Mojco Kunst na mesto direktorice Javnega zavoda Kozjanski park, in sicer za dobo štirih let do 20. 12. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja. 32. Vlada je 20.12.2018 razrešila člana sveta javnega zavoda Filmski studio Viba film Luka Nabergoja, ki je podal odstopno izjavo, in v svet do prenehanja mandata, kot predstavnika ustanovitelja, imenovala Branka Jezovška. 33. Vlada je 20.12.2018 v svet javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje za mandatno dobo štirih let od ustanovitvene seje sveta zavoda imenovala Niko Drakulič, Branka Ribiča in Barbaro Rovere. Svet javnega zavoda sestavlja pet članov, od katerih tri člane imenuje Vlada RS izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev. Dosedanjim članom sveta je mandat potekel, zato je vlada imenovala nove. 34. Vlada je 20.12.2018 na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za generalnega komisarja RS na mednarodni razstavi “EXPO Dubaj 2020” imenovala dr. Roberta Drobniča. 35. Vlada RS je na dopisni seji 27.12.2018 Jadranka Grlića imenovala na položaj vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 36. Vlada Marjana Šarca je 27.12.2018 s položaja razrešila dosedanjega generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost v Ministrstvu za kulturo, mag. Igorja Teršarja in za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ustvarjalnost z dnem 1. 1. 2019 imenovala Metko Šošterič, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 37. Vlada Marjana Šarca je 9.1.2019 v vlogi ustanoviteljice in edine družbenice družbe 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. na današnji dopisni seji na njuno željo odpoklicala Sama Logarja, predsednika nadzornega sveta, predstavnika Ministrstva za finance ter člana nadzornega sveta prof. dr. Marka Jakliča, predstavnika Ministrstva za infrastrukturo. Za nova člana nadzornega sveta je za mandatno obdobje petih let imenovala Mateja Pirca, predstavnika Ministrstva za infrastrukturo, ki bo tudi predsednik nadzornega sveta ter dr. Damijana Brulca, predstavnika Ministrstva za finance. 38. Vlada je na 10.1.2019 izdala odločbo, s katero je imenovala mag. Romana Zupanca za glavnega inšpektorja za obrambo za dobo petih let, in sicer od 15. januarja 2019 do 14. januarja 2024. 39. Vlada je 10.1.2019 sklenila, da se v upravni odbor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije za mandatno dobo štirih let imenujeta nova člana. To sta dr. Mitja Blaganje z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter dr. Damijan Uranker z Ministrstva za okolje in prostor. 40. Vlada je 10.1.2019 imenovala nove člane sveta Javne agencije za civilno letalstvo. Trem članom sveta agencije je mandat potekel v mesecu juliju 2018, pri čemer je mandat dr. Maji Meško in Aleksandru Jožetu Štruklju potekel 10. 7. 2018, mag. Aleksandru Čičerovu pa 18. 7. 2018. Glede na navedeno, je ministrica za infrastrukturo predlagala Vladi Republike Slovenije, da z dnem 11. 1. 2019 imenuje mag. Erazma Polutnika, mag. Radivoja Jelena in mag. Tomaža Poglajena, za člane sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije za mandatno dobo 5 let, za obdobje od 11. 1. 2019 od 10. 1. 2024. 41. Vlada je. 10.1.2019 imenovala nove člane sveta Javne agencije za železniški promet. Miranu Volmajerju in Alešu Vojska, članoma sveta Javne agencije za železniški promet je dne 4. 9. 2018 potekel petletni mandat. Prav tako je potekel petletni mandat članici sveta Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, mag. Emiliji Placer Tušar, ki je bila imenovana za obdobje od 19. 12. 2013 do 18. 12. 2018. Glede na navedeno je ministrica za infrastrukturo predlagala Vladi Republike Slovenije, da z dnem 11. 1. 2019, imenuje dr. Marka Hočevarja, mag. Emilijo Placer Tušar in mag. Matjaža Vrčka za člane sveta Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, za mandatno dobo 5 let, za obdobje od 11. 1. 2019 do 10 .1. 2024. 42. Vlada je 10.1.2019 razrešila Gorazda Renčlja kot namestnika guvernerja RS v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodnem združenju za zavarovanje investicij. Na ta položaj je imenovala Andreja Kavčiča. 43. Vlada je 10.1.2019 razrešila člana Upravnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti mag. Borisa Balanta, sekretarja na Ministrstvu za obrambo, in na njegovo mesto imenovala članico Darjo Hrga, v.d. generalne sekretarke na Ministrstvu za obrambo. Razrešitev dosedanjega člana Upravnega odbora iz Ministrstva za obrambo mag. Borisa Balanta je posledica prenehanja funkcije generalnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo ter imenovanja na funkcijo glavnega inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami z dnem 1. 11. 2018. 44. Vlada je 10.1.2019 sprejela Sklep o spremembi sklepa o imenovanju slovenskega dela Stalne mešane slovensko-bavarske komisije št. 50102-2/2016/8 z dne 10.11.2016. Vlada je ugotovila, da je sestava slovenskega dela Stalne mešane slovensko-bavarske komisije naslednja: – Marko Vrevc, Ministrstvo za zunanje zadeve, predsedujoči, – Mateja Stojanović, Ministrstvo za zunanje zadeve, sekretarka, – mag. Breda Korošec, Ministrstvo za zunanje zadeve, članica, – Jana Lenarčič, Ministrstvo za infrastrukturo, članica, – Vladimir Pocek, Ministrstvo za notranje zadeve, član, – mag. Matija Vidmar, Ministrstvo za pravosodje, član, – Marina Bevanda, Ministrstvo za zdravje, članica, – mag. Elena Del Fabro, Ministrstvo za okolje in prostor, članica, – Tatjana Jurkovič, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, članica, – dr. Helena Jaklitsch, Ministrstvo za kulturo, članica, – mag. Maja Levičar, Ministrstvo za javno upravo, članica, – mag. Andrej Čokert, Ministrstvo za javno upravo, član, – Nina Baloh, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, članica, – mag. Andrea Mugerle, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, članica, – Anton Horžen, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, član, – Bernard Likar, Gospodarska zbornica Slovenije, član, – mag. Marko Bohar, Gospodarska zbornica Slovenije, član, – Danijel Lamperger, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, član. 45. Vlada je 10.1.2019 sprejela sklep o ustanovitvi Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni. Vlada RS je julija 2012 ustanovila in imenovala Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve OECD na operativni ravni, ki naj bi zagotavljala operativno medresorsko usklajevanje interesov in stališč Republike Slovenije do sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter do odprtih vprašanj povezanih z razvojem organizacije. Z omenjenim ustanovitvenim sklepom so bile naloge operativnega vodenja skupine dodeljene Ministrstvu za zunanje zadeve. 46. Vlada je 10.1.2019 v vlogi ustanoviteljice in edine družbenice družbe DRI upravljanje investicij d.o.o. imenovala nova člana nadzornega sveta: Tanjo Šarabon in mag. Bojana Kureža. V začetku decembra 2018 je namreč potekel štiriletni mandat članoma Damirju Topolku in Ljiljani Herga, zato je treba zagotoviti pogoje za delovanje članov nadzornega sveta. Z imenovanjem članov bo sestava nadzornega sveta spet popolna. 47. Vlada je 10.1.2019 imenovala Lidijo Apohal Vučković na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo. Vlada je sprejela sklep, da Lidijo Apohal Vučković imenuje na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo, za mandatno dobo petih let, in sicer od 11. 4. 2019 do najdlje 10. 4. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 48. Vlada je 10.1.2019 razrešila Zorana Grubišića kot člana nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Namesto dosedanjega člana nadzornega sveta Zorana Grubišića, predstavnika državnega organa pristojnega za regionalni razvoj, je Vlada RS za novo članico nadzornega sveta imenovala mag. Karlo Pinter, in sicer za obstoječe mandatno obdobje do 25. maja 2022. 49. Vlada je 17.1.2019 sprejela sklep, s katerim je Žarka Bogunoviča imenovala za ponovnega generalnega sekretarja v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za dobo petih let, od 18. 4. 2019 do 17. 4. 2024. 50. Vlada je 17.1.2019 sprejela sklep o imenovanju članov v svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Za mandatno dobo štirih let se v svet Sklada imenujejo naslednji člani:- Leon Ravnikar, predsednik sveta sklada, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- Polonca Drofenik, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- Tomaž Primožič, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- Zdravko Cankar, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- Peter Boršić, strokovnjak s področja dejavnosti sklada- Tomaž Hrovat, strokovnjak s področja dejavnosti sklada- Marjan Kardinar, strokovnjak s področja dejavnosti sklada. 51. Vlada 21.1.2019 razrešila generalnega direktorja Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Jurija Snoja in imenovala Mitjo Bobnarja za vršilca dolžnosti. 52. Vlada je z 22.1.2019 imenovala Stojana Ščuko za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Park Škocjanske jame, in sicer do imenovanja direktorja Javnega zavoda Park Škocjanske jame, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 21. 7. 2019. Stojan Ščuka, trenutni direktor javnega zavoda Park Škocjanske jame, ki mu mandat poteče danes, je univ. dipl. inženir zootehnike. 53. Vlada je na seji 24.1.2019 z dnem 31. 1. 2019 razrešila Vojislava Šuca, izrednega in pooblaščenega veleposlanika – vodjo Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, s položaja stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) s sedežem v Ženevi in zadolžila Ministrstvo za zunanje zadeve, da izpelje sklep o razrešitvi. 54. Vlada 31.1.2019 kot skupščina Kapitalske družbe za dobo štirih let v nadzorni svet družbe z 2. februarjem imenovala dr. Borisa Žnidariča, Mirka Miklavčiča in mag. Ladislava Rožiča. 55. Vlada je s 1. 2. 2019 imenovala Simono Vrevc za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 7. 2019. 56. Vlada je 31.1.2019 Erika Pagona imenovala za v. d. generalnega sekretarja v MNZ. Vlada je z 31.1.2019 s položaja generalne sekretarke v Ministrstvu za notranje zadeve razrešila Barbaro Šefman Sardoč in s 1. februarjem 2019 za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja imenovala Erika Pagona, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 57. Vlada je 31.1.2019 v svet javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija imenovala Alenko Šik. 58. Vlada 31.1.2019 predlagala novo predstavnico v strokovnem svetu Slovenskega inštituta za standardizacijo. Vlada je kot članico Strokovnega sveta za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij Slovenskega inštituta za standardizacijo z dnem 31. januarja 2019 razrešila Andrejo Belavić Benedik in imenovala gospo Tino Žumer kot novo članico, ki ji štiriletni mandat prične teči 1. februarjem 2019. 59. Vlada je 7.2.2019 mag. Andreja Del Fabra, z dnem 7. 2. 2019 razrešila s položaja generalnega direktorja Direktorata za družino v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlada RS je za v. d. direktorico Direktorata za družino imenovala Sašo Mlakar. 60. Vlada je 7.2.2019 na položaj glavnega inšpektorja v Inšpektoratu Republike Slovenije za delo imenovala dosedanjega v. d. Jadranka Grlića. Jadranko Grlić je bil imenovan za mandatno dobo petih let, in sicer od 8. 2. 2019 do najdlje 7. 2. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 61. Vlada je 7.2.2019 imenovala mag. Klavdijo Kobal Straus za generalno direktorico Direktorata za dolgotrajno oskrbo za dobo petih let, in sicer od 11. 2. 2019 do 10. 2. 2024 z možnostjo ponovnega imenovanja. 62. Vlada je 7.2.2019 imenovala vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet. Vlada je izdala odločbo, da se za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet na Ministrstvu za infrastrukturo imenuje mag. Damjana Horvata. Imenovanje traja do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, najdlje do 7. avgusta 2019. 63. Vlada je 7.2.2019 podpira kandidaturo Marjana Osvalda za namestnika generalnega direktorja Svetovne poštne zveze za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2024. 64. Vlada je 7.2.2019 dala soglasje k imenovanju Aleksandra Merla, dr. med. specialist ginekologije in porodništva, za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, in sicer za mandatno dobo štirih (4) let. 65. Vlada je 7.2.2019 na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, kot člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport razrešila Marka Vavpetiča, na predlog Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja pa Polonco Sladič. Namesto njiju je v Strokovni svet Republike Slovenije za šport Imenovala mag. Stanka Glažarja in dr. Bora Štrumblja. 66. Vlada je 7.2.2019 v svet javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine za mandatno dobo petih let od ustanovitvene seje sveta zavoda imenovala Barbaro Mlakar, Luko Ivanič, Roka Žnidaršič in mag. Bojana Kureža. 67. Vlada je 7.2.2019 razrešila dosedanjega predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Izola Branka Simonoviča in za preostanek mandata, do 17. 5. 2021, za predstavnika ustanovitelja imenovala Matjaža Juvančiča. 68. Vlada je z dnem 15. 2. 2019 za generalno direktorico Direktorata za okolje imenovala mag. Tanjo Bolte, ki trenutno opravlja delo vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za okolje, in sicer do 14. 2. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 69. Vlada je 14.2.2019 imenovala Iztoka Žigona za generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Imenovan je za dobo petih let, mandat pa nastopi 15. februarja 2019. Iztok Žigon je to funkcijo kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja opravljal že doslej. 70. Vlada je 14.2.2019 imenovala dr. Simona Slokana za v.d. glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za šolstvo in šport. Funkcijo bo za največ šest mesecev nastopil 18. februarja 2019. 71. Vlada je 14.2.2019 razrešila mag. Gorazda Miheliča s funkcije direktorja Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija) in kot vršilko dolžnosti direktorja imenovala mag. Ajdo Cuderman. 72. Vlada je 14.2.2019 z mesta članice Sveta Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj razrešila Sabino Stadler Repnik, generalno direktorico Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve. 73. Vlada je 14.2.2019 za člana Sveta Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj imenovala Uroša Vajgla, vodjo Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, v Direktoratu za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve za obdobje štirih let, s pričetkom mandata z dnem imenovanja. 74. Vlada je 14.2.2019 v svet Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa za člana sveta kot predstavnika ustanovitelja za mandatno dobo 5 let imenovala Sandija Borca. Dosedanji članici sveta javne agencije, predstavnici ustanovitelja Lidiji Flajs, je petletni mandat potekel dne 16. januarja 2019. 75. Vlada je 14.2.2019 sprejela sklep spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Z mesta člana sveta je za čas do poteka mandatne dobe članov sveta razrešila mag. Roberta Serca in namesto njega imenovala Anko Miklavčič Lipušček, ki jo je predlagala Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. 76. Vlada je 14.2.2019 na današnji seji z dnem 15. 2. 2019 za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, za 6 mesecev imenovala Bojana Majcna. 77. Vlada 14.2.2019 imenuje člane v svetu Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, in sicer mag. Marka Mišmaša, Marjana Turka, dr. Uroša Sveteta, mag. Mateja Menceja in Luko Dekleva za dobo petih let. 78. Vlada Republike Slovenije je 21.2.2019 Genovefo Ružić z današnjim dnem ponovno imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer najdlje za 6 mesecev oziroma do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku 79. Vlada Republike Slovenije je na današnji seji imenovala Rada Feleta na položaj direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat prične opravljati 1. 3. 2019. 80. Vlada Republike Slovenije je razrešila dosedanjega člana Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, predstavnika ustanovitelja, mag. Urbana Krajcarja in imenovala nadomestno članico mag. Tanjo Vertelj. Razrešila je tudi predstavnika delodajalcev mag. Vojmirja Urlepa in imenovala nadomestnega člana Radovana Bolka. Oba sta imenovana do izteka mandata upravnega odbora, to je do 23. aprila 2021. 81. Vlada Republike Slovenije je z mesta člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS javnega sklada (SSRS), z dnem 14. 2. 2019 razrešila Vesno Dragan in namesto nje za preostanek mandata, to je do 23. 3. 2021, imenovala Sandija Rutarja. 82. Vlada imenovala mag. Bojana Kureža za generalnega sekretarja v Ministrstvu za kulturo. Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odločbo, da se mag. Bojan Kurež s 1. 3. 2019 imenuje za generalnega sekretarja v Ministrstvu za kulturo za mandatno dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. 83. Vlada RS je 26.2.2019 seji za generalnega direktorja Geodetske uprave RS (GURS), organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, za dobo petih (5) let, in sicer od 28. 2. 2019 do 27. 2. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Tomaža Petka. Vlada je 26. 2. 2019 na predlog MOP Jureta Lebna imenovala Tomaža Petka za generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije z dnem 28. 2. 2019. GURS je pred tem vodil Anton Kupic, ki je to delo opravljal zadnjih pet let in mu je potekel mandat. 84. Vlada 28.2.2019 Natašo Trček imenuje na položaj generalne sekretarke v Ministrstvu za javno upravo, za dobo petih (5) let, in sicer od 1. 3. 2019 do 29. 2. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 85. Vlada 28.2.2019 imenovala mag. Romano Reja za generalno sekretarko v MZ za dobo petih let, in sicer od 1. 3. 2019 do 29. 2. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 86. Vlada je 28.2.2019 za direktorja Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija, za dobo štirih let, in sicer od 1. 3. 2019 do 28. 2. 2023, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Stojana Ščuko, sedanjega vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda. 87. Vlada z dnem 1. 3. 2019 za vršilca dolžnosti direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja imenuje Velislava Žviplja, za največ 90 dni oziroma do imenovanja direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja na podlagi predloga nadzornega sveta. 88. Vlada je 28.2.2019 za člane Upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Rinka za obdobje štirih let imenovala: –Alojzija Boha, Ministrstvo za finance, –Andreja Omerzela, Ministrstvo za pravosodje, –Slavico Skobir, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. 89. Vlada je 28.2.2019 na mesto nacionalne koordinatorke za Strategijo EU za Podonavsko regijo, Strategijo EU za Jadransko-jonsko regijo in Strategijo EU za Alpsko regijo imenovala mag. Andrejo Jerina. 90. Vlada 28.2.2019 potrdila spremenjene sestave štabov Civilne zaščite. Zaradi kadrovskih sprememb in s ciljem vzdrževanja operativne sposobnosti štabov Civilne zaščite je Vlada razrešila tri dosedanje člane in imenovala dva nova člana Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije, zamenjala oziroma razrešila je tudi nekatere regijske poveljnike Civilne zaščite in člane regijskih štabov Civilne zaščite za Vzhodno Štajersko (4), Zahodno Štajersko (4), Gorenjsko (11), Severno Primorsko (4), Ljubljansko regijo (10), Obalno regijo (4), Dolenjsko (16), Koroško (8), Notranjsko regijo (19), Pomurje (2), Posavje (8), Zasavje (2) in Podravje (1). Skupaj je bilo izvedenih 98 kadrovskih sprememb. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo razrešitev Branka Sojerja in imenovanje Alojza Sladiča v Štab Civilne zaščite RS. Zaradi kadrovskih sprememb v policijskih upravah so predlagali 12 razrešitev oziroma imenovanj v regijskih štabih Civilne zaščite za Koroško, Gorenjsko, Vzhodno Štajersko, Severno Primorsko in Notranjsko. Nacionalni inštitut za javno zdravje je predlagal 14 kadrovskih sprememb predstavnikov v Štabu Civilne zaščite za Vzhodno Štajersko, Štabu Civilne zaščite za Zahodno Štajersko, Štabu Civilne zaščite za Ljubljansko regijo, Štabu Civilne zaščite za Dolenjsko, Štabu Civilne zaščite za Podravje, Štabu Civilne zaščite za Pomurje, Štabu Civilne zaščite za Zasavje in Štabu Civilne zaščite za Posavje. Zaradi menjave vodstva Rdečega križa Slovenije sta bila potrjena razrešitev Renate Brunskole in imenovanje Cvetke Tomin za novo članico Štaba Civilne zaščite RS. 91. Vlada je 7.3.2019 imenovala: Cvetko Jurak za zastopnico pacientovih pravic za območje območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje: Celje, za obdobje petih let. Cvetka Jurak je bila leta 2014 že imenovana za zastopnico pacientovih pravic za območje Območne enote Celje in uspešno opravlja naloge zastopnice pacientovih pravic. Zlato Rebolj za zastopnico pacientovih pravic za območje območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje: Novo mesto, za obdobje petih let. Zlata Rebolj je bila leta 2014 že imenovana za zastopnico pacientovih pravic za območje Območne enote Novo mesto in uspešno opravlja naloge zastopnice pacientovih pravic. 92. Vlada je 7.3.2019 z mesta člana nadzornega sveta gospodarske družbe Stanovanjsko podjetje d. o. o., z dnem 7. 3. 2019 razrešila Leona Behina in na to mesto kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, z dnem 8. 3. 2019, za preostanek mandata razrešenega člana, imenovala Tomaža Prodana. 93. Vlada je 7.3.2019 iz upravnega odbora Pedagoškega inštituta, na podlagi njene odstopne izjave, razrešila Petro Tramte. Namesto nje je do izteka mandata upravnega odbora imenovala nadomestnega člana dr. Stojana Sorčana. 94. Vlada je na 7.3.2019 sklenila, da se z dnem 8. 3. 2019 za direktorico Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov imenuje mag. Natašo Dolenc za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. 95. Vlada 14.3.2019 Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije predlaga mag. Marušo Gortnar, vodjo Sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot kandidatko za članico Upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov, in Jasno Jeram, podsekretarko v Sektorju za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot kandidatko za nadomestno članico Upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov. 96. Vlada je 14.3.2019 izdala odločbo s katero se Vesna Ugrinovski z današnjim dnem razreši kot vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor. Vesna Ugrinovski je podala odstopno izjavo z mesta vršilke dolžnosti generalnega direktorice. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v 1. točki drugega odstavka 83. člena določa, da se uradnik na položaju generalnega direktorja v ministrstvu, z odločbo razreši s položaja, če to sam zahteva oziroma s tem soglaša. 97. Vlada je 14.3.2019 za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), in sicer, do imenovanja generalnega sekretarja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 23. septembra 2019 imenovala mag. Radovanko Petrić. 98. Vlada je 14.3. imenovala dr. Bojana Pahorja za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 30. 9. 2019. 99. Vlada 28.3.2019 za generalnega sekretarja v Ministrstvu za pravosodje imenovala dr. Uroša Gojkoviča, za mandatno dobo petih let, in sicer od 1. 4. 2019 do 31. 3. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 100. Vlada je 28.3.2019 na položaj generalne sekretarke Ministrstva za infrastrukturo s 1. aprilom 2019 imenovala Tanjo Šarabon, in sicer za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. 101. Vlada je 28.3.2019 imenovala tudi generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, ki za dobo petih let in z možnostjo ponovnega imenovanja s 1. aprilom 2019 postane mag. Hinko Šolinc. 102. Vlada je 28.3.2019 imenovala Petra Pogačarja za generalnega direktorja Direktorata za javni sektor v Ministrstvu za javno upravo za dobo petih (5) let, in sicer od 29. 3. 2019 do 28. 3. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 103. Vlada je 28.3.2019 izdala odločbo, s katero se mag. Robert Režonja, z dnem 1. 4. 2019 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 30. 9. 2019. 104. Vlada je 28.3.2019 izdala odločbo, s katero mag. Mojco Vendramin imenuje za direktorico Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za dobo štirih let in sicer, od 29. 3. 2019 do 28. 3. 2023, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mag. Mojca Vendramin trenutno opravlja delo v.d. direktorice Eko slada. 105. Vlada je 28.3.2019 z mesta članice strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem razrešila mag. Tamaro Jerman in za novega člana strokovnega sveta za obdobje šestih let imenovala Mihaela Kranjca. 106. Vlada je 28.3.2019 za člana Nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo z dnem 12. 6. 2019, za mandatno obdobje štirih let, imenovala Marka Drofenika, kot predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. 107. Vlada je 28.3.2019 potrdila tudi sklep, da vladni predstavnik Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK s 1. aprilom postane mag. Hinko Šolinc. 108. Vlada je 28.3.2019 državnega sekretarja na Ministrstvu za finance Metoda Dragonjo danes imenovala na funkcijo namestnika guvernerja Slovenije v Evropskem mehanizmu za stabilnost (ESM). 109. Vlada 4.4.2019 imenovala zastopnici pacientovih pravic za območje Kopra in Ravne na Koroškem. Vlada je imenovala Jožico Trošt Krušec za zastopnico pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Koper za obdobje petih let. 110. Vlada je 4.4.2019 imenovala Blanko Česnik Wolf za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja na Ministrstvo za zdravje. S položaja je vlada razrešila dosedanjo generalno sekretarko mag. Romana Reja, ki je bila na to funkcijo imenovana 28. 2. 2019. 111. Vlada je z dnem 12. 4. 2019 za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije (DVI) v Ministrstvu za okolje in prostor, do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 11. 10. 2019, imenovala Vesno Ugrinovski. 112. Vlada je 11.4.2019 sprejela sklep, da se s 17. aprilom v nadzorni svet družbe Borzen, operater trga z elektriko, d.o.o, za mandatno dobo petih let imenuje člane Mojco Kert, Alenko Kolar in Jureta Jemca. 113. Vlada je 11.4.2019 sprejela odločbo, da se Saša Mlakar, z dnem 12. 4. 2019 razreši s položaja vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za družino v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 114. Vlada je 11.4.2019 imenovala Petro Kežman, vodjo Sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi, za guvernerko Republike Slovenije v ASEF. 115. Vlada je 18.4.2019 razrešila Mateja Grajfonerja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in namesto njega, kot predstavnika vlade v odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja imenovala Tilna Božiča, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 116. Vlada je 18.4.2019 sprejela sklep o imenovanju članov nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se imenujejo naslednji člani: mag. Marijana Kolenko, dr. Inge Breznik, Tone Urbas, mag. Mirjam Savšek Mehle, Metka Šošterič, Marko Rupel, Roman Didovič. 117. Vlada je 18.4.2019 kot ustanoviteljica in edina družbenica v nadzorni svet družbe SODO d. o. o. imenovala Mojco Soža in Damirja Ivančića. 118. Vlada 18.4.2019 sprejela, da se dr. Branka Kalenić Ramšak se razreši kot članica Sveta javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica. V Svet javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica se do izteka mandata sveta, to je do 27. 3. 2021, imenuje dr. Barbara Novak. 119. Vlada je 18.4.2019 izdala odločbo, s katero se mag. Miran Mihelič, z dnem 1. 5. 2019 imenuje za generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. 120. Vlada je 18.4.2019 za direktorja Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, za dobo petih let, in sicer od 1. 5. 2019 do 30. 4. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Igorja Sirca. 121. Vlada je 18.4.2019 izdala odločbo, s katero se Simona Vrevc z dnem 5. 5. 2019 razreši vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 122. Mag. Poljanka Pavletič Samardžija je 18.4.2019 imenovana za v.d. generalne direktorice Direktorata za šport. Imenovana je od 19. aprila dalje do imenovanja generalnega direktorja oziroma direktorice, vendar največ za šest mesecev. 123. Vlada je 18.4.2019 na današnji seji imenovala Darjo Hrga za generalno sekretarko na Ministrstvu za obrambo za dobo petih let, in sicer od 1. maja 2019 do 30. aprila 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 124. Vlada je 18.4.2019 mag. Darjo Kocjan z odločbo razrešila s položaja generalne direktorice Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo. Razrešitev je v skladu s sporazumom s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca. Mag. Darja Kocjan je bila na funkcijo generalne direktorice Direktorata za kopenski promet imenovana z dnem 15. 7. 2016 za dobo 5 let, je dne 28. 3. 2019 podala ministrici prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z dnem 30. 4. 2019. 125. Vlada je 25.4.2019 sprejela sklep, da se s 1. majem 2019 za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstvu za infrastrukturo imenuje Darka Trajanova. Imenovanje velja do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, največ za šest mesecev, najdlje do 31. oktobra 2019. 126. Vlada 25.4.2019 mag. Barbaro Tiselj imenuje na položaj generalne direktorice v Direktoratu za socialne zadeve v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za mandatno dobo petih let, in sicer od 5. 5. 2019 do najdlje 4. 5. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 127. Vlada je 9.5.2019 za generalnega direktorja Direktorata za javno premoženje v Ministrstvu za finance imenovala mag. Aleksandra Nagodeta. 128. Vlada je 9.5.2019 dala soglasje k imenovanju dr. Miloša Bavca za direktorja Geološkega zavoda Slovenije za mandatno dobo petih let, za obdobje od 1. julija letos do 30. junija 2024. Dr. Bavc funkcijo direktorja Geološkega zavoda opravlja tudi že doslej. 129. Vlada je 9.5.2019 za generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovala dr. Darjo Majkovič, za dobo petih (5) let, in sicer od 10. 5. 2019 do 9. 5. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 130. Vlada je 9.5.2019 na predlog Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije in Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze članstva v Svetu RS za visoko šolstvo razrešilo Ano Jakopič in njeno namestnico Katarino Markič. Za nadomestnega člana je na predlog Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter Visokošolskega sindikata Slovenije imenovala doc. dr. Gorazda Kovačiča. 131. Vlada 10.5.2019 razrešila generalno direktorico Direktorata za zdravstveno varstvo v Ministrstvu za zdravje Tanjo Mate s položaja. 132. Vlada 16.5.2019 imenovala Matejo Lednik za predsednico Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, za mandatno dobo petih let. 133. Vlada je 16.5.2019 mag. Petro Brus imenovala za generalno direktorico Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov. 134. Vlada se je 16.5.2019 seznanila z odstopno izjavo direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) dr. Andraža Legata in dala soglasje k njegovi razrešitvi z 22. majem 2019. Na današnji seji pa je vlada dala soglasje tudi k imenovanju novega direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije. To funkcijo bo od 23. maja letos, za mandatno dobo petih let, opravljal dr. Aleš Žnidarič, ki je že vrsto let zaposlen na ZAG. 135. Vlada je 16.5.2019 sprejela odločbo, da se Mateja Lednik, univ. dipl. pravnica, imenuje za predsednico Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, za mandatno dobo petih let. 136. Vlada je 16.5.2019 mag. Petro Brus imenovala za generalno direktorico Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov. 137. Vlada je 23.5.2019 imenovala mag. Kristina Kuhanec Tratar za novo vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 30. 11. 2019. 138. Vlada je 23.5.2019 razrešila dosedanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Darka Muženiča. Za vršilko dolžnosti direktorja urada je vlada imenovala Branko Matejko Glojnarič. 139. Vlada Marjana Šarca je 24. 5. 2019 za v. d. direktorico na Agenciji za varnost prometa imenovala Vesno Marinko. Nasledila je Igorja Velova, ki ga je vlada prav tako 24. 5. 2019 razrešila z mesta direktorja agencije. Vlada Vesno Marinko 21.11.2019 ponovno imenuje za v.d. 140. Vlada 28.5.2019 odločila, da je vršilcem dolžnosti direktorjev centrov za socialno delo podaljšan mandat. S 1. oktobrom 2018 je zaživela nova organizacijska struktura centrov za socialno delo (CSD). Ustanovljenih je bilo 16 novih CSD, ki so nastali s spojitvijo dotedanjih 62 centrov za socialno delo. Ker vsi sveti centrov še niso imenovani oziroma, ker še niso imenovali direktorjev, sedanjim v. d. pa mandat poteče 30. junija 2019, je vlada na današnji dopisni seji njihov mandat podaljšala. Kot vršilci dolžnosti direktorjev ostajajo dosedanji v. d. v 15 od 16 ih centrov za socialno delo. Samo v CSD Prekmurje je imenovana nova v. d. direktorica, in sicer mag. Nataša Meolic. Dosedanji v. d. CSD Prekmurje je odstopil iz osebnih razlogov. 141. Vlada 30.5.2019 potrdila predlog razrešitve glavne inšpektorice Inšpektorata RS za infrastrukturo. Vlada je na podlagi predloga ministrice za infrastrukturo izdala odločbo o razrešitvi Sandre Petan Mikolavčič s položaja glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, z dnem 31. 5. 2019. 142. Vlada je 30. 5. 2019 izdala odločbo, s katero se Patricija Furlan Fon, rojena 30. 6. 1965, z dnem 1. 6. 2019 imenuje za vršilko dolžnosti glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo. Odločba velja do imenovanja glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 30. 11. 2019. 143. Vlada je 30.5.2019 imenovala vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice v Ministrstvu za pravosodje- Ker postopek izbire do datuma izteka imenovanja sedanje vršilke dolžnosti generalnega direktorja ne bo zaključen, je Vlada Republike Slovenije mag. Nino Koželj ponovno imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice v Ministrstvu za pravosodje. 144. Vlada je 30.5.2019 izdala odločbo, s katero se Velislava Žviplja s 30. majem 2019 ponovno imenuje za vršilca dolžnosti direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, a za največ šest mesecev. 145. Vlada Marjana Šarca je 30. 5. 2019 Črtomirja Remca imenovala za direktorja Stanovanjskega sklada RS za dobo štirih let, in sicer od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2023. Remec je že aktualni direktor sklada, vlada ga je na položaj, na katerem je zamenjal Žigo Andoljška, imenovala s 1. 7. 2015. 146. Vlada Marjana Šarca je 30. 5. 2019 imenovala mag. Aleša Vidmarja za v. d. direktorja Inštituta za vode RS. Položaj je nastopil 1. 6. 2019. Vidmar je na vrhu inštituta zamenjal dosedanjo v. d. direktorice Karin Kompare, ki jo je vlada s položaja razrešila, potem ko je aprila podala odstopno izjavo. Vlada Marjana Šarca je 14. 3. 2019 imenovala Karin Kompare za v.d. direktorico Inštituta za vode Republike Slovenije. Vlada Marjana Šarca je 17. 3. 2020 izdala odločbo o imenovanju Mance Čarman za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštituta za vode Republike Slovenije, do imenovanja direktorja, vendar najdlje za šest mesecev, in sicer od 18. 3. do 17. 9. 2020. Vlada je 23.12. 2019 imenovala vršilca dolžnosti direktorja Inštituta za vode RS, in sicer Aleša Vidmarja, in sicer od 1. 1. do 30. 6. 2020. Vlada je 9.1.2020 izdala odločbo o imenovanju Aleša Vidmarja za direktorja javnega zavoda Inštituta za vode Republike Slovenije, za dobo štirih let, in sicer od jutri do 9. 1. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Aleš Vidmar trenutno opravlja delo v. d. generalnega direktorja javnega zavoda. 147. Vlada Marjana Šarca je 30. 5. 2019 za direktorico Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za petletni mandat imenovala Majo Bednaš, ki ga je začela 6. 6. 2019. Bednaševa je pred vodila UMAR kot vršilka dolžnosti. Na čelu UMAR-ja je zamenjala Boštjana Vasleta, ki je postal guverner Banke Slovenije. 148. Vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je s 1. 6. 2019 prevzel dosedanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič. Dotedanjemu direktorju NPU Darku Majheniču je petletni mandat potekel konec 2018, od takrat pa je NPU vodil kot vršilec dolžnosti. 149. Vlada je 6.6.2019 imenovala nove predstavnike v svetu zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V svet javnega zdravstvenega zavoda NIJZ se namesto dosedanjih članov sveta zavoda: mag. Vesna Kerstin Petrič, mag. Rado Pirjevec, mag. Peter Bohinec do izteka mandata sveta zavoda, do 5. 3. 2022, imenujejo: Blanka Česnik Wolf, Miha Skvarč, Tomaž Rusimovič. 150. Vlada RS je z 6. 6.2019 odpoklicala mag. Darjo Kocjan kot članico nadzornega sveta družbe Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture, d.o.o. Na mesto je imenovala dr. Anito Goršek. Imenovanje traja od 7. Junija 2019 do 6. junija 2023. 151. Vlada je 6.6.2019 razrešila Primoža Bajca, vodjo Oddelka za nadzor prometa in reševanje pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, z mesta namestnika predstavnika Republike Slovenije v Upravnem odboru Evropske agencije za pomorsko varnost. 152. Vlada je 6.6.2019 sklenila, da odpokliče Bora Štrumblja kot člana nadzornega sveta Športne loterije in namesto njega imenuje Mitjo Blaganjeta, in sicer za obdobje štirih let od dneva imenovanja. 153. Vlada je 6.6. 2019 sprejela sklep, da se v svetu Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije z dnem 6. 6. 2019 razrešita člana Igor Kadunc in Janez Pirc ter se z dnem 7. 6. 2019 do prenehanja mandata sveta imenujeta Špela Levičnik Oblak in Dunja Klemenc. 154. Vlada je 6.6.2019 mag. Harija Furlana imenovala za vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije 155. Vlada je 13.6.2019 sprejela odločbo, da se Anton Baloh imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, in sicer od 15. julija dalje do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev. 156. Vlada je 13.6.2019 sprejela sklep, da se s 15. junijem 2019 s položaja generalne direktorice Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo razreši Nino Gregori. Obenem se s 16. junijem 2019 za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo imenuje Urško Židan, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 157. Vlada je 13.6.2019 potrdila Darka Mehikića za glavnega zdravstvenega inšpektorja, in sicer od 17. 6. 2019 do 16. 6. 2024 z možnostjo ponovnega imenovanja. 158. Vlada je 20.6.2019 Juana Barbo Silvelo odpoklicala z mesta neizvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), in sicer z 21. junijem 2019. Hkrati je vlada za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB imenovala Aleksandra Lozeja, in sicer za obdobje od 21. junija 2019 do 31. decembra 2022. 159. Vlada je 20.6.2019 imenovala Jerneja Bortolata za člana nadzornega sveta Holdinga Kobilarna Lipica, d. o. o., in sicer za obdobje štirih let. 160. Vlada je 20.6.2019 na današnji seji z dnem 21. 6. 2019 imenovala Katarino Štrukelj za vršilko dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, in sicer do imenovanja direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 20. 12. 2019. 161. Vlada je 20.6.2019 govorila o imenovanju dr. Uroša Sveteta za vršilca dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost, in sicer od 1. 7. 2019 do imenovanja direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 31. 12. 2019. 162. Vlada je 27.6.2019 Marjana Turka imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo v Ministrstvu za javno upravo, in sicer od 1. 7. 2019 do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 31. 12. 2019. 163. Vlada je 4.7.2019 Špelo Isop imenovala na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za družino v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 164. Vlada 4.7.2019 državnemu zboru predlaga, da v svet Agencije za trg vrednostnih papirjev za mandatno obdobje šestih let imenuje Primoža Damjanoviča in Katjo Jurančič Bratina. 165. Vlada je 4.7.2019 na mesti članov spravne komisije Sodišča Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za spravo in arbitražo imenovala prof. dr. Verico Trstenjak in prof. dr. Antona Beblerja. 166. Vlada je 4.7.2019 izdala odločbo, s katero se dr. Bojan Pahor, imenuje za generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo, za dobo petih (5) let, in sicer od 1. 8. 2019 do 31. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 167. Vlada je 11.7.2019 izdala odločbo, s katero se mag. Robert Režonja imenuje za generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, za dobo petih let, in sicer od 1. 8. 2019 do 31. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 168. Vlada 18.7.2019 za direktorico Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo ponovno imenovala mag. Majo Tomanič Vidovič. 169. Vlada je 18.7.2019 mag. Radovanko Petrić imenovala za generalno sekretarko v Ministrstvu za okolje in prostor, za dobo petih let, in sicer od 19. 7. 2019 do 18. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 170. Vlada je 18.7.2019 sklenila, da se mag. Poljanka Pavletič Samardžija imenuje za generalno direktorico Direktorata za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Imenovana je za mandatno dobo petih let, in sicer od 19. oktobra 2019 dalje. Mag. Poljanka Pavletič Samardžija trenutno vodi Direktorat za šport kot v.d. direktorice. 171. Vlada je 18.7.2019 sklenila, da se Jano Javornik Skrbinšek, PhD, imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Funkcijo bo nastopila 8. oktobra 2019 in jo opravljala do imenovanja generalnega direktorja ali direktorice, vendar največ za šest mesecev. 172. Vlada je 18.7.2019 za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ponovno imenovala mag. Bojana Majcna, in sicer od 15. 8. 2019 do imenovanja generalnega direktorja (m/ž) po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 14. 2. 2020. 173. Vlada je 18.7.2019 Zofijo Mazej Kukovič razrešila kot članico Svetovalnega odbora ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti in za novo članico imenovala veleposlanico Dragoljubo Benčina. 174. Vlada Marjana Šarca je 18.7.2019 kot kandidata za člana Evropske komisije predlagala veleposlanika Janeza Lenarčiča in ga potrdi kot kandidata 26.7.2019 Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila s pozitivnim mnenjem Odbora za zadeve Evropske unije in sprejela sklep, da za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije predlaga Janeza Lenarčiča. 175. Vlada je 18.7.2019 sprejela sklep, da se Tatjano Miškovo z dnem 1.8.2019 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 176. Vlada je 18.7.2019 sprejela sklep, da se mag. Alenko Suhadolnik razreši s položaja generalne direktorice Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve. Mag. Alenka Suhadolnik je bila z odločbo Vlade Republike Slovenija imenovana na položaj generalne direktorice Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja. 177. Vlada je 18.7.2019 sprejela sklep, da se mag. Iztoka Grmeka z dnem 1. 8. 2019 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 178. Vlada RS je 18.7.2019 sprejela, da se mag. Davida Brozino, z dnem 31. 7. 2019 razreši s položaja generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske Unije v Ministrstvu za zunanje zadeve. 179. Vlada je 18.7.2019 sprejela, da se Barbaro Sušnik z dnem 1. 8. 2019 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za zadeve Evropske Unije v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 180. Vlada je 18.7.2019 izdala odločbo, s katero se mag. Damjan Horvat imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet v Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer od 8. 8. 2019 do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 7. 2. 2020. Mag. Damjanu Horvatu, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet, se z dnem 7. 8. 2019 izteče šest mesečni mandat. Javni natečaj za zasedbo položaja generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet je v teku, izbirni postopek še ni zaključen. 181. Vlada je 18.7.2019 Mitjo Bobnarja imenovala na položaj generalnega direktorja v Direktoratu za trg dela in zaposlovanje v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za mandatno dobo petih let, in sicer od 19. 7. 2019 do najdlje 18. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 182. Vlada je 7.8.2019 sprejela sklep, s katerim je za direktorico Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) imenovala mag. Ajdo Cuderman, ki z mandatom nastopi 16. avgusta 2019. 183. Vlada je 7.8.2019 sprejela odločbo, da za glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport imenuje dr. Simona Slokana. Položaj bo nastopil 18. avgusta 2019, in sicer za mandatno dobo petih let. 184. Na predlog ministrice za infrastrukturo je vlada 14.8.2019 sprejela odločbo, da se direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko z 31. 8. 2019 razreši s položaja. Njegovo delo bo kot vršilka dolžnosti direktorja direkcije prevzela Monika Pintar Mesarič, in sicer od 1. 9. 2019 do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, torej najdlje do 29. 2. 2020. Vlada nato 27.2.2020 izdala odločbo, s katero je Moniko Pintar Mesarič imenovala za vršilko dolžnosti direktorice Direkcije za infrastrukturo in sicer bo to funkcijo opravljala od 1. marca 2020 do imenovanja direktorice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, torej najdlje do 31. avgusta 2020. 185. Vlada Marjana Šarca je 19. 8. 2019 imenovala dr. Bojana Nastava na položaj generalnega direktorja Statističnega urada Republike Slovenije z dnem 21. 8. 2019. Pred njim je SURS kot vršilka dolžnosti vodila Genovefa Ružić, ki je bila generalna direktorica SURS od 21. 8. 2013. 186. Vlada je 23.8.2019 z dnem 1.9.2019 imenovala Natalijo Pavlin za v.d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko. Vlada je razrešila Mirka Stoparja s položaja generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravje. Za novo vršilko dolžnosti se imenuje do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku. Vlada je Natalijo Pavlin z dnem 9.1.2020 imenovala Natalijo Pavlin za generalno direktorico Direktorata za zdravstveno ekonomiko za dobo petih let in sicer od 10. 1. 2020 do 9. 1. 2025 z možnostjo ponovnega imenovanja. 187. Vlada 29.8.2019 imenovala mag. Nino Koželj za generalno direktorico Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice v Ministrstvu za pravosodje. 188. Vlada je 29.8.2019 sprejela predlog za razrešitev Srečka Zajca s položaja generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo. V skladu s petim odstavkom 83. člena Zakona o javnih uslužbencih lahko funkcionar, pristojen za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije predlaga razrešitev generalnega direktorja v ministrstvu, ne glede na razloge. Minister za obrambo je v skladu s tem predlagal, da Vlada Republike Slovenije z 31. avgustom izda odločbo o razrešitvi Srečka Zajca s položaja direktorja Direktorata za obrambne zadeve. 189. Vlada je 29.8.2019 sprejela predlog za razrešitev mag. Aleša Mišmaša s položaja generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo. V skladu z petim odstavkom 83. člena Zakona o javnih uslužbencih je minister za obrambo predlagal, da vlada z 31. avgustom 2019 izda odločbo o razrešitvi mag. Aleša Mišmaša s položaja generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo. 190. Vlada je 29.8.3019 mag. Kristino Kuhanec Tratar z dnem 31. 8. 2019 razrešila s položaja vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo in jo z dnem 1. 9. 2019 imenuje za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 29. 2. 2020. 191. Vlada je 29.8.2019 današnji seji predčasno razrešila dr. Ano Polak Petrič in Moniko Pintar Mesarič z mesta članic nadzornega sveta Sklada RS za nasledstvo ter imenovala mag. Matejo Vraničar Erman za novo članico in Gorana Kitića za novega člana nadzornega sveta sklada. 192. Vlada z dnem 5. 9. 2019 odpokliče Damirja Ivančića kot člana nadzornega sveta družbe SODO sistemski operater distribucijskega omrežja za električno energijo, d. o. o. in namesto odpoklicanega člana za čas do poteka mandata odpoklicanega člana, to je od 6. 9. 2019 do 13. 5. 2023, za člana nadzornega sveta imenuje mag. Hinka Šolinca, ki je na Ministrstvu za infrastrukturo trenutno zaposlen na mestu generalnega direktorja Direktorata za energijo. 193. Vlada je 5.9.2019 za člana nadzornega sveta družbe ELES, d.o.o., imenovala mag. Alenko Plut za dobo petih let. 194. Vlada je 5.9.2019 imenovala Blanko Česnik Wolf za generalno sekretarko v Ministrstvu za zdravje za dobo petih let, in sicer od 16. 9. 2019 do 15. 9. 2024 z možnostjo ponovnega imenovanja. 195. Vlada 5.9.2019 predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da se za člane nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije za obdobje štirih let imenujejo: Jure Brankovič, mag. Aleksander Igličar, Mladen Terčelj, Marinka Šlibar Vende. 196. Vlada je 12.9.2019 izdala odločbo, s katero z dnem 16. 9. 2019 za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) imenuje dr. Dragana Matića, in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja IRSOP, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 15. 3. 2020. Z dnem 15. 9. 2019 pa je vlada s položaja glavne inšpektorice IRSOP razrešila Dragico Hržica, in sicer v skladu s petim odstavkom 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). 197. Vlada 12.9.2019 je sprejela sklep, da se s položaja generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, razreši Jožeta Prikeržnika in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo imenuje Danila Antona Ranca. Zaradi razrešitve generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal vladi, da za zagotovitev nemotenega dela direktorata, z dnem 13. 9. 2019 imenuje Danila Antona Ranca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 198. Vlada je 12.9.2019 za mandatno dobo petih let imenovala Katarino Štrukelj za direktorico Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, in sicer od 1. 10. 2019 do najdlje 30. 9. 2024. 199. Vlada je 26.9.2019 imenovala mag. Mihaela Krišlja za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko v Ministrstvu za javno upravo. 200. Vlada je 26.9.2019 soglašala z imenovanjem Martine Zupančič, rojene 7. 11. 1958, za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, in sicer od 1. 10. 2019 do imenovanja direktorja javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, vendar najdlje za eno leto, tj. do 30. 9. 2020. 201. Vlada je 3.10.2019 izdala odločbo, s katero je s 1. 8. 2019 razrešila članico sveta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije mag. Alenko Suhadolnik, in namesto nje, do konca mandata razrešene članice imenovala mag. Iztoka Grmeka. 202. Vlada se je 3.10.2019 seznanila s prenehanjem članstva Sabine R. Stadler kot članice Upravnega odbora Centra za razvoj financ, Alenke Košir kot nadomestne članice Upravnega odbora Centra za razvoj financ ter z imenovanjem mag. Andreje Jerine za članico v Upravnem odboru Centra za razvoj financ in mag. Taje Čehovin, kot nadomestne članice v Upravnem odboru CEF. 203. Vlada Marjana Šarca je 3. 10. 2019 za novega generalnega direktorja FURS z dnem 27. 11. 2019 imenovala Petra Jenka. Nasledil je Jano Ahčin, ki ji je 26. 11. 2019 potekel mandat. 204. Vlada je 17.10.2019 sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za zadeve OECD. Zaradi odhoda dosedanjega nacionalnega koordinatorja za OECD na drugo delovno mesto znotraj diplomatsko-konzularne mreže, je Ministrstvo za zunanje zadeve za novo vodjo delovne skupine – nacionalno koordinatorico OECD predlagala mag. Anito Pipan, veleposlanico v Direktoratu za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve. 205. Vlada je 17.10.2019 izdala odločbo, s katero je razrešila člana Upravnega odbora Zavoda RS za blagovne rezerve, Srečka Zajca in namesto njega, do konca mandata do 6. septembra 2022 imenuje Boštjana Pavlina. Oba sta predstavnika Ministrstva za obrambo. 206. Vlada je 17.10.2019 sklenila, da se v Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (svet NAKVIS) za mandatno dobo šestih let, od ustanovitvene seje sveta NAKVIS, imenuje dr. Mirka Pečariča in Petra Josepha Verovška, PhD. 207. Vlada imenovala novo predstavnico v usmerjevalnem odboru Mednarodnega okvirja na področju jedrske energije. Vlada je 17.10.2019 z mesta predstavnice Republike Slovenije v usmerjevalnem odboru Mednarodnega okvirja za sodelovanje na področju jedrske energije (International Framework for Nuclear Energy Cooperation – IFNEC) razrešila mag. Mileno Černilogar – Radež in za novo predstavnico imenuje mag. Tino Seršen. 208. Imenovanje predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve v Upravnem odboru Razvojne banke Sveta Evrope. Vlada je 17.10.2019 kot predstavnico Republike Slovenije v Upravnem odboru Razvojne banke Sveta Evrope razrešila veleposlanico mag. Evo Tomič, vodjo Sektorja za mednarodne organizacije na Ministrstvu za zunanje zadeve in imenovala veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu. 209. Vlada Marjana Šarca je 24.10.2019 izdala odločbo, da se mag. Andrejo Knez imenuje na položaj generalne direktorice Direktorata za kopenski promet v Ministrstvu za infrastrukturo, za dobo petih let, in sicer od 1. 11. 2019 do 31. 10. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 210. Vlada Marjana Šarca je 24.10.2019 izdala odločbo, s katero se na Ministrstvu za infrastrukturo za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko imenuje Darka Trajanova in sicer od od 1. 11. 2019 do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 30. 4. 2020. 211. Vlada Marjana Šarca je 24.10.2019 sklenila, da dosedanjega direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) dr. Jozsefa Györkösa s 30. oktobrom 2019 imenuje za vršilca dolžnosti direktorja ARRS, in sicer do imenovanja direktorja ARRS, vendar največ za dobo šestih mesecev. 212. Vlada Marjana Šarca je 24.10.2019 je izdala odločbo, s katero mag. Vojka Sotoška, imenuje na mesto direktorja javnega podjetja INFRA d.o.o., za dobo štirih let, in sicer od 9. 11. 2019 do 8. 11. 2023, z možnostjo ponovnega imenovanja. Trenutni direktor Infra d. o.o. mag. Vojko Sotošek izpolnjuje predpisane pogoje za imenovanje. 213. Vlada Marjana Šarca je 21.11.2019 Zorana Klemenčiča razrešila dolžnosti nacionalnega koordinatorja za boj proti terorizmu. Hkrati je vlada z dnem 22. 11. 2019 na mesto nacionalnega koordinatorja za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma imenovala mag. Rajka Kozmelja, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. 214. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 imenovala glavno inšpektorico Inšpektorata za infrastrukturo. Vlada je izdala odločbo, s katero se Patricija Furlan Fon imenuje na položaj glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, za dobo petih let, in sicer od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 215. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 imenovala članico strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Vlada je na današnji seji za članico strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem imenovala mag. Nejko Štibernik, in sicer za obdobje od 16. novembra 2019 do 15. novembra 2025. 216. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 razrešila dva člana z mesta uprave Ustanove – Center za evropsko prihodnost (Ustanova CEP) in imenovala nove člane. Ustanova – Center za evropsko prihodnost je ustanovila Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada. Dosedanji člani uprave Ustanove CEP so bili: Peter Grk, Špela Lajmiš, dr. Andrej Rahten, mag. Alenka Suhadolnik, dr. Katja Lautar in mag. Gregor Krajc. Zaradi prenehanja delovnega razmerja je vlada razrešila dosedanjega člana uprave mag. Gregorja Krajca, zaradi prevzema delovnih obveznosti v tujini pa dosedanjo članico uprave mag. Alenko Suhadolnik. Namesto razrešenih članov se imenujejo dr. Stojan Pelko, vodja Kabineta ministra, Barbara Sušnik, v. d. generalne direktorice Direktorata za zadeve EU in Miriam Teresa Možgan, vodja Službe za odnose z javnostmi. Vsi zaposleni v Ministrstvu za zunanje zadeve. 217. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 imenovala novega člana Komisije za pospeševanje mednarodne menjave. Vlada je z mesta članice Komisije za pospeševanje mednarodne menjave razrešila mag. Alenko Suhadolnik in za novega člana imenovala mag. Iztoka Grmeka, vršilca dolžnosti generalnega direktorja na Direktoratu za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve. 218. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 sprejela odločitev, da se za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve s 1. decembrom 2019 imenuje Mitjo Močnika, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 219. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 z dnem 1.12.2019 imenovala mag. Marjeto Pečarič za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ustvarjalnost v Ministrstvu za kulturo 220. Vlada Marjana Šarca je 28.11.2019 izdala odločbo, s katero se je Velislava Žviplja z dnem 30. 11. 2019, imenovalo za vršilca dolžnosti direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, do imenovanja direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, vendar največ za 12 mesecev. 221. Vlada Marjana Šarca je 12.12.2019 na položaj generalne direktorice Direktorata za vode in investicije, v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) z 13.12. imenovala Vesno Ugrinovski, in sicer za dobo petih let do 12. 12. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Vesna Ugrinovski trenutno opravlja delo v.d. generalne direktorice Direktorata za vode in investicije. 222. Vlada Marjana Šarca je 12.12.2019 imenovala nove predstavnika ustanovitelja v več javnih zdravstvenih zavodih. Vlada je na današnji seji imenovala nove predstavnike ustanovitelja: v Svetu javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za javno zdravje, namesto dosedanjega člana Mihe Skvarča, do izteka mandata sveta zavoda, do 5. 3. 2022, imenuje Tatjano Lejko Zupanc; v Svetu javnega zdravstvenega zavoda Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični se namesto dosedanjega člana Tomaža Aliča, za preostanek mandata, do 30. 11. 2021, imenuje Heleno Ulčar Šumčić; v Svetu javnega zdravstvenega zavoda Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino razreši Judith Unetič in Branko Neffat za preostanek mandatne dobe, do 19. 3. 2022, imenuje Matevža Lakoto in Branka Bregarja; v Svetu javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana razreši člana sveta zavoda Petra Požuna in do izteka mandata sveta zavoda, do 14. 2. 2022, imenuje nadomestno članico, Lucijo Repanšek. 223. Vlada Marjana Šarca je 12.12.2019 je imenovala Dušo Hlade Zore za zastopnico pacientovih pravic za območje območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ljubljana za dobo petih let, in sicer od 17. 12. 2019 do 17. 12. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. 224. Vlada Marjana Šarca je 12.12.2019 razrešila in imenovala člane Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve. Imenovani: Aleš Obreht, vodja Službe za protokol, Ministrstvo za obrambo, Mateja Malnar Štembal, vodja Sektorja za promocijo Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. 225. Vlada Marjana Šarca je 13.12.2019 sprejela sklep, da se Urška Židan s 16. decembrom 2019 ponovno imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo v Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 226. Vlada Marjana Šarca je 13.12.2019 dr. Uroša Sveteta, roj. 26. 4. 1975, imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost, in sicer od 1. 1. 2020 do imenovanja direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 30. 6. 2020. 227. Vlada Marjana Šarca je 13.12.2019 dala soglasje k imenovanju mag. Mira Pušnika za direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. 228. Vlada Marjana Šarca je 13.12.2019 Primoža Kristana razrešila kot člana sveta javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor. V svet javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Maribor se do izteka mandata sveta imenuje Miloš Kosić. 229. Vlada Marjana Šarca je 13.12.2019 na predlog Slovenske univerzitetne športne zveze kot člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport razrešila mag. Patrika Perošo in namesto njega imenovala mag. Mateja Jamnika, in sicer za obdobje do 8. novembra 2022. 230. Vlada Marjana Šarca je odločila, da se Igor Eršte z dnem 10. 1. 2020 imenuje za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, za dobo petih let, in sicer od 10. 1. 2020 do najdlje 9. 1. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. 231. Vlada Marjana Šarca je 16.1.2020 imenovala generalna direktorja Direktorata za obrambne zadeve in Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo. Na položaj generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo z dnem 17. januarja 2020 imenovala Boštjana Pavlina, na položaj generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko pa prav tako z dnem 17. januarja 2020 mag. Uroša Zorka. 232. Vlada Marjana Šarca je 23.1.2020 na položaj generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, imenovala Mitjo Bobnarja, in sicer za mandatno dobo petih let, in sicer od 31. 1. 2020 do 30. 1. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. 233. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela sklep, da se mag. Lado Bradač s 6. 2. 2020 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge v Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 234. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela odločbo o imenovanju mag. Iztoka Grmeka za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 235. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela odločbo o imenovanju Barbare Sušnik za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za zadeve Evropske Unije na Ministrstvu za zunanje zadeve in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 236. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela odločbo o imenovanju Mihaela Zupančiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 237. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela odločbo o imenovanju Tatjane Miškove za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. 238. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 sprejela sklep, da se Marko Rešetič s 1. 2. 2020 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 239. Vlada Marjana Šarca je 30.1.2020 imenovala mag. Bojana Majcna za generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za dobo petih let. 240. 6.2.2020 Vlada je na današnji seji imenovala mag. Evo Heleno Zver za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za zdravje, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 31. 8. 2020. 241. Minister za kulturo, ki je opravljal tekoče posle, Zoran Poznič je z 10. 2. 2020 za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana imenoval Staša Ravter, ki je javni zavod od aprila 2019 vodil kot vršilec dolžnosti. Pred tem je javni zavod kot vršilec dolžnosti vodil Rajko Meserko. 242. 27.2.2020 Vlada imenovala namestnika nacionalnega predstavnika v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) Vlada na predlog Državnotožilskega sveta v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) imenovala mag. Boštjana Lamešića. 243. Vlada je z dnem 6. 3. 2020 imenovala mag. Karlo Pinter, za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za notranji trg v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Svojo dolžnost bo opravljala do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za notranji trg po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 6. 3. 2020 do najdlje 5. 9. 2020. 244. Vlada je na seji 5.3.2020 Mojco Pršina z dnem 9. 3. 2020 imenovala na položaj vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. 245. Vlada je na seji 5.3. 2020 z dnem 13. 3. 2020 imenovala Danila Antona Ranca, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Svojo dolžnost bo opravljal do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 13. 3. 2020 do najdlje 12. 9. 2020. 246. Vlada je z dnem 6. 3. 2020 imenovala mag. Karlo Pinter, za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za notranji trg v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Svojo dolžnost bo opravljala do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za notranji trg po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 6. 3. 2020 do najdlje 5. 9. 2020. 247. Vlada je z dnem 12. 3. 2020, potrdila imenovanje mag. Helene Cvikl za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za turizem v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za turizem po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za tri mesece, to je od 16. 3. 2020 do najdlje 15. 6. 2020. 248. Vlada Marjana Šarca je 12.3.2020 izdala odločbo o imenovanju dr. Dragana Matića za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, vendar največ za tri mesece, od 16. 3. 2020 do 15. 6. 2020. 249. Vlada na seji 12.3.2020 z dnem 1. 4. 2020, potrdila imenovanje Martine Gašperlin za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je od 1. 4. 2020 do najdlje 30. 9. 2020. 250. Vlada je 12.3.2020 izdala odločbo, s katero se dr. Jerneja Drofenika, z dnem 16. 3. 2020 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 15. 9. 2020. 251. Vlada je 12.3.2020 mag. Mihaela Krišlja imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko v Ministrstvu za javno upravo, in sicer od 1. 4. 2020 do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 30. 9. 2020. 252. Vlada je 12.3.2020 izdala Odločbo o imenovanju mag. Stanka Baluha za vršilca dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, z dnem 18. 3. 2020, do imenovanja direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje za šest mesecev, in sicer do 17. 9. 2020. Pripravil MG  

Zadnji komentarji

Robert Ivačič :

30.05.2020 03:05

https://carm.org/are-the-apparitions-of-mary-really-mary https://carm.org/catholic/what-are-the-approved-mary-apparitions-of-the-roman-catholic-church Are apparitions of Mary, such as Lady Fatima, true messages from God? https://www.gotquestions.org/lady-fatima.html https://www.gotquestions.org/INTL/lady-fatima.html This article has been translated into the following languages: Deutsch Español Français Italiano Nederlands Polski Português Tagalog Hrvatski https://www.gotquestions.org/Hrvatski/Marijina-ukazanja.html Pitanje: Jesu li Marijina ukazanja, poput Gospe Fatimske, stvarno poruke od Boga? Odgovor: U katoličkoj tradiciji postoje mnoga izvješća o pojavljivanju Marije, anđela i/ili svetaca koji su nosili poruke od Boga. Sasvim je izgledno da su ljudi barem u nekim od tih slučajeva uistinu vidjeli nešto nadnaravno. Iako su neka od prijavljenih viđenja na raznim mjestima djela prevaranata, neka ukazanja čine se autentičnima. Međutim, autentičnost ukazanja ne mora biti dokaz da je poruka došla od Boga, niti da se radi o stvarnom pojavljivanju Marije ili nekog anđela ili sveca. Sveto pismo nam govori da se Sotona i njegovi demoni prerušavaju u anđele svjetla (2. Korinćanima 11,14-15). Sotonska prijevara jedno je od mogućih objašnjenja ukazanja. Otkriti je li neka poruka »varavi čudesni znak« ili uistinu dolazi od Boga možemo samo usporedimo li ukazanje sa Svetim pismom. Ukoliko učenja koja se vežu uz ta ukazanja proturječe Božjoj riječi, onda je narav samih ukazanja sotonska. Proučavanje učenja Gospe Fatimske sa »Čudom Sunca« dobar je primjer. Web stranicu s detaljnim opisima »Čuda Sunca« možete naći na: www.religion-cults.com/fatima/sun.htm. Uistinu se čini da se nešto spektakularno dogodilo 13. listopada 1917....nešto se uistinu pojavilo i donijelo poruku. Činjenica da se to točno vrijeme podudaralo s onim što je bilo rečeno djeci pastirima tri mjeseca prije toga povezuje taj događaj s ukazanjima koja su bili vidjeli prethodnih mjeseci – prvo ukazanje anđela, a zatim »Gospe Fatimske«. Kada se poruka Fatime usporedi s biblijskim učenjem, očigledno je da ta poruka sadrži mješavinu malog dijela biblijske istine i nekoliko nebiblijskih običaja i učenja. Sljedeće odlomke citiramo izravno s web stranice posvećene »Gospi Fatimskoj« www.fatima.org. Određene riječi i rečenice potcrtali smo kako bismo ih označili kao nebiblijske (odnosno, Biblija ih ne poučava) ili antibiblijske (suprotne Bibliji). Nakon oduljih citata naći ćete više informacija o posebnim razlozima zbog kojih ova ukazanja treba svrstati pod »varave čudesne znakove«. Slijedi citirani sažetak općenite poruke koju donosi Gospa Fatimska: Općenita poruka »Općenita poruka Fatime nije složena. Njene molbe potiču na molitvu, okajanje, pokajanje i žrtvu te napuštanje grijeha. Prije no što se Gospa pojavila djeci pastirima – Lucy, Franciscu i Jacinti, posjetio ih je Anđeo Mira. Anđeo je pripremio djecu za primanje blažene Djevice Marije, a njegove su upute važan vid Poruke koji se često previdi. »Anđeo je djeci pokazao žarki, pažljivi i prisebni način na koji bismo svi trebali moliti, te strahopoštovanje koje bismo trebali pokazati Bogu u molitvi. Također im je objasnio veliku važnost molitve i prinošenja žrtava u okajanju uvreda počinjenih protiv Boga. Rekao im je: 'Od čega god možete učinite žrtvu i prinesite je Bogu kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen, te u molbama za obraćenje grješnika.' U svome trećem i posljednjem ukazivanju djeci, Anđeo im je podijelio Svetu pričest i pokazao pravi način za primanje našega Gospodina u Euharistiji: sve troje kleknuli su kako bi primili pričest; Lucy je primila Svetu hostiju na jezik, a Anđeo je podijelo Krv Kaleža između Francisca i Jacinte.« »Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice u svakome njenom ukazanju, tražeći od djece da svaki dan mole Krunicu za mir. Drugi glavni dio poruke Fatime je posvećenost našoj Gospi od Bezgrješnog srca, koja je strašno uvrijeđena i povrijeđena grijesima čovječanstva i od nas s ljubavlju traži da je utješimo okajanjima. Pokazala je svoje srce okruženo trnjem (koje je predstavljalo grijehe protiv njenoga Bezgrješnog srca) djeci, koja su razumjela da je njihove žrtve mogu utješiti.« »Djeca su također vidjela da je Bog strašno uvrijeđen grijesima čovječanstva te da želi da svaki od nas, kao i cijelo čovječanstvo, odbaci grijeh i okaje svoje zločine molitvom i požrtvovnošću. Tužna je Gospa zaklinjala: 'Nemojte više vrijeđati Boga Gospodina našega jer je već previše uvreda podnio!'« »Djeci je također bilo rečeno da se mole i žrtvuju za grješnike, kako bi ih spasili od pakla. Nakratko im je bilo pokazano viđenje pakla, nakon čega im je Gospa rekla: ‘Vidjeli ste pakao gdje duše jadnih grješnika idu. Kako biste ih spasili, Bog u svijetu želi ustanoviti sljedbu moga Bezgrješnoga Srca. Učinite li ovo što vam govorim, mnoge će duše biti spašene i vladat će mir.'« »Gospa nam je otkrila specifični korijen svih nevolja u svijetu, onaj koji uzrokuje ratove i slične grozne patnje: to je grijeh. Zatim je dala rješenje; prvo za pojedince, a zatim za crkvene vođe. Bog traži da ga svatko od nas prestane vrijeđati. Moramo se moliti, posebice Krunicu. Čestim moljenjem Krunice dobit ćemo milosti koje nam trebaju za pobjedu nad grijehom. Bog želi da se molimo mome Bezgrješnom srcu i da radimo na širenju tih molitava u cijelom svijetu. Gospa je rekla: ‘Moje Bezgrješno Srce bit će vaše utočište i put koji će vas voditi k Bogu.' Želimo li doći k Bogu, siguran put prema njemu naći ćemo budemo li posvećeni Bezgrješnome Srcu njegove Majke.« »Kako bismo neprekidno bili sve bliži njoj, a prema tome i njenome Sinu, Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice svaki dan barem pedeset godina. Tražila je da nosimo smeđi škapular. I trebamo prinositi žrtve, posebice žrtvu vršenja naše svakodnevne dužnosti, u okajanju grijeha počinjenih protiv našega Gospodina i naše Gospe. Također je naglasila potrebu za molitvama i žrtvama za spašavanje grješnika iz pakla. Poruka Fatime pojedinim dušama sažeta je u ovim navodima.« Na istoj je web stranici zapisan razgovor Sestre Lucy (desetogodišnje pastirice koja je bila jedno od troje djece koji su vidjeli ukazanja 1917.) i Oca Fuentesa. Intervju datira iz 1957. godine i u njemu se najviše govori o Fatimi i njenoj poruci, a tamo Sestra Lucy kaže sljedeće: »Oče, vrag je raspoložen za ulazak u odlučujuću bitku s Blaženom Djevicom i vrag zna što Boga najviše vrijeđa i što će u najkraćem vremenskom razdoblju zadobiti najviše duša za Njega. Zbog toga vrag čini sve što može kako bi pridobio duše posvećene Bogu, jer će tako uspjeti u nakani da vođe napuste duše vjernih, kako bi ih lakše dohvatio.« »Oče, Presveta Djevica nije mi rekla da se nalazimo u posljednjim vremenima, ali mi je dala to do znanja na tri načina. Prvo, rekla mi je da vrag želi ući u odlučujuću bitku protiv Djevice. Odlučujuća bitka je konačna bitka iz koje će jedna strana izaći kao pobjednik, a druga će doživjeti poraz. Prema tome, od sad pa nadalje moramo odlučiti na koju ćemo stranu stati. Ili smo za Boga ili za vraga – nema druge mogućnosti.« »Drugo, rekla je mojim rođacima i meni da Bog daje dvije posljednje pomoći svijetu. To su Sveta Krunica i molitve upućene Bezgrješnome Srcu Marijinom. To su dvije posljednje pomoći koje znače da neće biti drugih. »Treće, u planovima božanske providnosti Bog uvijek, prije no što će kazniti svijet, iscrpi svu moguću pomoć. Sad, kada bude vidio da svijet uopće ne obraća pažnju, kako mi kažemo na naš nesavršeni način govora, On nam, uznemirena srca, nudi posljednji način spasenja, svoju Presvetu Majku. Čini to uznemirena srca jer prezrete li i odbacite ovo krajnje sredstvo, nećemo više imati oproštenja s Neba, jer ćemo počiniti grijeh koji Evanđelja nazivaju grijehom protiv Duha Svetoga. Taj se grijeh sastoji od otvorenog odbacivanja, s punim znanjem i prihvaćanjem, spasenja koje On nudi. Sjetimo se da je Isus Krist vrlo dobar Sin i neće dopustiti da vrijeđamo i prezremo njegovu Presvetu Majku. Tijekom mnogih stoljeća Crkvene povijesti zapisali smo jasno svjedočanstvo koje, strašnim kaznama koje zapadaju one koji napadnu čast njegove Presvete Majke, pokazuje kako je naš Gospodin Isus Krist uvijek branio čast svoje Majke.« »Dva načina po kojima se svijet može spasiti su molitva i žrtve. [O svetoj Krunici, Sestra Lucy je rekla:] Vidite, Oče, Presveta Djevica, u ovim posljednjim vremenima u kojima živimo, dala je novu učinkovitost izgovaranju molitava Krunice, i to u tolikoj mjeri da nema problema, bez obzira koliko može biti težak, bilo da je vremenit ili nadasve duhovan, u duhovnom životu bilo koga od nas, naših obitelji, obitelji u svijetu ili zajednica vjernika, ili čak u životima naroda i nacija, koji se ne mogu riješiti molitvom Svete Krunice. Svetom krunicom mi ćemo se posvetiti. Utješit ćemo našega Gospodina i postići spasenje za mnoge duše.« Na kraju, posvećenost Bezgrješnome Srcu Marije, naše Presvete Majke, sastoji se u tome da Nju smatramo Prijestoljem milosti, dobrote i oprosta, te sigurnim vratima za ulazak u Nebo.« U gornjim odlomcima koji se tiču poruke za koju Sestra Lucy misli da je ukazanje htjelo da prenese svijetu, nalazite uistinu mnogo stvari koje ne samo da se ne nalaze u Svetome pismu, nego mu čak proturječe. 1) Mariju naziva »Presvetom Majkom« i govori se da ima »Bezgrješno Srce«. Pod tim oni ne misle da joj je dana pravednost i svetost koja se daje svetima preko pripisane im Kristove pravednosti, nego da je bila spašena od grijeha u bilo kojem obliku tako što je bila začeta u majčinoj utrobi bez mrlje istočnoga grijeha. Biblija nikada o Mariji ne govori kao o bezgrješnoj ženi. Nikada ne govori da je imala bezgrješno srce. Naprotiv, ona Boga naziva svojim Spasiteljem (Luka 1,47). To je, čini se, smješta uz bok ostalome čovječanstvu, ali Katolička crkva smatra da je Marija bila spašena od grijeha po Kristovim zaslugama tako što je bezgrješno začeta, a potom živjela bezgrješan život. Ponovno, to se nigdje ne poučava u Svetome pismu. Naprotiv, Sveto pismo poučava da postoji samo jedna iznimka istini da smo svi grješnici (Rimljanima 3,10; 3,23; itd.). Ta jedina iznimka je Isus Krist (2. Korinćanima 5,21; 1. Petrova 2,22; 1. Ivanova 3,5). 2) Sestra Lucy priča o posvećenosti »Bezgrješnome Srcu« Marijinom i moljenju krunice kao o »posljednje dvije pomoći svijetu«. Također tvrdi da nema problema koji se ne može riješiti moljenjem krunice. Učenje je Fatime da će se moljenjem krunice spasiti mnoge duše. I opet, takvo učenje ne nalazimo nigdje u Svetome pismu. Glavna molitva u krunici je »Zdravomarija« koja se ponavlja pedeset puta. Prvu polovicu te molitve čini tekst iz Svetoga pisma kojim anđeo pozdravlja Mariju: »Zdravo Marijo, milosti puna, Gospodin s tobom, blažena ti među ženama i blažen plod utrobe tvoje, Isus...» ali drugi dio molitve kaže: »...»Sveta Marijo, Majko Božja, moli za nas grješnike sad i času smrti naše.« Osim što Mariji daje naziv koji joj Biblija ne daje, također traži od Marije da se moli za nas. Uistinu, katolici Mariju ne smatraju samo onom kroz koju izvire SVA Božja milost i onom koja posreduje kod svoga Sina u ime nas, nego joj također upućuju molitve da izbavi ljude od grijeha, rata itd. Molitva Mariji Pape Ivana Pavla II. iz ranih osamdesetih godina 20. stoljeća, primjer je toga. U toj molitvi on neprestano zaklinje Mariju da nas »izbavi« od nuklearnoga rata, gladi, samouništenja, nepravde itd. Ponovno, nigdje u Bibliji nećete naći neku pobožnu osobu kako se moli bilo kome drugom osim Bogu, niti da traži da bilo tko za nju posreduje osim onih koji još uvijek žive na zemlji. Naprotiv, Sveto pismo nas upućuje da se molimo Bogu (Luk 11,1-2; Matej 6,6-9; Filipljanima 4,6; Djela 8,22; Luka 10,2; itd.)! Bog nas ohrabruje da odvažno stupimo pred prijestolje milosti (Njegovo prijestolje) kako bismo našli milost i pravodobnu pomoć (Hebrejima 4,14-16). Bog nam je ostavio obećanje da Sveti Duh posreduje za nas u skladu s voljom Božjom neizrecivim uzdisajima (Rimljanima 8,26). Zašto bismo trebali ići preko svetaca, anđela ili Marije, posebice uzmemo li u obzir činjenicu da se niti takav primjer niti zapovijed ne nalaze nigdje u Bibliji? Samo je jedan primjer dvije stvari koji se ponavlja u Svetome pismu: a) Molitva se upućuje samo Bogu (1. Korinćanima 11,5; Rimljanima 10,1; Rimljanima 15,30; Djela 12,5; Djela 10,2; Djela 8,24; Djela 1,24; Zaharija 8,21-22; Jona 2,7; 4,2; itd.) b) Zahtjevi za molitve upućuju se samo živima (1. Solunjanima 5,25; 2. Solunjanima 3,1; Hebrejima 13,18; itd.) Povrh toga, nigdje se ne poučava da Marija sve vidi, sve čuje i sve zna (niti nešto približno) što bi trebalo biti istina da bi ona mogla čuti i odgovoriti na mnoštvo molitava koje joj upućuju mnogi katolici koji joj se u isto vrijeme mole širom svijeta. Umjesto toga Sveto pismo poučava da su i anđeli i duhovi mrtvih ograničena bića, te da mogu biti samo na jednome mjestu u isto vrijeme (Daniel 9,20-23; Luka 16,19 i dalje). 3) Jedna od opetovanih poruka Fatime jest poziv na osobno »okajanje« ili »pokoru«. Ovaj katolički koncept poučava da Bogu i Mariji trebamo dati nadoknadu za grijehe koje smo počinili protiv njih. Da ponovimo jedan izraz iz »Općenite poruke«, anđeo je rekao djeci da od čega god mogu učine žrtvu i prinesu je Bogu »kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen…« Okajanje je »ispaštanje ... nešto što se čini ili plaća kao nadoknada; kompenzacija«. Ovo se veže uz rimokatoličko učenje o vremenitoj kazni koju osoba može riješiti putem pokore ili preko određenog vremena koje će provesti kasnije u čistilištu. Biblija NIKAD ne govori o potrebi »okajanja« naših grijeha ili vršenja »pokore« kako bismo platili za svoje grijehe. Naprotiv, Biblija poučava da trebamo dati svoje živote kao žive žrtve Bogu u odazivu i zahvalnosti za sva milosrđa koja nam je iskazao u spasenju (Rimljanima 12,1-2). Kada netko postane kršćaninom, njegovi su grijesi oprošteni i u potpunosti plaćeni u Kristu. Iza toga ne preostaje nikakvo plaćanje koje se za njih može učiniti; nije potrebno nikakvo daljnje okajanje. 4) Ključni aspekt Fatime je klanjanje i štovanje koje se iskazuje slikama vezanim uz ukazanja. Po cijeloj Bibliji možete vidjeti da svaki put kad se netko klanja pred nekim »svecem« ili anđelom, kaže im se da ustanu i da prestanu. Takvo se obožavanje prihvaća jedino kada se čini »Anđelu Gospodnjem« (predutjelovljenom Kristu), ili Isusu, ili Bogu Ocu. Katolici naglašavaju razliku između »štovanja» Boga i »uzvisivanja« Marije i svetaca; ali kada je apostol Ivan pao ničice pred anđelom, anđeo ga nije pitao: »Je li to što mi iskazuješ štovanje ili uzvisivanje?« Anđeo mu jednostavno kaže da prestane i da »štuje Boga« (Otkrivenje 19,10). Također, kada je Petra »uzvisivao« (prokuneo – grčka riječ koju Katolička crkva koristi za »obožavanje» koje se razlikuje »štovanja« koje zaslužuje samo Bog) Kornelije u Djelima 10,25, Petar Korneliju kaže: »Ustani! I ja sam samo čovjek!« Moram primijetiti da se ista ta riječ koristi u odlomku iz Otkrivenja koji smo spomenuli. Prema tome, opetovani primjer u kojemu netko uzvisuje anđela ili »sveca« uvijek prati zapovijed da prestanu! Prema tome, molitve Mariji u suprotnosti su s biblijskom opomenom da se molimo Bogu i biblijskim primjerom takve molitve. Također, nelogično je zamijeniti molitvu sveznajućem, svemogućem, ljubavlju ispunjenom Bogu (Psalam 139; Hebrejima 4,14-16) molitvom nekome svecu ili Mariji, kada nema nikakva biblijskog dokaza da oni uopće mogu čuti molitve! Moliti se svecima i Mariji širom svijeta znači pripisati im atribute sveprisutnosti i sveznanja koje posjeduje samo Bog…to je uistinu idolopoklonstvo! 5) Na kraju, u pogledu »Čuda Sunca«, postoje opetovani slučajevi u kojim se »varavi čudesni znakovi« javljaju u Svetome pismu (Izlazak 7,22; 8,7; 8,18; Matej 24,24; Marko 13,22; Otkrivenje 13,13-14). Bog nam čak kaže u Ponovljenom zakonu 13,1, i dalje, da nekoga tko prorokuje nešto što se obistini ili dade »znak« koji se čini čudesnim, a poučava štovanje stranih bogova, ne smijemo poslušati, nego ga tretirati kao lažnoga proroka. Za kršćanina, »sadržaj vjere« treba biti Biblija i njeno učenje (Izaija 8,20; 2. Timoteju 3,16). Iako katolici mogu tvrditi da nas »Gospa Fatimska« ne poziva na štovanje »stranih bogova« nego na štovanje pravoga Boga, ideja uzvisivanja Marije do te mjere da se njeno »Bezgrješno Srce« stavlja na istu razinu kao i Isusovo »Sveto Srce« neosporno je uzvisivanje pobožne žene na položaj koji joj se u Svetome pismu nikad ne daje...položaj jednakosti s Bogom; jer davati joj čast koju dajemo Kristu znači upravo to. Slično tomu, staviti Mariju u središte pozornosti do te mjere da više vremena provodimo moleći se njoj nego Bogu također je idolopoklonstvo, posebice u svjetlu izravnih zapovijedi Svetoga pisma da se molimo Bogu i potpunoj tišini u pogledu bilo kakvog uzvisivanja Marije. Je li »Čudo Sunca« bilo varavi čudesni znak? Na temelju biblijskog učenja svakako se čini da je tako. Sotoni nije problem pomiješati dovoljno istine, kako bi učenje zvučalo ispravno, s dovoljno laži da nam osudi duše na pakao. Gdje se u cijeloj poruci Fatime uopće spominje evanđelje spasenja po milosti kroz vjeru u Krista...poruka koja se neprestano ponavlja cijelim Novim zavjetom? Gdje se ikad spominje da spasenje dolazi samo po Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji te da naša djela nemaju nikakve zasluge odvojeno od njega? Pokora i donošenje prinosa u svrhu okajanja za grijehe dijametralno su suprotni Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji i našoj potrebi za spasenje samo po milosti kroz vjeru u njega samoga. Zazivanje Marije i njenoga Bezgrješnoga Srca te recitiranje Krunice kao krajnjeg i konačnog sredstva spašavanja duša pljuska je u lice biblijskim istinama poput one koju nalazimo u Djelima 4,12 i 1. Timoteju 2,5. »Uza Zakon! Uza svjedočanstvo! Ne govore li po ovoj riječi, to je zato što u njima nema svjetlosti« (Izaija 8,20, dosl. prijevod). Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji? https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html Odgovor: Marija, Jezusova mama, je bila opisana kot »obdarjena z milostjo« (Evangelij po Luku 1,28). Izraz prihaja iz grške besede, ki v bistvu pomeni »veliko milosti,« Marija je prejela veliko Božje milosti. Milost je »nezaslužena naklonjenost« in pomeni, da prejmemo Božji blagoslov kljub dejstvu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala Božjo, odrešujočo milost tako, kot vsi ostali. Marija je razumela to dejstvo, kot je to izjavila v Evangeliju po Luku 1,47, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« Marija se je zavedala, da potrebuje Odrešenika. Sveto pismo nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj več kot le navadna ženska, ki jo je Bog izbral, da jo uporabi na nenavaden način. Da, Marija je ravnala pravično po postavi, ker je prejela Božjo naklonjenost (milost), kot to piše v Evangeliju po Luku 1,26-28. Hkrati pa je bila Marija grešna oseba, ki je potrebovala Jezusa Kristusa kot svojega Zveličarja, tako kot vsi drugi (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,23, 6,23; Prvo Janezovo pismo 1,8). Marija ni bila brezmadežno spočeta. Sveto pismo ne omenja, da bi Marijino rojstvo bilo kaj drugačno od vseh drugih rojstev. Bila je devica, ko je rodila Jezusa po Svetem Duhu, ki je prišel nadnjo (Evangelij po Luku 1,34-38), toda ideja o Marijinem večnem devištvu ni Svetopisemska. Evangelij po Mateju 1,24b-25 govori o Jožefu in pravi tako: »Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.« Beseda »dokler« jasno nakazuje, da Jožef in Marija nista imela spolnih odnosov, vse dokler Marija ni rodila Jezusa, potem pa sta imela spolne odnose. Marija je ostala devica, do Jezusovega rojstva, vendar sta Jožef in Marija imela še nekaj otrok potem, ko je rodila Jezusa, prvorojenca. Jezus je imel štiri polbrate: Jakoba, Jožefa, Simona in Judo (Evangelij po Mateju 13,55). Jezus je tudi imel polsestre, toda te niso niti imenovane niti naštete (Evangelij po Mateju 13:55-56). Bog je blagoslovil Marijo s tem, da je bila rodovitna in je rodila še več otrok, kar je v tisti kulturi bil (kot bi moralo biti danes v naši) najjasnejši znak Božjega blagoslova nad žensko. Enkrat, ko je Jezus govoril, je ženska v množici izjavila: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Evangelij po Luku 11,27). Ni bilo boljše priložnosti za Jezusa kot te, da bi izjavil o Mariji, da je zares vredna slave in časti. Toda kakšen je bil Jezusov odziv? »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Evangelij po Luku 11,28). Jezusu je bila poslušnost Božji besedi bolj pomembna kot to, da se pohvali žensko, ki jo je Bog uporabil za prihod Odrešenika na svet. Nikjer v Svetem pismu Jezus, ali kdorkoli drug, ne nameni nobene časti, slave ali oboževanja Mariji. Elizabeta, Marijina sorodnica je hvalila Marijo v Evangeliju po Luku 1,42-44, toda njena hvala je osnovana na Marijino vero v Božjo besedo: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Evangelij po Luku 1,45), deviško rojstvo Mesije. Ni bila osnovana na nobeno Marijino slavo. Marija je bila prisotna pri križu, ko je Jezus umrl za grehe izvoljenih (Evangelij po Janezu 19,25). Marija je bila tudi z apostoli na binkoštni dan (Apostolska dela 1,14). Po tem dogodku Marija ni nikoli več omenjena. Sveti Duh Mariji ni dal nobene pomembne vloge. Marijina smrt ni zabeležena v Svetem pismu. Nič ni omenjeno o tem, da bi Marija bila vnebovzeta ali da bi imela v nebesih neko veliko vlogo. Tudi ni kraljica nebes, kot jo nekateri imenujejo. Kot ponižna služabnica Boga, po katerem je prišel Jezus na ta svet, je Marija lahko deležna le našega spoštovanja, ne pa našega slavljenja ali čaščenja. Nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija lahko sliši naše molitve, ali da ona moli in posreduje za nas k Bogu. Jezus je naš edini posrednik (posredovalec) v nebesih (Prvo pismo Timoteju 2,5-6). Če bi jo slavili, častili in k njej molili, bi odgovorila z istimi besedami kot angeli: »Boga môli!« (preberi Razodetje 19,10; 22,9). Tako Marija, kot ostali služabniki Boga nam dajejo pomemben primer, kako naj slavimo, častimo in poveličujemo samo Boga. Takole je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Evangelij po Luku 1,46-55). Torej, če je Marija slavila in častila Boga in ga imenovala za svojega Odrešenika, potem nam to pove, da Marija ni soodrešenica z Jezusom. Na mnogih mestih nam Sveto pismo to potrjuje, kot tudi sam Jezus, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Jezusovi učenci so pogumno pričevali o Jezusu z besedami: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Če rečemo, da je Marija soodrešenica za ljudi sveta, potem ne samo, da žalimo Jezusa, ampak delamo nekoga za nekaj, kar to sploh ni, in tako se pravi osebno žalimo Marijo. Ne samo to, temveč, če jo častimo, slavimo ter ji molimo namesto ali poleg Boga, storimo malikovanje. https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Poletni delovni kampi za mlade po svetu