SI
Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu
Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.
V Fokusu
Novice

Ponedeljek, 30. april 2018 ob 11:04

Odpri galerijo

S svečanim govorcem Dejanom Židanom, liderjem SD, ki ne skriva genskih povezav z nekdanjo Komunistično partijo Slovenije in omrežjem kontinuitete, so v Murski Soboti proslavili dan boja proti okupatorju. Židan ne bi bil Židan, če v svoji komunistični maniri ne bi po svoje interpretiral zgodovinskih dejstev, povezanih s Prekmurjem, in to v času 2. svetovne vojne, še bolj pa po koncu 1. svetovne vojne, ko je po Pariški mirovni konferenci Prekmurje postalo del Kraljevine SHS. Zato ne preseneča, da je pozdravil pogrošno drago obnovo Trga zmage s spomenikom padlim rdečearmejcem, kajti: "ta bo ohranjal spomin na tri mejnike, in sicer na osvoboditelje v 2. svetovni vojni, na branitelje slovenske samostojnosti, obenem pa bo spominjal na 100-letnico pripojitve Prekmurja k matični domovini." Tako Dejan Židan in s tem je le potrdil, da si je omrežje kontinuitete že prisvojilo organizacijo dogajanj ob 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Seveda so v zgodovinskem spominu Dejana Židana kar precejšnje vrzeli, kar se spodobi za "zdravega komunista"! Ko so njegovi komunistični revolucionarji prevzemali oblast od sovjetskih osvoboditeljev, so se najprej lotili obračuna z vsemi sovražniki, ki jih je jeseni 1941 v posebni deklaraciji naštel Boris Kidrič.  »Vsi veleposestniki,  kapitalisti, industrialci in kulaki se morajo likvidirati," je zapisano v deklaraciji CK KPS, ki je imela kar 16 ukrepov za "zmagovito izvedbo revolucije." Kidričeva deklaracija pomeni ustanovni akt tajne partijske policije za izvrševanje naročenih likvidacij. Iz VOS-a je nastala Ozna, pozneje Udba, njeni pripadniki, od prvega do zadnjega zvesti člani Komunistične partije, pa  povampirjeno  gasili žejo elite komunističnih revolucionarjev s krvjo poražencev in tistih, ki so jim bili ovira pri popolnem prevzemu oblasti, politične in ekonomske. 

Spiski oseb so nastajali v štabu poveljnika slovenske Ozne  Ivana Mačka Matije, ob pomoči mreže njenih terenskih obveščevalcev. Eden od teh je bil tudi Bogdan Hrovat Puklasti Miha. Prav razveselil se je, ko ga je v začetku aprila 1945  Mačkov pomočnik Mirko Zlatnar poslal v pokrajino ob Muri z zajetnim spiskom oseb, ki so »prišli navzkriž s partijsko linijo«. Tod se je zadnji dve leti veliko gibal, za njim  je ostalo kar nekaj mrtvaških gomil. Bil je brezčuten sadist, še šefi Ozne so morali včasih poseči vmes, ko je blaznel v svoji pijanski zločinskosti.

Od srede aprila do avgusta1945, ko so bila razpuščena nagla vojaška sodišča, se je za prenekaterim Prekmurcem izgubila vsaka sled. Še danes njihovi svojci zaman iščejo  lokacije, kje so bili umorjeni, še danes ne vedo, zakaj so bili likvidirani njihovi dedje in očetje. Mednje sodi tudi Janez Titan, predvojni komunist, ki se je skesal, ko je videl in doživel vsa grozodejstva komunistov. Reševanju enigmo njegovega izginotja je vse svoje življenje posvetila soproga, več kot 40 let pa informacije o svojem očetu Janezu Titanu išče njegova hči Nada Pitz. Že nekaj časa ve vsaj to, da ga je po ukazu partijske vršike, Kidriča, Kardelja in Mačka, likvidirala OZNA, kar je leta 20054 javno priznal takratni predsednik ZZB NOV dr. Janez Stanovnik.

Zgodbo o svojem očetu Janezu Titanu je Nada Pitz objavila na spletni strani španskega Guerra Civil española y exilio republicano  http://www.lbocanegra.eu, mi pa jo objavljamo v celoti.

V iskanju Janeza Titana

Nada Pitz, hči izginulega Janeza Titana, že od leta 1977 raziskuje življenje in smrt svojega očeta. Titan je bil pred drugo svetovno vojno pripadnik in član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), pogrešan pa je vse od 17. aprila 1945, ko je bila Nada stara le dva meseca. Podobna usoda je doletela tudi Herberta Fornezzija: še enega člana KPJ-ja in Mednarodne brigade španskih republikanskih enot, čigar vojaška preteklost je objavljena na tej spletni strani.

Janez Titan

Nedolgo po izginotju Nadinega očeta je takratna državna oblast njeno mamo tolažila z besedami, da je Janez najverjetneje postal član skrivne misije in da se bo kmalu, v nekaj dneh ali najpozneje v dveh letih, vrnil domov. A v javnosti so krožile razne govorice: da so ga ustrelili, da ga je prijela ruska tajna policija (NKVD) in da v Sibiriji piše zgodovino komunistične partije, da se je odselil v Argentino in podobno. Nadina mama ga je celo skušala poiskati s pomočjo Mednarodnega rdeča križa, a brez uspeha.

Pomemben mejnik v Nadinem raziskovanju je nastopil leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna mednarodno priznana država. Demokratične spremembe v takratni družbi so osvetlile, kar je bilo poprej skrito, in razkrile šokantne zamolčane izvensodne poboje številnih drugače mislečih ter kolaborantov.

Leta 2004 je Nadino raziskovanje dobilo svoj epilog. Dr. Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je v javni izjavi priznal, da je Janeza Titana ubila jugoslovanska tajna policija OZNA. Zaradi čistk v partiji je »Titan postal žrtev samovoljnega umora, ki ni imel sodne podlage«. Resnica je prišla na dan prav ob 59. obletnici njegove smrti (časopis Delo, 17. april 2004). Nada Pitz pa se še naprej močno trudi, da bi našla očetov grob.

Iz priložene biografije Janeza Titana je razvidno, da se je politično udejstvoval v španskih Mednarodnih brigadah. Hči Nada bi rada izvedela kar se da veliko o njegovi misiji oziroma njegovi vlogi v španski državljanski vojni. Z objavo te kratke biografije Janeza Titana želimo pridobiti kakršnekoli informacije, ki bi jih o izginulem lahko imeli zgodovinarji in drugi posamezniki. 

Biografija Janeza Titana

Janez Titan se je rodil 2. oktobra 1911 v Krogu blizu Murske Sobote v Sloveniji. Bil je kmečki sin, leta 1930 pa je v Murski Soboti zaključil gimnazijo. Po tem je na Dunaju študiral medicino (1930–1934).

Tam so ga sprejeli v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Aktivno je deloval v biroju za zunanjo politiko KPJ in bil odgovoren za komunistično propagando na območju Slovenije, kjer je bil v stiku z različnimi agenti (Martelancem, Marschallsom, Sodarjem in drugimi). Nekaj časa je zavzemal zelo odgovorno vlogo v slovenskem nacionalnem revolucionarnem gibanju. Bil je glavni organizator štirinajstdnevnika NOVI ČAS, ki je izhajal v Murski Soboti (1932/33). Časopis so pozneje zatrli, uredništvo je razpadlo, Janez Titan pa je bil razglašen za izgnanca (1932–1939).

Kljub njegovi odsotnosti so ga v lastni deželi spoznali za krivega ustanovitve komunistične partije v Dravski banovini. Na Dunaju je Titan urejal ilegalni list UPOR. Rimskega in Janeza Titana so na Dunaju leta 1934 skupaj aretirali in zaprli. Titana so iz Avstrije deportirali v Bohemijo, novembra 1934 pa je odšel v Pariz. Ker mu izpitov iz medicine niso priznali, je začel študirati pravo (1934–1939).

Janez Titan je bil politično aktiven v okviru biroja Komunistične partije v tujini s sedežem v Parizu in je deloval med sezonskimi delavci v Nemčiji in Franciji. Uporabljal je naslednje psevdonime: Titan, Krištof, Jože, Gaston in Anton. Februarja 1935 je z Dunaja odpotoval na študij v Bohemijo. Istega leta sta se Titan in Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot delegata KPJ udeležila kongresa Kominterne v Moskvi.

Zaradi težav s policijo v Parizu je moral pobegniti v Španijo. 30. avgusta 1936 je predsedoval sestanku 150 jugoslovanskih delavskih delegatov. Prisotnim je razložil glavne smernice skrivne boljševiške strategije glede začetka svetovne revolucije leta 1940, ko bo »Rusija v celoti pripravljena«. Po sestanku je skupaj z ruskimi piloti in inženirji z letališča Le Bourget odletel v Barcelono in Madrid, da bi začel upor v Francovi vojski. Pri svojem delu je sodeloval z vodilnimi komunisti: Lovrom Kuharjem, Borisom Kidričem in Josipom Brozom Titom.

V poznih tridesetih je znotraj partije prišlo do strankarskih prepirov. Dokumenti jugoslovanske tajne policije Oddelka za zaščito naroda Titana označujejo za španskega borca v republikanski vojski. V pismu, ki ga je Centralni komite KPJ 11. avgusta 1936 poslal Komiteju za priseljevanje s sedežem v Parizu, je bilo zapisano: »Titan je želel podpreti špansko demokracijo in ji pomagati« [Arhiv Republike Slovenije (ARS), KI 1936/283 – podatki pridobljeni julija 2008].

Janez Titan z zaročenko Zinko Skrbič

Leta 1938 se sestal z nekdanjima sošolcema: Ivanom Camplinom, katoliškim duhovnikom za izseljence v Francijo, in Casarjem Ferkom, odvetnikom, ki je v Parizu študiral diplomacijo. 20. oktobra 1938 je Ferk v svojem dnevniku zapisal, da ga je Titan obiskal in ga prosil, naj posreduje, da bi se lahko vrnil v domovino. Titan mu je v pogovoru zaupal, da »hodi sem in tja, da je nad vsem razočaran, zato želi domov.« V sebi je bil velik boj. Ferk je menil, da je Titan doživljal notranjo krizo. Casarjevo posredovanje pri jugoslovanskem biroju za zunanje zadeve je bilo uspešno in Titan se je leta 1939 vrnil v Jugoslavijo.

V Ljubljani je nadaljeval študij prava ter hkrati vodil kmetijsko zadrugo za odkup žitaric v Murski Soboti. Januarja 1940 je v dveh časopisih objavil svojo Izjavo katoliški javnosti: V Slovencu in Novinah je predstavil svoj odmik od revolucionarnega komunizma. Postavil se je na stran krščanskega socializma: »Izjava je močno odmevala v javnosti in se dotaknila vseh, ki so se trudili za komunizem. Titana so stigmatizirali, zato ni presenečenje, da so mu po osvoboditvi države, ko je povsod vrelo, njegovi nasprotniki vrnili milo za drago« [pogovori s profesorjem M. Kokoljem, 1982].

Janez Titan s prijateljem Francem Novakom, arhitektom, na Dunaju 1932

Maja 1941 se je poročil z Zinko Skrbič. Leta 1943 se jima je rodil sin Stanko, januarja 1945 pa hči Nada. Leta 1943 je v Spodnjih Moravcih odprl družinsko opekarno. Njegova žena je vse potrebne stroje dobila z doto. Od oktobra 1943 do marca 1944 je bil interniran v Vöröszberenyju na Madžarskem, pozneje pa je bil tam tudi priprt. Preden so ga znova prijeli, je od 17. oktobra 1944 pa do prihoda Rusov, 3. aprila 1945, bil član tajnega gibanja. Njegova noseča žena je morala prestati 22 policijskih preiskav. 14. aprila 1945 je bil imenovan za partizanskega političnega komisarja v Murski Soboti.

Zgodba Janeza Titana se je dramatično končala 17. aprila 1945. Povabili so ga na dopoldansko razpravo v OZNA, po kateri je izginil brez vseh sledi.

Vse navedbe v tej kratki biografiji Janeza Titana so podprte z dokumentarnim gradivom, ki ga je med letoma 1977 in 2007 zbrala Nada Pitz.
 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Feb 2020 at 08:31

0 ogledov

Vili Kovačič/DržavljanK Marjanu Šarcu, odstopljenemu PV: Kako lepo je živeti v izobilju nevednosti !!!
"Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani," je v odzivu oziroma javni repliki na nedeljski nastop Mrjana Šarca, odstopljenega predsednika vlade v oddaji Politično na TVSLO zapisal Vili Kovačič/DržavljanK. V oddaji RTVSLO POLITIČNO ste me omenili kot izvorno zlo tega, da je v Sloveniji vse ali marsikaj narobe. Izjava, da je v SLO marsikaj narobe ker je Viliju Kovačič z referendumom uspelo ustaviti drugi tir, je sicer prijetno presenečenje, ker sem naivno mislil, da so mediji in stranka v LMŠ name že čisto pozabili, vendar moram replicirati, saj ima ta trditev iz pogovora s Tanjo Gobec, hudo napako. - Glavna napaka ni v zakonodaji kot navajate, ampak v tem, da oblastnikom ni treba spoštovati zakonov in ustave. To ste dokazali v koaliciji z Alenko Bratušek, ki vas žejnega vodi čez vodo, s tem ko vam veselo obljublja 2 tir. Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani. Skratka napaka ni v zakonodaji in civilnih iniciativah, kot trdite, pač pa v oblastnikih, ki lastne zakone ignorirate in računate na pozabljivo, poslušno in nezainteresirano ljudstvo. In napaka je v dobrohotnih medijih, ki o teh nespoštovanjih molčijo, nekateri pa to celo nagrajujejo in hvalijo. Ali kot bi rekel Ivan Cankar: gospodar se pokriža – hlapec moli rožni venec.  Se pa gospod predsednik Šarec motite, da nek Vili Kovačič zavira pri vožnji navzgor, kot ste mi že očitali v Reporterju – ob tem ko sem vam predstavljal rekuperacijo elektrike pri vožnji navzdol. Kar je sicer za avstrijske železnice povsem dobro in celo odlično, žal ni za slovenske politike na oblasti, tudi po vaši zaslugi. In je škodljivo – ne dobro, za Slovenijo, kar tako poudarjate. - Je pa tudi v Ustavi nekaj hudo narobe. V SLO namreč na referendumu od leta 2013 zmaga lahko zgolj in samo tisti, ki zbere cca 345 000 glasov proti, ob uravnoteženem razmerju sil, pa mora biti udeležba na referendumu dvakrat tolikšna, to je sanjska z 690.000 oddanimi glasovi, kar pomeni polovica + 400 glasov, to je številka s katero smo nasprotniki zakona o 2 tiru presegli rezultat Mira Cerarja. Skupno pa je bilo v obeh referendumih oddanih proti vladnemu zakonu cca 290. 000 glasov. Upam da ta prikaz številk ne bo odveč, saj nazorno pove, da za take sistemske anomalije kot je pojav nesistemskega državljana K., v kali zatre in onemogoči.  Spoštovani gospod predsednik vlade v odstopu! Ker želim, da ste bolje informirani, vas prijazno vabim na omizje, ki ga bomo kmalu organizirali na to temo. Nanj bom povabil tudi vašega ministra Počivalška, ki bo upam razumel govorico številk in težo okoljskega bremena tega vašega koalicijsko izsiljenega projekta. To vabilo vam pošiljam zgolj zato, ker politikom odrekam pravico do tega, da se izgovarjajo, da so bili neinformirani ali slabo informirani.Ob tem ko odločajo o naših usodah in milijardah. Vili Kovačič/DržavljanK  

Mon, 17. Feb 2020 at 18:37

162 ogledov

Bolnišnica Celje - Pogodba o nadzoru gradnje podpisana »minuto pred dvanajsto«- v katerem grmu čigav zajec tiči?
Kot je znano je Ministrstvo za zdravstvo brez tehtne obrazložitve prekinilo pogodbo o nadzoru novogradnje Splošne bolnišnice Celje.  Brez razlage in brez obvestila so ostali tudi v Splošni bolnišnici Celje, na koncu koncev končnega uporabnika zgrajenega, in  ki bo ekonomski uporabnik novo grajenega objekta. Kaj se je prav za prev dogaja? Gre za investicijo Etapa 1 nadomestne novogradnje SBC. V okviru te investicije SBC nastopa kot "uporabnik", samo investicijo pa kot investitor vodi Ministrstvo za zdravje. Gre za trenutno največjo investicijo v zdravstvu, ki je za Celje in celotno regijo izrednega pomena. Samo podjetje Navor d.o.o., ki je ne le pripravilo podlage za izbiro izvajalca gradbenih del, ampak je kot recenzent sodelovalo že v fazi projektiranja PGD projektov (t.j. projektov za gradbeno dovoljenje), je zato s celotnim projektom celovito in podrobno seznanjen. Do zdaj je kot nadzornik z imenovanim odgovornim nadzornim inženirjem sodelovalo pri izgradnji urgentnega centra in Etape 0 nadomestne novogradnje, ki sta dela te investicije oz. pogodbe. In naenkrat prekinitev pogodbe z tistim nadzornikom gradnje ki je najbolj seznanjen z vsem potekom , od samega »embria« do  ki je najbolj seznanjen. V bolnišnici se ne strinjajo z dogajanjem na ministrstvu, ki je tudi investitor in  je 22. januarja letos odpovedalo pogodbo prvotnemu nadzorniku, ki je v preteklosti bdel tudi nad gradnjo urgentnega centra, ki je bila pravzaprav prvi korak k novogradnji. Mogoče »preveč« strokovno izvajal nadzor? Se začela »boks« partija med  izvajalci da ne bi kdo dobil preveč od kolača , ki si ga delijo gradbinci in je trenutno pri »grižljaju« Pomgrad oziroma podizvajalci.   Od prekinitve pogodbe s podjetjem Navor d.o.o. naprej (od 22. 1. 2020), je vodenje trenutne investicije potekalo brez sodelovanja SBC. . To pomeni, da so v SBC s tem  izgubili vpliv na dokončno projektiranje, ki še vedno poteka in gradnjo. S stališča SBC, ki je končni uporabnik te investicije, je to dejstvo velika težava. Znano je, da je gradbeni inšpektor  14  februarja izdal odločbo o zaustavitvi del na gradbišču. Danes 17 februarja  smo v  iz službe za stike z javnostmi dobili  obvestilo o sklenjeni pogodbi z novim nadzornikom, ki se glasi na datum  14 februar  z družbo DRI kar pomeni, da  so  s tem dnem dobili imenovanje odgovornega svetovalnega Inženirja. Glede vsebine pogodbe in obsega del svetovalnega Inženirja, SBC še ni uspela preveriti, ali so v pogodbi zajete vse tiste obveznosti, ki jih je imelo podjetje Navor, d.o.o.. Nadzor je sicer prevzela družba DRI na podlagi »in house« naročila, zanjo pa po pooblastilu zasebna družba Elitebau oz. njen lastnik,  inženir Gorazd Dimnik. To pomeni, da je prav tako tistega dne bil vendarle imenovan odgovorni svetovalni inženir na gradbišču. Zato izvajalec del z gradnjo nadaljuje. V bolnišnici pa ne skrivajo ogorčenja nad potezami ministrstva za zdravje. To , naj mi ne zamerijo  vključeni, pomeni, da so končno v »hišo«,  posel pripeljali »nevesto« o kateri so se poprej dogovorili, pa je prejšnji hišni  ljubimec, čeprav dober in priljubljen, ni bil po okusu glavnega sponzorja »poroke« oziroma posla. Moti v vsem tem tudi, da je čas od zaprtja gradbišča do vzpostavitve ponovnega nadzora  enak ničli. Slaba režija  ali odlični »igralci? Ali so reference, ki so ji jih  odlično navzkrižno podeljevali s »točno« odmerjenimi  dozami, (beri denarja) premalo ali se je vsilil nov »ljubimec« oziroma gradbeni elitni izbranec. S stališča celjske  bolnišnice, ki je končni uporabnik te ogromne, ta trenutek z 117 milijoni evrov, največje investicije v zdravstvu, je to dejstvo velika težava, še pojasnjujejo v bolnišnici in dodajajo, da bodo » zaščitili svoje interese ter storili vse, da se gradnja nadaljuje zakonito in transparentno tudi naprej. Od ministrstva za zdravje pa bomo zahtevali, da se nam še naprej omogoči čim večji vpliv nad projektiranjem in gradnjo, saj so vendarle bolnišnica in njeni zaposleni tisti, ki bodo v novih prostorih izvajali delovni proces.« Ali bo celjska bolnišnica imela kaj besede in veljave  pri tem ali bo v vlogi »brezzobega» leva, z druge strani pa gradbeniki, izvajalci, »in hause« nadzorniki uveljavljali svoje »interese« in dobro uveljavljeno počutje  ter prvo in zadnjo besedo pri gradnji in nadzoru, pa ostaja da vidimo kako bo in do kod lahko pridemo z takšnimi »turškimi« prijemi. Ko pa bo tako daleč in zrelo za dokončanje ter predajo v uporabo pa bomo drugačno »glasbo« vrteli. Se vam zdi znan scenosled dogajanj? Vane K. Tegov

Mon, 17. Feb 2020 at 18:22

65 ogledov

MOTORNIKI NA NAŠIH TIRIH
ŽELEZNIŠKA VOZILA NA MOTORNI IN ELEKTROMOTORNI POGON V SLOVENIJIAvtor: Marko Košir; soavtorja: Mladen Bogić, Josip Orbanić O železnici in železniških vozilih je na voljo ogromno tiskanih in elektronskih virov. Nekaj jih je tudi v slovenščini. Vendar pa v knjigi predstavljena vozila niso nikjer celovito predstavljena. Pravzaprav je veliko virov o motornih vlakih (motornikih), Diesel in Diesel-električnih ter o električnih lokomotivah zelo pomanjkljivih ali pa jih sploh ni. Po drugi svetovni vojni smo bili v Sloveniji velikokrat mačehovski do arhiviranja tehniške dediščine in do njenega ohranjanja. Prvi »vlak« na električni pogon leta 1879 (Kozinc, ER, št 1 do 4, 2001) Prvi Siemensov vagonček z električnim pogonom je bil atrakcija na razstavi v Berlinu leta 1879. Potem pa je minilo kar nekaj desetletij, ko so se pojavile prve lokomotive na železniških progah. Razlogi za to so bili različni, poglavitni pa je bil ta, da so iskali primerno vrsto napajalnega toka in elektromotorje dovolj velikih moči za pogon in vleko vlakov. Drugi razlog, ki je pogojeval uvedbo električne vleke, je bila razlika v samooskrbi s premogom v posameznih državah. Pri nas je do danes knjigo o elektrovleki napisal le docent dr. Josip Orbanić, upokojeni prometni strokovnjak na Slovenskih železnicah.  V knjigi so navedena in dopolnjena nekatera poglavja iz te knjige. Opis sistemov električne vleke in osnova za zgodovinski pregled dogodkov na področju razvoja vozil z dizelskim in električnim pogonom sta delo soavtorja Mladena Bogića, upokojenega ravnatelja Muzeja Slovenskih železnic iz Ljubljane. Električna lokomotiva 362-038 s Pohorje ekspresom v Kopru (sl.wikipedia.org/wiki/SŽ_serija_362, 2006) S skupnimi močmi treh soavtorjev je nastala knjiga, ki na področju prvih dizelskih motornikov orje ledino in v nekaterih trditvah temelji na najbolj verjetnih predvidevanjih, le-ta pa se na koncu v celoti ujemajo s stanjem leta 1964. V tematiko nas uvede prvo poglavje, ki razlaga nekatere strokovne pojme in nekatere elektronske naprave v sodobnih železniških vozilih. Zaključuje ga tudi natančna razlaga označevanja motornikov in lokomotiv na nekdanjih Jugoslovanskih in Slovenskih železnicah, kar je še posebej pomembno, saj prihaja zaradi nepoznavanja označevanja do številnih napak pri razlagi in definicijah, ki so jih polni različni naslovi z železniško tematiko na spletu. Poglavje zaključi kratek pregled drugih prevoznikov, ki vlečejo vlake iz Luke Koper v različne smeri. Knjiga natančno predstavi tudi druga tirna vozila, ki so jih uporabljali v slovenskih rudnikih, tovarnah in industrijskih obratih. Ni namenjena samo strokovnjakom, temveč  je napisana razumljivo tudi za ljubitelje železniške tematike. Novi motornik FLIRT – SŽ 610, ki prihaja v uporabo v letu 2020. Knjiga velikosti 15,5 x 22,5 cm obsega 280 strani in je trdo vezana. Besedilo podpira obilica črno-belih in barvnih fotografij ter preglednice in sheme. Prodajna cena je 25,00€, založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor. Knjiga je izšla s pomočjo donacije Slovenskih železnic. Več o knjigi in naročilo na internetni strani: http://www.proandy-sp.si/motorniki.html Prispevek pripravil: ANDY

Mon, 17. Feb 2020 at 18:16

218 ogledov

Invazija migrantov iz Bosne na Slovenijo! Zahtevajo odprtje meje!
V soboto je bil pred migrantskim centrom Miral v Veliki Kladuši velik protest migrantov, ki zahtevajo, da Evropska unija in Hrvaška odpreta meje. Zahtevajo tudi boljšo oskrbo, več in boljšo hrano, ogrevanje in podobno. Nekateri sicer navajajo, da naj bi mejni prehod Maljevac med BiH in Hrvaško kmalu spet zaprli. Vsi skupaj pa pričakujejo, da bo spomladanski val v letu 2020 bistveno večji kot pred letom dni. Piše Nova24.TV Meje mora Slovenija, ki varuje Šengensko mejo takoj zapreti in onemogočiti prehod ilegalcev skozi našo državo. A migranti so neomajni in hočejo popoln pretok naših meja. Kaj se bo zgodilo, če migranti, ki so trenutno v Bosni res pridejo pred našo mejo? Slovenija še nega navala ne bo zdržala. Portal moja-dolenjska.si poroča, da poroča o 61 prijetih tujcih, ki so ob koncu tedna nezakonito prestopili državno mejo. Večino so prijeli na Dolenjskem in Kočevsko-ribniškem območju. Tokratna posebnost je, da so migrante prijeli tudi v štirih vozilih, vozniki so v priporu, migranti pa večinoma v azilnem domu. Včeraj in danes do 6. ure so prijeli 20 migrantov, ki so se izrekli za državljane Pakistana in Indije. Prijeli so jih v Štalcerjih, Prigorici in Kočevju. Vse so prijeli v vozilih. Tako so sinoči, okoli 19.30, na območju Kočevja v vozilu 32-letnega Ukrajinca našli še 4 migrante (3 Pakistance in Indijca). Nekaj po 20. uri so v Štalcerjih pri 39-letnemu Palestincu v vozilu našli še 4 Pakistance. Okoli 22.30 pa na območju Prigorice v vozilu 48-letnega voznika in 38-letnega sopotnika (oba slovenska državljana) še 12 Pakistancev. Vse tri voznike so pridržali, postopki s prijetimi še potekajo. Včeraj je nato več sto migrantov poskušalo oditi iz sicer prepolnega centra Miral. O tem so poročali agencija Reuters in nekateri hrvaški ter bosanski mediji. Med poskusom zapustitve Mirala je bilo slišati vzklike Svoboda, Vrnite nam denar, Prenehajte nas pretepati.  Tam se nahaja okoli tisoč ljudi, kar je 300 več od zmogljivosti. Mediji še poročajo, da je v letu 2019 skozi BiH šlo okoli 50 tisoč migrantov, večinoma so se izrekali za državljane Pakistana, Afganistana, Iraka, Maroka in Sirije.

Mon, 17. Feb 2020 at 18:12

52 ogledov

Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase!
Vilma Bukovčeva, primadona za vse časeAvtor: Marko Košir Žal je tako, da Slovenci vedno premalo cenimo svoje sonarodnjake. Mnogi, ki so zavzemali visoka športna, umetniška ali znanstvena mesta, in so bili cenjeni po svetu, so pri nas pozabljeni. Zato je zelo pomembno, da o njih pišemo in izdajamo knjige, ki nam pomagajo spoznati njihove življenjske poti. Tako je pred nami knjiga o operni pevki Vilmi Bukovec. Vilma Bukovec (rojena 1920, Trebnje – umrla 2016, Ljubljana) zavzema med slovenskimi opernimi pevkami posebno mesto. Začela je nastopati pred drugo svetovno vojno, ki je prekinila njeno umetniško delovanje. Nadaljevala je konec štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Njena umetniška pot se je končala sredi osemdesetih in je torej trajala polnih štirideset let.   Vilma Bukovec na začetku svoje umetniške poti (Bukovec, 1920–2016) Repertoar Vilme Bukovec je bil izredno velik. Segal je od vlog za dramski sopran do vlog za visoki lirski sopran. Na opernih odrih je v svoji karieri nastopila 1447-krat v 58 vlogah iz 48 različnih oper. Gostovala je v vseh opernih hišah nekdanje Jugoslavije. Zaradi zelo odmevnih nastopov na pevskih tekmovanjih v Toulousu in Verviersu je bila povabljena na avdicijo v pariško Opero Comique in milansko Scalo. Deset let je bila stalna gostja v Verviersu, Toulousu in še nekaterih francoskih opernih hišah. Samostojno je gostovala na Slovaškem, v Bolgariji in Španiji (Bracelona). Seveda je sodelovala na vseh gostovanjih ljubljanske Opere na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji, Italiji, Avstriji, nekdanji Sovjetski zvezi in še kje. Z beograjsko Opero je leta 1958 gostovala v Wiesbadnu (Jaroslavna v Knezu Igorju) in leta 1959 v Parizu (Margareta v Faustu) in Lozani v Knezu Igorju. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je bila članica jugoslovanske kulturne delegacije v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, nato pa še članica žirije na mednarodnem pevskem tekmovanju v Moskvi leta 1957. Ob vsem tem je pogosto nastopala na javnih koncertih v dvorani Slovenske filharmonije in ob različnih drugih priložnostih v Ljubljani in Sloveniji. Posebej je omembe vredno njeno sodelovanje na Dubrovniških poletnih igrah, kjer je večkrat nastopila, tudi v Verdijevem Requiemu pod taktirko Lovra pl. Matačića. Avtor Marko Košir je knjigo razdelil na uvod in štiri dele. Prvi del je namenjen opisu umetniške in življenjske poti, drugi del je namenjen predstavitvi nekaterih opernih hiš in nekaterih umetnikov, s katerimi je sodelovala. V tem delu je tudi poglavje o njenih posnetkih za radijski arhiv in nosilce zvoka in slike in še nekaj zanimivosti. Tretji del opisuje njeno življenje od takrat, ko se je umaknila z opernih odrov, do njene smrti decembra 2016. Četrti del so statistični prikazi in koledarji nastopov v Operi, v dvorani Slovenske filharmonije in na ostalih koncertnih nastopih po svetu. Vilma Bukovec v vlogi Manon (Bukovec, 1920–2016) Knjiga, velikosti 17,6 x 25,0 cm,  je opremljena s črno-belimi in barvnimi fotografijami. Priložen je CD z njenimi arijami in dueti. Obsega 524 strani in je trdo vezana. Začetna prodajna cena je 40,00€. Založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor, sozaložnik pa Ustanova fundacija Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. Več o knjigi in naročilo: http://www.proandy-sp.si/vilma-bukovec.html Prispevek pripravil: ANDY  

Mon, 17. Feb 2020 at 18:01

161 ogledov

Dobra vikend policijska žetev v Žalcu - zasegli več kot 900 sadik konoplje
Žalski  policisti so konec preteklega tedna opravili več hišnih preiskav na območju  Policijske  postaje Žalec. Z zbiranjem in preverjanjem obvestil so prišli  do  podatkov, da 38-letna moška, doma z žalskega območja, na svojih domovih,  vikendu   ter  v  zapuščeni hiši, ki je njuna skupna last, gojita konopljo. Pri enemu od njiju so v kletnih prostorih odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje in okoli 190 sadik. Konoplja in opremo za gojenje sta  mu bili  zaseženi.  Zasegli  so  mu  tudi  okoli pol kilograma posušene konoplje, manjšo  količino  konopljine  smole in gotovino, za katero sumijo, da jo je osumljeni  38-letnik  pridobil  s prodajo prepovedane droge. Pri osumljenem 38-letniku  so hišno preiskavo opravili tudi v počitniški hišici na območju Policijske  postaje  Celje, kjer bi naj imel prav tako posebej prirejen prostor za  gojenje konoplje, v katerem trenutno ni bilo sadik. Našli so  in zasegli tudi manjšo količino posušenih delcev konoplje. Pri  drugem  bi naj  v kletnih prostorih našli in zasegli dva šotora prilagojena za  gojenje  konoplje,  na  podstrešju  pa  še  dodatni  prostor za gojenje konoplje.  Zasegli  so mu tudi  okoli 150 sadik konoplje ter nekaj posušene konoplje. Hišno  preiskavo  so  žalski policisti opravili tudi v stanovanjski hiši na žalskem  območju,  ki  je  njuna skupna last. V hiši sta imela tri prostore prirejene  za  gojenje  konoplje,  ob  hiši  še  dva večja šotora. V hišnih prostorih  so  našli dober kilogram posušenih delcev konoplje, v šotorih pa okoli 570 sadik konoplje. Dobra koordinacija in »usklajeno » delovanje dveh »podjetnih«  pridelovalcev tako »priljubljenih« zabavnih sestavin je trajalo ravno toliko  da so jih dobili. Skupno  so  38-letnikoma   z  žalskega  območja  zasegli  več kot 900 sadikkonoplje,  okoli  dva  kilograma posušenih delcev konoplje, manjšo količinokonopljine smole ter več opreme za gojenje konoplje. Sedaj imata priložnost za »poglobljeno« analizo z več zornih kotov kako se »izvleči« iz te godlje in ali se bosta v bodoče lotevala podobnih »poslov« ali bosta ubrala kaj legalnega , mogoče peke piškotov ali »dog cookies«. Kot pravijo na PU Celje, sta oba s kazensko  ovadbo  zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene  proizvodnje  in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po členu  186/1  KZ-1, privedena k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil pripor.Grozi jima zaporna kazen od enega do desetih let. Kar lep čas za inovativni študij o tem, kako in kaj v bodoče. Imata možnost naleteti na izkušenejše od sebe. Seveda če jih bodo poslali na «inovativni«  študij ter ali bo dovolj časa za temeljit premislek in specializacijo drugega, bolj legalnega posla  ali pa podobne vrste »posla«.Vis maior, ali sam bog ve! V.K.T. Foto: PU Celje

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Likvidiran, ker se je odrekel revolucionarnemu komunizmu