SI
Vsestransko uporabna akacija v mesecu maj
V Fokusu
Aktualno

Nedelja, 13. maj 2018 ob 20:27

Odpri galerijo

Akacija, tudi trnovo drevo (znanstveno ime Acacia), je rod mimozovk, del družine metuljnic, ki uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije. V širšem pomenu je razširjen tudi v toplejših predelih Afrike, Evrope, južnih delih Azije in Ameriške celine.

Rod akacij je v preteklosti zajemal okoli 1.300 vrst, med katerimi je okoli 960 vrst domačih v Avstraliji. Novejša klasifikacija je vrste razdelila v pet rodov. V rod akacij se je uvrstila večina vrst iz Avstralije ter nekatere iz Azije, Madagaskarja in Pacifiških otočij, nova tipska vrsta pa je A. penninervis. Vrste, ki uspevajo na Ameriški celini, so bile uvrščene v rodova Acaciella in Mariosousa, ostale vrste pa v rodova Senegalia in Vachellia.

Beseda akacija izhaja iz grške besede ἀκίς: akís, kar pomeni trn.Ime rodu je v 1. stoletju prvi uporabil grški zdravnik Dioskurid v delu o zdravilnih učinkovinah Materia medica.

Splošni opis

Tipični cvetovi in sestavljeni listi akacije (na sliki A. plicata)

Akacije imajo majhne sestavljene liste, ki listnim vejicam dajejo peresast videz. Pri mnogih avstralskih in pacifiških vrstah so sestavljeni listi odsotni, fiziološko vlogo listov pa prevzamejo sploščene listne vejice. Na listnem dnu se lahko nahajajo trni, v resnici pa mnogo avstralskih vrst nima trnov, medtem ko jih ostale vrste navadno imajo. Majhni, pogosto dišeči cvetovi so razporejeni v kroglastih ali valjastih grozdih. Po navadi so rumene, lahko tudi bele barve in imajo številne prašnike, kar jim daje puhast videz.

 

Maj je tisti mesec, ki nas obdari z obilico sonca, že skoraj poletnimi temperaturami, na vrtu pa že pobiramo prve sadove dela. Če smo nabiranje čemaža in regrata že končali, pa nas v tem času čakajo še druge slastne dobrote iz narave.

V maju bomo nedvomno imeli veliko dela z zgodnjimi jagodami, ki bodo kmalu podarile prvi letošnji pridelek, številne vrste solate, ki smo jih posejali pozno spomladi, bodo primerne za prvo bero, kmalu pridejo na vrsto tudi češnje. Če se podamo na travnike, jase in v gozd, nas v tem času pričakujejo mavrahi, tudi bezeg že odpira prve cvetove, prav tako je zadišala akacija.

 

Od kod akacija?

 

Akacijo so v Evropo prinesli v 16. stoletju iz Amerike, kjer se je precej hitro razširila. Prepoznamo jo po grozdastih socvetjih bele do bledo rumene barve, ki omamno dišijo po medu. Les je slabo gorljiv, cvetovi pa vsebujejo številne dragocene spojine, ki blagodejno vplivajo na naše telo.

 

Uporaba cvetov

 

Cvetove lahko uporabljamo tako sveže kot posušene. Čaj iz posušenih cvetov je dober za pomirjanje kašlja, učinkuje pa tudi proti vnetjem, krčem in deluje kot rahlo odvajalo. V ljudski medicini je znana uporaba za sprožitev potenja in zaviranje nastajanja želodčne kisline, kar je posebno koristno pri zdravljenju želodčnih in črevesnih razjed.

 

Vsestranskost

 

Pa ne samo v zdravilstvu, akacija je priznana tudi v kozmetiki. Razširjena je predvsem uporaba pri težavah s kožo. Čaji in pripravki iz akacije se uporabljajo zlasti za izboljšanje tonusa kože in odlično delujejo pri glajenju gub. Akacijev med lahko uporabite za pomiritev razdražene kože ali ga pomešate z jogurtom in si tako pripravite hranilno masko. Če boste mešanici primešali še nekaj grobe morske soli, si boste pripravili odličen piling, ki bo kožo očistil in hkrati nahranil. Za sprostitev pa vam priporočamo, da nekaj akacijinih cvetov, suhih ali svežih, nasujete v kopel, ki bo poskrbela za sprostitev.

 

Iskana v homeopatiji

 

Akacijo boste pogosto našli v homeopatiji. Uporabljajo jo predvsem za zdravljenje želodčne hipertrofije, priporočili jo bodo tudi v času prehladov, ko zdravju kljubujeta močan kašelj in vročina.

 

Protivnetno delovanje

 

S poparki in čaji iz akacije lahko pripravite obkladke za predele telesa z odprtimi ranami ali ob pikih žuželk. Obkladki bodo preprečili vnetja, izginila bo tudi oteklina.

 

Ocvrto cvetje akacije- recept

 

Vsi ji rečemo akacija, čeprav se imenuje robinija. Vendar, ker jo vsi poznamo pod imenom akacija, bom jo tudi jaz danes tako poimenovala. Zaradi njenega slastnega vonja in nepozabno okusnega sladkastega okusa, nas je ocvrto cvetje akacije popolnoma očaralo. Današnji ocvrtki cvetja akacije bodo neverjetno puhasti in lahki kot oblaki.

Ocvrto cvetje akacije – pripomočki:

tehtnica

posoda za mešanje

električni mikser

ponev

žlica

slaščičarska lopatka

Ocvrto cvetje akacije – sestavine:

Za približno 25 ocvrtkov

2 jajci

250 ml mleka

130 g moke (pol ostre, pol mehke)

1 žlica sladkorja

ščep soli

kavna žlička pecilnega

1 vanilin sladkor

200 g osmukanih akacijevih cvetov oz. po želji več ali manj

In še:

cca. 50 ml olja za cvrtje

za posip žlička sladkorja v prahu

Ocvrto cvetje akacije – postopek:

Cvetje akacije pregledamo in očistimo morebitnih smeti in kukcev.

 

Akacijevo cvetje osmukamo iz vejic. Če je komu ljubše akacijevo cvrtje na vejicah, potem v tem primeru pustimo cvetje na vejicah. 

V posodo za mešanje damo 2 rumenjaka. Iz beljakov v drugi posodi naredimo sneg. Najprej zmešamo rumenjaka in mleko, nato postopno dodamo vse ostale sestavine in nazadnje primešamo še sneg beljakov. 

Masi, ki je zelo rahla in puhasta, primešamo še akacijevo cvetje. 

Če imamo možnost uporabimo ponev, ki za cvrtje ne potrebuje veliko olja. Olje v ponvi segrejemo in z žlico oblikujemo ocvrtke. Cvremo na nižji temperaturi, kar na indukciji pomeni številka 4 od 10. Če boste cvetje cvrli s peclji, združite po dve vejici in ju pomočite v maso ter v ponvi ocvrite.

Ocvrto cvetje akacije položimo na papirnato servieto, da popivna morebitno odvečno maščobo. Po  vrhu potresemo s sladkorjem v prahu, kar pa ni obvezno, odvisno od okusa in želja.

 

CVETJE AKACIJE – močna mešanica proti kašlju

Akacija (Robinia pseudoacacia) ima okusno, belo cvetje izvira iz Severne Amerike in je bila prinesena v Evropo v 16. stoletju, kjer je hitro razširila.

Akacija je dragocena zdravilna rastlina. Čaj, narejen iz njenih cvetov, je dober za pomirjanje kašlja, učinkuje proti vnetjem, krčem in je tudi blago odvajalo. Lahko se uporablja za sprožitev potenja ter za zaviranje nastajanja želodčne kisline, zaradi česar je koristno pri zdravljenju želodčnih in črevesnih razjed. V homeopatiji se uporablja za želodčno hipertrofijo. Akacija se lahko uporablja tudi kot aroma pri peki ali za čaje ter v kozmetiki za glajenje kožnih gub in izboljšanje tonusa kože. Nekaj akacijevih cvetov lahko dodamo tudi v kopel za sprostitev.

Ne samo sladko …

Akacijev med vsebuje cvetni prah, ki je komaj kristaliziran (zaradi visoke vsebnosti sadja) in ima zelo močan vonj. Njegova barva se razlikuje od regije do regije, od skoraj brezbarvne do bledo rumene barve. Zaradi svojih posebnih lastnosti je akacijev med, proizveden na Madžarskem, imenovan kar Hungaricum. Akacijev med se lahko uporablja za zdravljenje prebavnih motenj, ki jih povzroča želodčna hipertrofija.

 

Uporabnost lesa akacije

Ostala imena za akacijo so:  akacija, Black locust, False acacia, Golden oak, Green locust, Loco, Locust, Post locust, Red locust, Robinia, Shipmast locust, White locust, Yellow locust

 

Razširjenost  in opis rastline

V Sloveniji je tujerodna vrsta, izvira iz severne Amerike. V Evropo so jo prinesli v 17. stoletju. Hitrorastoča drevesa zrastejo v višino do 24 m in v premer 30-60 cm. Rastlina spada v družino metuljnic in tako kot vse druge vrste iz te družine, veže atmosferski dušik v zemljo ter jo tako bogati. Glede rastišča je nezahtevna, s svojim prepletenim koreninskim sistemom pa ščiti tla pred erozijo. Drevo je lepo oblikovano, ima svetlozelene liste in junija  zacveti s številnimi belimi socvetji. Čebelarji jo cenijo zaradi njene medonosnosti.

 

Videz lesa

 Jedrovina je rumenorjava do zelenkastorjava, kasneje potemni v zlatorjavo, beljava rumenobela do svetlorumena in ozka. Les je venčasto porozen. Meja med branikami je razločna. Lesnih trakov ne vidimo s prostim očesom. Na vzdolžnem prerezu so videti kot svetle vzdolžne proge, v temnejšem osnovnem tkivu.

 

Lastnosti

Les ima, odvisno od širine branik, srednjo do zelo visoko gostoto.

Gostota absolutno suhega lesa: 540-740-870 kg/m3.

Gostota zračno suhega lesa: 580-770-900 kg/m3.

Les je trd in trdnejši od hrastovine, elastičen in zelo upogljiv ter žilav. Upogibna trdnost zračno suhega lesa je zelo  visoka, izjemno visoka je tlačna trdnost v smeri vlaken.

Les je zelo trajen (zdrži preko 100 let, tudi v zemlji), zelo odporen proti glivam in insektom. Zaradi visoke odpornosti na vremenske vplive je zelo les robinije zelo primeren za izdelke na prostem.

Izvleček iz jedrovine služi kot sredstvo za zaščito lesa pred glivami, ki povzročajo rjavo in belo trohnobo.

Robinija ima biološko aktiven les. Lesni prah, ki nastane med obdelavo, lahko povzroča  vnetja sluznice in dermatitis.

Ima visoko kurilno vrednost, gori počasi, z majhnim plamenom in z malo dima.

 

Obdelavnost lesa akacije

Suši se zmerno dobro. Nujno je počasno sušenje, ker je nagnjen k veženju in pokanju.

Mehansko se obdeluje sorazmerno dobro, odlično se struži, krivi in rezbari.

Lepi se zmerno dobro zaradi til.

Površinsko se dobro obdeluje, odlično se polira in težko impregnira, še posebej jedrovina.

 

Uporaba lesa akacije

 furnir, pohištvo,  parket in talne obloge, stopnice, gradbeni les za velike obremenitve, rudniški les, železniški pragovi, za izdelavo mlinov, za izdelavo vozil, v ladjedelništvu, za razne kmetijske naprave, za sode, za telovadne naprave, za izdelavo vseh vrst orodja, strojnih delov, koli v vinogradništvu, za pridobivanje čreslovin in barvil, za vrtno pohištvo.

 

Robiniji (Robinia pseudoacacia) vse prepogosto rečemo napačno akacija ali neprava akacija (prevod dela latinskega imena - pseudoacacia). Čeprav skupaj z akacijami sodi v isto družino (metuljnice – Fabaceae), pa sta rodova povsem različna. Res pa je, da je robinija na videz nekoliko podobna nekaterim akacijam. Za razširjenost napačnega imena akacija imajo veliko zaslugo čebelarji, ki med robinije ponujajo kot akacijev med.

Akacija kot drevesna vrsta v gozdu

Robinija je drevesna vrsta, ki jo gozdarji obravnavajo kot plevel. Je tujerodna drevesna vrsta, ki se v naših gozdovih močno širi, pri tem pa izpodriva domače drevesne vrste. Robinija izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa so jo razširili na začetku 17. stoletja. Zaradi uporabnega lesa in velike medonosnosti so jo namenoma gojili, razširila pa se je tudi v naravne gozdove.

 

Robinija doseže višino do 30 m in premer do 1,6 m. Pri nas ne dosega takšnih višin in večinoma doseže do 80 cm premera. Krošnja je okroglasta in redka. Koreninski sistem je plitev, gost in široko razrasel. Odganja iz korenin in tudi panja, zato jo je težko zatreti. Na koreninah se tvorijo drobni gomoljčki, v katerih so bakterije, ki presnavljajo dušik iz zraka ter ga vežejo v tla. Skorja pri mladih drevesih je gladka in siva, pri starejših pa porjavi in vzdolžno globoko razpoka. Brsti so zaščiteni s trni. Listi so do 30 cm dolgi, lihopernato sestavljeni z do 21 ovalnimi lističi. Lističi se v mokrem vremenu in ponoči zaprejo. Olista se razmeroma pozno, konec maja ali junija sočasno s cvetenjem. Cveti do 10 dni. Cvetovi so metuljasti, beli in imajo močan prijetno sladkoben vonj. Združeni so v viseča grozdasta socvetja. Plodovi so rjavi stroki, ki vsebujejo trda fižolasta semena.

 

Robinija dobro uspeva po vsej Sloveniji do 600 m nadmorske višine. Najbolj je razširjena na Primorskem in v Panonskem delu Slovenije. Dobro uspeva na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Slabo prenaša sušo, vendar zahteva veliko sončne svetlobe. Zasenčenosti ne prenaša dobro. Škodujejo ji mraz, veter in sneg.

 

Listje in lubje robinije je strupeno. Cvetove ponekod uporabljajo v prehrani po toplotni obdelavi (cvrtje).

 

Robinija je velik porabnik nekaterih mineralov. Tla zelo osiromaši kalcija, fosforja in kalija, ki se shranjujejo v skorji. Zato je po poseku smiselno debla olupiti in skorjo pustiti v gozdu. Zaradi simbioze z bakterijami na koreninskih gomoljčkih bogati tla z dušikom.

 

Les robinije je trd, težak, elastičen in trajen. Povprečna gostota znaša 732 kg/m3. Uporablja se za vinogradniško kolje, zaradi česar so robinijo sadili na primorskem, v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, kot jamski les, za ročaje orodij, kurjavo in oglje. Pri gorenju sprošča veliko toplote in ne povzroča veliko dima. Robinija se uporablja za pogozdovanje in kot okrasno rastlino v hortikulturi – znanih je več različnih sort. Je zelo medonosna rastlina in njen donos lahko doseže do 7 kg na dan na posamezen panj. Medonosnost pa se med posameznimi leti razlikuje in je lahko, če vremenski pogoji niso ustrezni, tudi mnogo manjša.

Les akacije je trd in žilav, zelo odporen na vremenske vplive.

Uporablja se za pilote, kole v vinogradih in električne drogove. Najbolj kakovosten les akacije prihaja iz Madžarske. Les akacije , ki je namenjen za izdelavo parketa je večinoma parjen, kar ga naredi dimenzijsko bolj stabilnega. Les je svetlo rjavo – rumenkaste barve.

 

Čebelarji cenijo  akacijo zaradi obilne produkcije nektarja za akacijev med.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Feb 2020 at 17:46

149 ogledov

Franc Kangler: Arsenovič znova zasolil življenjske stroške Mariborčanov
Za Mariborčane je življenje v mestu iz leta v leto vse boj dražje. Župan Saša Arsenovič je s pomočjo svojega glasovalnega stroja koalicijskih strank in strančic na četrtkovi seji mestnega sveta znova uspel s paketom podražitev komunalnih storitev, in to od odvoza smeti, preko javnega prevoza do vodarine. Če bi si kaj takega privoščil nekdanji župan Franc Kangler, bi bila v mestu ob Dravi prava "štala," tako pa je vse mirno. Po izračunih mariborske občine se košarica cen komunalnih storitev za stanovalce v individualnih hišah draži za 4,54 evra, za stanovalce v blokih pa za okrog sedem evrov. Položnice Mariborskega vodovoda bodo tako v povprečju mesečno dražje za 1,08 evra, Nigrada za 46 centov, Snage od enega do okrog štirih evrov, Marproma za 20 centov (ena vožnja kupljena v predprodaji) in najemnine enojnega groba za 2,61 evra letno. Arogantni župan pa cinično odgovarja: “To so le tri kavice na mesec!” Seveda zanj in za njegove, velik del Mariborčanov pa že itak nima odvečnih evrov za tri kavice, kar občinski veljaki z Arsenovičem kakor ne vidijo.   Še bolj prozorna in  cinična je razlaga, da je do podražitev komunalnih storitev prišlo zaradi dviga minimalnih plač zaposlenih v javnih podjetjih. "Znotraj podjetij bi direktorji morali najti denar, da to razliko pokrijejo," so odločni v opozicijskih svetniških skupina Liste Franca Kaglerja NLS in SDS, ki so glasovali proti. Zanimivo, da je proti podražitvi glasovala tudi LPR Stojana Auerja, ki je sicer del Arsenovičeve koalicije.  Tako pa je preko twiterja svoje občane občine Radenci razveselil župan Roman Leljak. Dragi Radenčani, veseli me, da vas lahko obvestim, da pri nasljednji položnici za komunalne storitve marca, vodarina ne bo obračunana. Leta 2016, 2017 in 2018 ste preveč plačevali podjetju SIM. Preplačila vam bomo v tem letu vrnili. To velja tudi za vsa podjetja. — Roman Leljak (@RomanLeljak) February 21, 2020 Znova se je na svojem facebook profilu z video zapisom oglasil nekdanji mariborski župan Franc Kangler in na Mariborčane naslovil poziv, da se naj enkrat vseeno glasneje odzovejo na Arsenovičevo "soljenje" življenjskih stroškov meščanov.  Povezava do video nagovora Franca Kanglerja:  https://www.facebook.com/franc.kangler/videos/191756122040409

Fri, 21. Feb 2020 at 07:47

472 ogledov

Agonija, brezvladje, kaos se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje - do roba prepada in še čez!
Stanje prej, sedaj oziroma od odstopa Premerja Marjana Šarca, s tem tudi celotne Vlade,  se iz dneva v dan poslabšuje. Dobro leto inštalirane vlade  je bilo slabo, larpurlartistično-vladanje  radi vladanja, seveda ob nekih ugodnih kazalcih  gospodarske klime, ni kazalo tako grobo, kvarno sliko kot je v resnici bila. Temu bil rekli ob vsem naštetem da je bili slabo, brez razvojnega vidika, z eno besedo slabo.  V sem tem je glavno besedo imel  Marjan Šarec, sedaj že premier v odstopu. V odstopu od odgovornosti,  ne pa od potovanj,  obisku ideološko enoznačnih prireditev, produciranja afer, šarcizmov, veleumnih  izjav brez vsebine na mednarodnem in domačem političnem parketu. Kljub potenciranju tega odstopa in omenjanje le tega  pa ne izzove nikakršen učinek med tistimi , ki jim je namenjen ali z namenom da se sliši kaj o tem. Pa žela ga  prenekateri  inštrumenti, merilniki ne zaznavajo. V žargonu letalstvu temu rečejo  da ga radarji ne zaznavajo oziroma da nima politične teže.  Pa ne samo te »breztežnosti«še jih je. Te dni sem zaznal neko izjavo prav tega  »nus produkta«, stranskega učinka iz tovarne instant političnih, za njega lahko z veliko gotovostjo trdim,  nekvalitetnih polizdelkov  omejenega dosega in prav tako kratkega roka trajanja.  Izjava, posneta nekaj let nazaj se glasi takole: »Kaj točno bom delal ne vem, kako bo ratalo ne vem, tako da kaj dosti ne vem« Sicer se sliši kot mnogo krat do sedaj oziroma  v času nastopanja  v performansu imenovan Predsednik Vlade, kot slab »šarcizem«,  žal pa je tudi zelo veliko resnice v tem,  če že  ne   vse . Kaj bom točno delal ne  vem, je dejansko njegov opis dnevnega razporeda del. Na nivoju prejšnjega dela v lokalni skupnosti se je zamaskiral z  zasedenostjo, dostopnostjo, gibanje med občani na relaciji Šmarca-Šutna-Kamnik(županska pisarna) in konec dneva. Ob prestopu v  prevelike čevlje politika na državnem nivoju ni prinesel noben presežek v smislu vodenja, intelektualnih potencialov, večine političnega dogovarjanja. Teh prvin namreč ni imel, oziroma je ta manko še bolj izrazit, četudi je odstopil. Kot  poraženec na volitvah 2018 , je zbral kot srečni poraženec ljudi , ekipo iz vseh vetrov, ki bi naj bila Vlada. Počel je početje vladanja pa ni vedel kako vladati. Na vsako pobudo, da na nekem področju kaj manjka, je bil pripravljen instant odgovor, »ta trenutek vam ne morem dati odgovor, bom  pa zagotovo se pozanimal kako stvari priti do dna« Umetnost izražanja pa taka. Izvirnosti nobene, imitiranja, oponašanja , to pa obvlada, če  ne pa gre na Radio 1  in malo »vežba« vlogo ki jo najbolj obvlada, se pravi oponašanja. V odločanju kot otočno ni vedel kaj , se je zaprl v »bunker« tako kot »Dolfe«  ali pa je sklical odgovorne(ministre) iz se drl  in tulil na vse, kako so nesposobni. Kaj bo ratalo, oziroma je ratalo, ne vem,  ker prav za prav nič ni ratalo. Celo tam ko bi po naravi stvari pri že sprejetih zakonih,   vladnih projektih ki so jih izforsirali njegovi sedaj že ministri  za »tekoče« posle, se je zakompliciralo zato ker ni poznal kompetence ali pa ni preveril   vsebino »nahrbtnika« kandidata ali kasneje že ministra. Ko se ej to zgodilo da je nekdo moral oditi oziroma je bil zamenjan, pa ga je pohvalil ter , češ,v dani situaciji »sem to moral narediti«. Zato ker ni vedel mnogo česa ni ratalo nič. Ratalo, uspelo mu je narediti škodo, organizacijsko in finančno. Vsak ki je bil zamenjal je bil dober, vsak ki je ostal pa ne toliko ampak ker je on bil neuk vladanja in še česa je nekoga rabil da čez čas kasira kritiko, tudi dretje in osiranje. Tistim ki je bilo namenjeno ta glasnost so bili kasneje »povišani«samo da ne kažejo in ne zaznavajo od blizu njegovo plitvost, praznost plehkost. Obkrožil se z operativci, ki so delali umazane posle zanj, sam tako beden in bos,  je bil dobro zmanipuliran  in  neuporaben  razen za produciranje šarcizmov. Tako da kaj dosti jaz ne vem,  v kombinaciji z že doseženi neuspehom in neznanjem ter nagnjenosti k laganju, ter manipulacijo pripelje do tega da zlorabi določene vzvode izvršnega dela  oblasti. To mu je prineslo več afer. Ena za drugo.  Povezano z kompleksom odstavljenega-odstopljenega vaškega Napoleona prehaja v področje načrtnega škodovanja državi. To trditev lahko podremo s tem da ko je bil sestanek »prijateljev«  kohezije v Lisboni, v času ko je že odstopi, ni šel sam in tudi ni »opremil« z kompetencami resorno ministrico. Tam se je lobiralo in iskalo zaveznike za pogajanja EU sredstva  za kohezijo  držav prejemnic. Zelo občutljivo obdobje za državo  pa brez kakršne koli strategije, kvečjemu anarhije. Finančna perspektiva  za naslednje šestletno obdobje, mi oziroma to kar je ostalo od vlade pa »telefono mutto«, ali  ni ti glasu pa tudi besede ne o tem. Te dni oziroma včeraj, v četrtek, je taisti Šarec odpotoval v Bruselj na sestanek šefov vlad na  pogajanja   o naslednji finančni perspektivi 2021-2027. Po predlogu v katere bo prišlo do zmanjšanja oziroma drastičnega zmanjšanja sredstev za države prejemnice, med katerimi je tudi Slovenija. Že po izjavi, ki jo je dal za STA pred odhodom o tem, da se pri Sloveniji pričakuje drastično znižane za 45%, kasneje za 37% ter da je naš cilj, da bi si izborili zmanjšanje za 24% kot imajo nekatere članice. Popolnoma neusklajen nepripravljen in upal bi si reči tudi brezvoljno in za nalašč da prepusti drugim problem ki bi bil rešljiv in  finančno ugodnejši   za Slovenijo. Kot smo zvedeli na skupni seje voditeljev je odlično »odigral« vlogo nepomembnega, ki mu odločno » paše« in mu je pisna na kožo,  na škodo. Sama seja je  imenovala »terapevtska«, z namenom da pripravi  voditelje na slab rezultat. Šarec te težav nima  ker je že prišel » pripravljen« na poraz. Vse to okrog odstopa, nestrokovnosti, nevoščljivosti, provincialnosti, nepotizmu, klientelizmu, ki smo mu bili priča zadnjih dveh let in še prej, pomeni samo eno: »Dovolj je novih obrazov, starih stricev  in tet iz ozadja, nekompetentnih oseb na najvišjih položajih, delitev na prvorazredne in ostale«. Potrebujemo  zdravo državo  na uspešnem gospodarstvu in ugodne klime zanj, na kompetentnih in strokovnih  oseb pri vodenju države.  Našemljenih oslov v konje smo imeli do sedaj  dovolj, rabimo močna grla,  ki bodo zmogli izvleči voz iz političnega, ekonomskega in moralnega blata. Nastopil je čas za premik bi  lahko bil že včeraj , morebiti danes, jutri je lahko že prepozno. Vane K. Tegov

Thu, 20. Feb 2020 at 19:19

240 ogledov

VIDEO: Franc Bogovič: V finančni perspektivi 2021/27 morajo ostati sredstva kohezije in za kmetijstvo neokrnjena
V Bruslju je te dni vroče, kajti države članice se s komisijo pogajajo o sresstvi, ki naj bi jih bile deležne v novi finančni perspektivi. Da bo na razpolago manj denarja, je povsem jasno po tem, ko je iz evropske unije izstopilo Združeno kraljesrvo, ki je v evropsko blagajno prispevalo krepko čez 70 milijard evrov. Po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča ELS/EPP si mora slovenska pogajalska stran prizadevati, da sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo ostanejo na enaki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi. Slovenija to pa je seveda naloga vlade Marjana Šarca v odhajanju, mora odgovoriti na ključna vprašanja, kaj se bo financiralo iz EU sredstev, da bodo ta čim bolj učinkovito in hitro počrpana. VIDEO:

Thu, 20. Feb 2020 at 18:58

308 ogledov

NMK bo postala celjski NVP (Naš Veliki Ponos) - končno premik na bolje!?
Svetniki Mestni svet MO Celje  so v torek  na 11. redni seji sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija. Na podlagi potrjenega in sprejetega  odloka bo stavba na Glaziji, poljudno  imenovana tudi “Naša mala klinika”, po dolgih letih s končno zaživela in  bo dobila vsebine, ki bodo dajale primerno temu življenje in  utrip tako da bo namesto Medicinskega centra Glazija v njej po novem prostora za gostinske, poslovne, upravne, trgovske in zdravstvene dejavnosti, v zgornjih dveh etažah pa bodo tudi stanovanja. Zeleno stavbo na Glaziji, bolj poznano pod imenom “Naša mala klinika”, je leta 2010 začelo graditi podjetje Reparo, v njej pa naj bi po prvotnih načrtih domoval Medicinski center Glazija. Zgodba se je klavrno končala še preden bi v stavbi zaživel medicinski center. Leta 2012 je namreč podjetje Reparo zaradi dolgov končalo v stečaju, stavba pa je kot del stečajne mase pristala na dražbi. Za njim je enako usodo doletela tudi izvajalca ki je takrat slišal na ime CMC. In  je bila samo zelena stavba pa še kaj drugega je bilo zelenega, predvsem divje rastlinje okoli same stavbe. Leta 2018 za okoli 2,5 milijona evrov kupilo podjetje VOC Ekologija. To je najprej napovedovalo, da se bo držalo prvotnih načrtov in bodočega namena in vzpostaviti medicinski center, a so v podjetju načrte  kar kmalu predrugačili,  zato je bilo to potrebno spremeniti oziroma spremembo potrditi z spremembo namembnosti objekta, kar so mestni svetniki potrdili v  naredili  v torek. Za realizacijo, oziroma gradnjo in dokončanje  je bilo potrebno sprejeti odlok po katerem se mora tudi sama klasifikacija objekta spremeniti. To so naredili so na 11. redni seji celjski mestni svetniki  ki so sprejeli odlok po katerem se je klasifikacija “Naše male klinike” spremenila iz zdravstvene stavbe v večnamensko stavbo z različnimi dejavnostmi.  Dve tretjini etaž se namenja gostinskim, poslovnim, upravnim, trgovskim, zdravstvenim in storitvenim dejavnosti, ostala tretjina pa bo namenjena za stanovanja. Glede na samo infrastrukturo v neposredni bližini ter nedaleč vstran  dvom o kvalitetnem sobivanju z raznovrstnim spektrom dejavnosti in objektov ni bojazni da bi bili kakršnekoli preglavice z zapolnjevanjem  samega objekta z želenimi vsebinami. Ob sicer zeleni barvi objekta ki bo ostala in s pomočjo odločitve oziroma sprejetja odloga  na Mestnem svetu pričakujemo da je odločitev investitorja  modra ter da s pomočjo pametnih vsebin objekt ima tudi svetlo perspektivo in dolgoživost pred seboj. Le poklopiti se morajo vse dejavniki med seboj! V.K.T.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:18

438 ogledov

Romana Tomc: Lahko Šarec v Bruslju škoduje Sloveniji?
Danes popoldne bodo predstavniki držav članic v Bruslju nadaljevali s pogajanji o večletnem finančnem okvirju EU, na podlagi pogajalskega predloga, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.Slovenijo na današnjih pogajanjih zastopa predsednik vlade v odhodu, Marjan Šarec. Evropska poslanka Romana Tomc komentira: "Vsi se strinjamo, da je tako veliko zmanjšanje kohezijskih sredstev, kot ga je predlagal Charles Michel, za Slovenijo nesprejemljivo. Toda, če nečemu nasprotujemo, moramo imeti tudi jasna stališča, kaj želimo doseči. Dejstvo je, da bo do zmanjšanja sredstev najverjetneje prišlo, lahko pa škodo poskušamo zmanjšati. To so pogajanja in pogajalske spretnosti so zelo pomembne." Predlog Evropskega sveta predvideva precejšnje zmanjšanje sredstev za kohezijske države, med njimi tudi Slovenijo. Slovenija predloga, po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki se je prvega kroga pogajanj udeležil v ponedeljek, ne bo podprla, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih. Te so ohranitev kohezijskih sredstev na ravni predloga, po katerem bi Slovenija prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za zahodno Slovenijo, in povečanje sredstev za razvoj podeželja. "Vse kaže, da Marjan Šarec v Bruselj prihaja brez jasno oblikovanih pogajalskih izhodišč. Brez konstruktivnih in utemeljenih predlogov nas nihče ne bo jemal resno. Ni čudno, da izgubljamo ugled. Tako kot je bil nenavaden način odstopa Marijana Šarca, so nenavadne tudi njegove reakcije po odstopu. Te nakazujejo, da ga vodijo osebne zamere in da mu interesi Slovenije niso prioriteta. S takim neprofesionalnim načinom nastopa in brez jasne strategije, kaj Slovenija v teh pogajanjih želi doseči in kaj je za nas realno, ne moremo pričakovati, da bomo v bitki za evropska sredstva uspešni," je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:02

317 ogledov

Franc Breznik: Slovenija bi lahko bila pilotna država na področju geotermalne energije
»Prednost geotermalne energije je konstantna proizvodnja. Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija. Bodimo vzor za mlado generacijo. Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Geotermalna energija je torej odličen primer socialne politike,« je na seji poudaril predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik.Članice in člani Odbora za kmetijstvo so na 17. seji ponovno razpravljali o geotermalni energiji kot okoljsko sprejemljivem viru energije, priložnosti za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnji električne energije. Na eni od prejšnjih sej je odbor namreč sprejel sklep, da jim odgovorna ministrstva v roku šestih mesecev pripravijo nabor ukrepov za učinkovito izrabo geotermalne energije. Predsednik odbora Franc Breznik je uvodoma pojasnil, da je Odbor za kmetijstvo že opravil analizo z idejami in načrti na področju geotermalne energije, prav tako pa so si ogledali primere dobre prakse v sosednjih državah. Od pristojnih predstavnikov institucij si zato želi konkretne odgovore in predloge ter pojasnilo, zakaj do danes na odbor ni bil naslovljen noben predlog, ki bi izboljšal koriščenje geotermalne energije. »Imeli ste sedem mesecev časa, da se pripravite na to sejo, čas je, da sprejmemo določene sklepe in se pripravimo na kohezijska sredstva, ki predvidevajo vlaganje tudi v koriščenje energije s pomočjo geotermalne energije,« je poudaril poslanec in pojasnil, da želi odbor odpreti konstruktivno razpravo s strokovnjaki, ki se spoznajo na ta obnovljiv vir, katerega prednost je predvsem izredno konstantna proizvodnja. .@FrancBreznikSDS: Na področju #GeotermalnaEnergija smo se poenotili praktično vsi poslanci pa vendar se nič ne premakne. Ne vem več, koliko lobijev in najrazličnejših birokratskih zapor obstaja, da se tako resen projekt, ki nima nobenih negativnih vidikov, nikamor ne premakne. pic.twitter.com/mTC7TjDCwO — SDS (@strankaSDS) February 19, 2020 Poslanec SDS Franc Breznik je poudaril, da je zadnjega pol leta trdo delal na projektu geotermalne energije, in da ga »veseli, da smo vsi poslanci odbora spoznali, da gre za pomemben vir energije in prebojni moment, ki je možen v Sloveniji.« »Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija,« je prepričan poslanec, ki se obenem čudi birokratskim oviram, ki ne dopuščajo izvedbe resnih projektov, s katerimi se vsi strinjajo. V Sloveniji je po njegovih besedah 42 občin z geotermalnimi vrtinami, ne samo na severovzhodnem delu države, temveč tudi drugod, »celo v Ljubljani, ki bi lahko zahvaljujoč geotermalni energiji postala prava zelena prestolnica.« »Pojdimo od besed k dejanjem, bodimo vzor za mlado generacijo, ki se zbira na protestih in od nas želi, da nekaj storimo v tej smeri,« dodaja Breznik, ki poudarja, da je v začetku treba narediti predvsem korak naprej na področju kaskadnega izkoriščanja geotermalne energije, ki bi pripomoglo k razširitvi steklenjakov, razvoju sušilnic sadja, turizma… Breznik je prisotnim dejal še, da si morajo vsi čim bolj prizadevati za spremembe na tem področju: »Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Gre torej za odličen primer socialne politike.«  Breznik je v nadaljevanju naštel primere dobre prakse iz tujine: »Hrvaška gradi že drugo geotermalno elektrarno, z manjšim geotermalnim potencialom od Slovenije se Švica ogreva z močjo 1,73 GW iz geotermalne energije. Glavno mesto Islandije, Reykjavik, se z geotermalno energijo v celoti ogreva že od leta 1928. Nemčija ima slab geotermalni potencial, a kljub temu raziskujejo možnosti na tem področju, saj se zaradi pretirane fotovoltaike srečujejo z nestabilnostjo energije.« Opozarja, da je Slovenija v zimskem času skoraj popolnoma odvisna od uvoza sadje in zelenjave, medtem ko imamo velik potencial za doma pridelano zelenjavo brez pesticidov. Potreba po električni energiji narašča, zato se Breznik sprašuje, iz katerega vira bomo čez nekaj let ob povečanem številu električnih avtomobilov polnili naša vozila. »Upam, da bo v bližnji prihodnosti med slovenskimi obnovljivimi viri tudi geotermalna energija. Postavimo si ambiciozne cilje,« je zaključil Breznik, ki je prepričan, da bi geotermalno elektrarno morali začeti graditi že v naslednjih dveh letih. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je še dodal, da veliko odgovornost, da Slovenija na področju geotermalne energije ni storila koraka naprej, nosijo predvsem posamezna ministrstva, zato bi bilo treba konkretno navesti imena institucij in ljudi, kjer se zadeva zatakne. »Poslanci se z volitvami menjamo, na odgovornih institucijah pa že vrsto let ostajajo nekateri isti ljudje, zato se lahko ta zgodba še ponovi,« je sklenil Podkrajšek. Ob koncu je predsednik odbora Franc Breznik prekinil sejo, ki se bo nadaljevala, ko bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila potrebno dokumentacijo. Vir: sds.si Foto: DZ RS (Matija Sušnik)
Teme
akacija akacijev med akacijev les

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Vsestransko uporabna akacija v mesecu maj