SI
A Slovenija res potrebuje Michelinove zvezdice?
ČASOPIS V FOKUSU
Aktualno

Petek, 6. april 2018 ob 06:35

Odpri galerijo

Vsakokrat, ko se poveča nabor držav in restavracij, ki se lahko pohvalijo z Michelinovimi zvezdicami, se odpre razprava, zakaj v Sloveniji še ni nobene restavracije, ki bi vstopila v ta elitni klub. In tudi po letošnji podelitvi, ni bilo nič drugače[i]. Najdejo se taki, ki pravijo, kako se nam dela krivica. Da si restavracijo z Michelinovo zvezdico vendar zaslužimo ter da so nas ponovno spregledali, ipd.. Na drugi strani pa se najdejo tudi tisti, ki pravijo, da bi morala iti slovenska kulinarika po svoji poti. Neodvisno od »kupčkanja« za zvezdicami. V svetu so celo primeri, ko so restavracije »zvezdice« enostavne vrnile, saj so mnenja, da je članstvo v tem elitnem klubu pravzaprav velika ovira za tekoče delo[ii]. Vedno si namreč pod drobnogledom, pričakovanja ocenjevalcev in strank so visoka. Deležen si stalnega direktnega in tudi pasivnega pritiska. Še posebej, če bi se želel uveljaviti na svoji poti, ki je izven »zvezdičnih« okvirjev.

Seveda lahko na te zvezdice gledamo tudi širše. Nenazadnje se vrednost neke destinacije ocenjuje tudi po tem, kako razvito ima ponudbo za storitve najvišjega ranga. In če je 5* ali celo 7* hotel[iii] en vidik tega, je restavracija z vsaj eno Michelinovo zvezdico drugi pomembni vidik. Kljub vsemu pa se postavlja vprašanje, ali slednja dviguje ali zavira prepoznavnost lokalne turistične enogastronomske ponudbe[iv].

Zakaj je smiselno vlagati v turizem?
Turizem 21. stoletja je pomembna gospodarska panoga in ima aktivno vlogo pri razvoju ter modernizaciji gospodarstva in družbe, saj spodbuja migracije[v]. Poleg prihodkov je pomemben tudi kot generator rasti v drugih sektorjih nacionalnega gospodarstva. Dodana vrednost in prihodki sami sicer niso visoki. Njegov pomen se pokaže šele, ko izmerimo celoten sinergijski učinek. Tako kot druge gospodarske dejavnosti je podvržen dnevnim dogajanjem. Kljub temu, da število turistov in potrošnja stalno raste, je podvržen vplivom iz okolja. Večja stagnacija (na svetovnem nivoju) je bila v letih 2000–2003 zaradi recesije pred tem[vi]. Naslednji večji padec števila turistov se je pojavil v letih 2007–2009, kot posledica svetovne gospodarske krize[vii]. Prognoza rasti (povprečna stopnja rasti letno) svetovnega turizma v letih 2017–2027 znaša 2,36 %[viii]. Vse to pa nas navdihuje z optimizmom, saj lahko slovensko gospodarstvo poleg izvoza, dodatno poganja tudi ta storitvena panoga.



Slika: Vpliv turistične dejavnosti na ostale dejavnosti[ix]

Razvoj blagovne znamke skozi prizmo turizma
Razvoj blagovne znamke je kompleksen. V grobem gre pri tem za dva pristopa: Made By (korporativno) in Made In (nacionalno). Tam, kjer je raiting države visok ali prodajamo končen proizvod ali storitev, bomo uporabili t.i. Made In pristop. Ko pa smo sestavni del večje globalne korporacije, nam bo ta postavljala pogoje, kako se lahko promoviramo. Tako da se bomo po vsej verjetnosti predstavljali z Made By pristopom. S tem pa se bo možnost promocije nacionalne identitete bistveno zmanjšala. Vsi poznajo globalne blagovne znamke.

Ozko in pristransko gledano je javni sektor in z njim neposredno in posredno povezane dejavnosti, za večino državljanov, ki niso zaposleni v prej navedeni dejavnosti, »nepotreben« strošek. In če je servis, ki naj bi ga dajali državljanom slab, je ta strošek lahko celo neupravičen. Na drugi strani se je slovensko gospodarstvo fokusiralo v proizvodnjo, kjer postajamo vse bolj podizvajalci od podizvajalcev. Vse manj imamo končnih proizvodov, ki jih prodajamo pod Made In Slovenia. Praktično se le malokdaj ve, kaj in kje so prisotni vgradni deli v nemških končnih proizvodih, ki pa se kasneje prodajajo po Made in Germany. Ti končni izdelki namreč nimajo seznama, kot je na primer značilno za hrano, ker lahko najdemo seznam aditivov, ali deklariranje produktov. Tudi končno oblikovane cene so temu primerne. Pravo razliko v ceni tako ustvarjajo nemški koncerni prav na relaciji podizvajalcev (vgradni deli) do končnih proizvajalcev (končni proizvodi). Do tu vse lepo in prav. A bonitete končnih dobičkov dobijo lastniki in delno nemški delavci[x], ki vgradnje dele združijo v celoto. Pravno je zadeva čista. Nemško gospodarstvo omogoča slovenskim podizvajalcem obstoj in stik z razvojem na globalnem trgu. Seveda pa se to zelo hitro obrne, ko Nemčija začuti krizo (kot se je to zgodilo v letu 2007) in mora skrčiti obseg končne proizvodnje. V tistem trenutku se odzovejo hitro in na različne načine. Najprej začasno zmanjšajo obseg proizvodnje. Kdo povleče krajšo, se ve. Začnejo se pogajanja za nižje dobavne cene. Skrb za stalno dvigovanje pa je tako ali tako vsakdanja praksa. To vsekakor prinaša še manjše profite, a vsaj ohranja neko raven sodelovanja. Bolj radikalen poseg je, ko proizvodnjo selijo proti vzhodu, v države z nižjimi stroški. Tu seveda prednjači strošek dela. In v Sloveniji je z vidika delodajalcev, tradicionalno, strošek dela previsok. Produktivnost pa naj bi bila nizka. In našli se bodo tudi tisti, ki bodo k temu dodali, da bi lahko bila tudi kakovost boljša. Vse to bi seveda delodajalcem omogočalo boljše pogajalsko izhodišče, ko se pogajajo z kupci.

Pri turizmu, na drugi strani, pa ni možno neposredno prenesti dejavnosti izven obstoječih meja, saj se turisti, vsaj tisti domači ne, ne bodo selili z lokacijo. Tudi globalni turisti iščejo lokalne posebnosti. In kaj jim bo ves turizem, če pa bo skoncentriran le v nekaj državah. Zato je za turizem pomembno, da se razvijajo lokalne blagovne znamke, ki bodo privlačile tudi čezmejne turiste. Navedena dejavnost spada tako med kapitalsko, kot tudi delovno intenzivno panogo. Zato v preteklosti ni bila tako zanimiva. Lahko se pohvalimo, da imamo v Sloveniji turizem na deklarativni ravni zelo dobro urejen. Slovenija je že januarja leta 1993 opredelila prvo strategijo razvoja slovenskega turizma[xi], katere nadgradnja je bila posebna Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za izvajanje[xii] v letu 1995. Ta dokument je bil sestavni del prve Strategije gospodarskega razvoja v obdobju 1996–2000. V tem času smo dobili tudi Zakon o gostinstvu [xiii] in Zakon o pospeševanju turizma [xiv]. Šest let kasneje je dobila Slovenija novo Strategijo gospodarskega razvoja[xv] in na teh temeljih je postavljena tudi nova Strategija razvoja slovenskega turizma 2002–2006[xvi] in Zakon o spodbujanju razvoja turizma [xvii]. V letu 2017 dobimo Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021[xviii], ki bo temeljni dokument za obdobje do leta 2021.

Skratka, lahko bi zaključili, da je turizem za Slovenijo pomembna panoga. Vendar od kdaj? Še nekaj let nazaj so pomembni veljaki iz politike in gospodarstva s posmehom gledali na to panogo. Govora je bilo, da se moramo spremeniti v družbo znanja[1], da »kuharčki« in »natakarčki« pač niso dobra priložnost za zaposlitev. A gospodarska kriza je pokazala, da je turizem in gostinstvo panoga, ki je najmanj občutljiva. Da panoga ni ravno dobro zapisana se vidi tudi po plačah. Povprečna plača zaposlenih v dejavnosti gostinstva in turizma po podatkih SURS-a[xix], zaostaja povprečno za okrog 296,32 EUR za povprečnimi neto plačami v Republiki Sloveniji. Vzrokov za tako nizke plače je sigurno več. Gostinstvo (predvsem prehrambeno) je panoga, kjer razlika v ceni ni takšna, da bi omogočala visoke plače. Drugi pomemben faktor je produktivnost. Dostopni statistični podatki kažejo, da v bistvu niti ni pričakovati, da bi lahko bile višje, saj so gostinska podjetja po tem kazalniku med slabšimi v državi[xx]. Čeprav se o tem med samimi zaposlenimi ne govori, je potrebno k tem zneskom prišteti še prihodke iz naslova napitnin, ki znašajo med 57 EUR za restavracije nižjega cenovnega razreda, do 374 EUR za restavracije višjega cenovnega razreda mesečno[xxi]. To pa razlike med slovenskim povprečjem skoraj izniči. Primerjava plač s sosednjimi zahodnimi državami na podlagi podatkov, ki jih posreduje EURES, kaže, da so plače tam višje vsaj med 30 % in 150 %[xxii].

Nedvomno je turizem pospeševalec razvoja, saj vpliva na neštete panoge. Po podatkih WTTC 2016 je turizem v Sloveniji neposredno prispeval 32.500 delovnih mest (4 % vseh zaposlitev), po napovedih WTTC naj bi neposredni prispevek leta 2026 narasel na 39.000 delovnih mest. Celoten prispevek (tudi posredna delovna mesta) leta 2015 je bil 107.000 delovnih mest oziroma v celotni strukturi 13,3 %, ocena za leto 2026 pa je 125.000 delovnih mest (14,9 %)[xxiii]. Izhajajoč iz naravnega gibanja prebivalstva v Republiki Slovenji bomo v prihodnosti, ob obstoječih trendih, imeli še večje pomanjkanje kadrov.

Kot je že bilo rečeno, je v Sloveniji turistična storitev še vedno storitev z relativno nizko dodano vrednostjo. Ni pravega fokusiranja v turista, ki bi ostal dlje in trošil več. Preveč se prepuščamo tujim trendom in premalo smo oblikovalci trendov. Pozitivno je, da se je sprejelo strategijo do leta 2021, kjer so destinacije geografsko opredeljene in popisani so ključni produkti. Vendar je njen »rok trajanja« po moji oceni prekratek. Strategija bi morala biti do 2050 – izvedbeni načrti pa bi morali biti za krajše časovno obdobje. Poleg tega je za Slovenski turizem značilno, da je premalo tujega vlaganja. Zaradi »tajkunizacije«, pa se je celo slabilo dejavnost, saj so bila vlaganja z namenom pridobivanje »zemljiške rente«.

Katera tržišča naj napadamo?
Lokalni vidik je tisti, ki se kaže, kako mi sami dojemamo turizem kot panogo. In ni kakovostnega in trajnostnega turizma če najprej ne vzpostavimo do domačega okolja prijazen turizem. Pred očmi moramo imeti, da ga bomo morali stalno nadgrajevati. Še vsak še tako nezahteven turist, se hitro naveliča enolične ponudbe. Uvesti moramo sistem stalnega nadgrajevanja in implementacije novih idej. Spremeniti pa se mora tudi obnašanje zaposlenih. Pregovorno naj bi bili Slovenci prijazni. Ali smo res? Na to vprašanje bomo najhitreje našli odgovor, če se vprašamo, kakšni smo mi do drugih oz. kakšni so naši najbližji, sodelavci, sosedje do nas. 

Turizem je globalna dejavnost. Slovenija je le del neke širše turistične destinacije, ki jo tranzitni turisti obiščejo. Zato se moramo povezovati z drugimi. Naj si bo to med slovenskimi destinacijami ali širše z okoliškimi državami. Da je to nujno, se kaže že v tem, da gosti sicer prihajajo, a tistih čezoceanskih ne znamo zadržati več kot dva (2) dni. Tovrstni gosti ne pripomorejo k razvoju, včasih so stroški višji od prihodkov. Tudi rek, da več cest ustvari več (turističnega) prometa, drži. In razvita avtocestna mreža je tranzit pospešila, saj so pred desetimi leti v povprečju ti gosti ostajali več kot dva dni, danes pa le še 1,5 dneva.

Turizem skozi prizmo treh dejavnikov
Prepoznavnost na globalnih trgih smo preveč gradili na temu, kar nam je bilo »od boga dano«: npr. Bled, Postojnska jama, ter prestolnico kot destinacijo. Premalo pa smo znali vse skupaj povezati v neko širšo zgodbo, kjer bi vključili tudi čustva. Prav vključevanje čustev je tisto, kar nam bi morda lahko pripomoglo k še večji prepoznavnosti. Premalo je dobrih prepoznavnih zgodb, ki bi lahko dvigovale prepoznavnost Slovenije zunaj matičnih meja. V okolju, ki ga je prečkalo nešteto različnih narodov, je možnosti veliko. In potem so tu še doživetja. Hrana, pijača, folklora in še kaj bi se našlo. Naj odgovorim na zgoraj zastavljeno vprašanje: Smo Slovenci res pregovorno prijazni? Do tujcev smo res prijazni. To verjetno izhaja iz tega, da smo se morali tujcem vedno dobrikati in je tovrstno obnašanje ostalo v nas. A ko nas malo bolj opazujejo, tudi oni opazijo, kakšni smo do nas samih in naših bližnjih. Takrat pa nas sprejemajo tako, kot smo v resnici in ne take, kot se mi obnašamo do njih.

Kako naprej
Naj se vrnemo k začetku. Ali potrebujemo Michelinove zvezdice, da bomo zasijali na svetovnem turističnem zemljevidu? Če je določenim hišam/gostilnam cilj, da pridejo v Michelinov vodnik, naj se združijo, zberejo denar in naj vložijo vse sile za dosego tega cilja. Naj ne čakajo, da bo to naredil kdo drug namesto njih. Povprečna slovenska ponudba bo morala preživeti tudi brez tega. Vsi pač ne morejo biti »zvezdice«. Potrebno je delati na gastronomiji Slovenije kot celote. Z vso raznolikostjo, ki jo lahko ponuja. Slovenska hiša, kot blagovna in povezovalna znamka. V promocijo mora biti vključeno gospodarstvo. Ne samo skozi dodatne takse. Gospodarstvo mora začutiti, tako finančno, kot čustveno, da je del promocijskega procesa. Imamo krasen slogan: »I FEEL SLOVENIA«, ki se ga lahko že z malo truda nadgradi (I FEEL SLOVENIA Wine; I FEEL SLOVENIA Potica, ipd.). Predvsem pa se moramo začeti obnašati trajnostno, timsko in graditi na dosežkih predhodnih generacij. Ne trdim, da je to garancija za hiter uspeh. Je pa zagotovo dobra pot k trajnemu uspehu. Edino pravo merilo uspeha slovenskega turizma bodo polne gostilne in hoteli, ter zadovoljni gosti, zaposleni, davčna uprava in lastniki (v napisanem vrstnem redu).

 

dr. Andrej Raspor

Dr. Andrej Raspor je direktor podjetja in svetovalec. Je strokovnjak na področju organizacije poslovnih procesov. Največ deluje na področjih igralništva, turizma in izobraževanja. Je doktor znanosti družbenih ved – upravljavskih ved.

V igralništvu je deloval 21 let od tega 10 let v neposredni operativi, kot krupje, kontrolor štetja in vodja mize. Kasneje je bil na različnih vodilnih mestih, od vodje za splošne zadeve, direktorja razvoja kadrov, do direktorja za strateške projekte in vodje komisije za nadzor stroškov.

za dokončanje članka (seznam uporabljenen literature) pojdite na 

https://www.linkedin.com/pulse/slovenija-res-potrebuje-michelinove-zvezdice-andrej-raspor/?published=t

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. May 2020 at 15:54

105 ogledov

(HU)KORONSKI SMEH  - številka 033
HURONSKI ... eee, oprostite ... KORONSKI SMEH Smeh je pol zdravja, druga polovica je umivanje rok. ŠALE ŠTEVILKA 033 KORONSKA FATALKA NAKUPUJE SODOBEN POKORONSKI ZMENEK NA SPREHOD S PSOM – PO KORONA PREDPISIH! POZOR – NEKORONSKA ŠALA BREZ BESEDKmetica vpraša sina: »Kaj je rekel oče, ko je padel v gnojno jamo?«Sin: »Ali naj izpustim vse grde besede, ki jih je izrekel?«Mati: »Seveda!«Sin: »Potem pa ni rekel nič.« Pripravil Andy

Thu, 28. May 2020 at 11:48

325 ogledov

Bodo danes Radenci ostali brez Titove ceste, župan Roman Leljak je v to prepričan
Z današnjim dnem bodo Radenci kraj, kjer se bo ulica, poimenovana po komunističnem diktatorju Josipu Brozu Titu znašla v reportarnici zgodovine. Župan Roman Leljak bo na današnji popoldanski seji občinskim svetnikom predlagal, da ulico poimenujejo po slovenski osamosvojitvi.  Se danes torej obeta vroča seja občinskih svetnikov. Predlog župana Leljaka po ukinitvi Titove ceste, je med jugonostalgiki, člani nekdanje Zveze komunistov ozirona njihove naslednice Židanove socialdemokracije, v Radencih jih ne manjka, sprožil precejšen revolt. Spisali so celo peticiji, ne toliko proti Leljakovemu predlogu, da se ulica imenuje po Ante Šariuču, kakor po tem, da se zbriše Titovo ime. Nad idejo, da bi katero izmed ulic v Radencih poimenovali tudi po Ante Šariću ali Karlu Hennu  župan Roman Leljak še ni obupal. Morda bo to nova ulica, ki nastaja za gasilkim domom ali pa katera od 23 ulic, ki z imeni še vedno spominjajo na revolucionarne prekucniške čase. VIDEO: Roman Leljak, župan občine Radenci. Za zainteresirane bo na facebooku občine Radenci naposredni prenos seje obinskega sveta, o sklenjenem pa bomo poročali tudi na V FOKUSU.COM

Thu, 28. May 2020 at 06:29

174 ogledov

Rusija: »V Moskvi pogumno v rahljanje ukrepov proti korona virusu«
V Moskvi bodo s 1.  junijem  bodo odpravili več omejitev, ki so jih konec marca za zajezitev širjenja  novega korona virusa, je včeraj napovedal Sergej Sobiyanin, župan  Ruske prestolnice. Od ponedeljka, 1. junija, se bodo lahko Moskovčani odpravili  ven  na dolge sprehode in športe na svežem zraku. Prav tako se bodo  odprle številne trgovine je dejal Sergej Sobiyanin. Sergej Sobianin, župan Moskve Od ponedeljka naprej bodo  prebivalci  lahko zapustili   hiše in se odpravili na sprehod  ali se ukvarjali z športom. Z nekaj izjemami bodo mestni parki in zelene površine ponovno odprti za prost dostop. Seveda ob zavdanju da  lahko povečanje števila ljudi na ulicah poveča tveganje za okužbo. Zato so  v mestni upravi vzpostavili določena pravila za sprehode, tudi način  in časovni okvirji sprehodov  so uvedli  kot poskus -  za obdobje dveh  tednov, od 1. do 14. junija 2020 Devet tednov domačega režima, pod geslom »ostani doma,«  po besedah ​​Sobyanina, ni bilo zaman. Zahvaljujoč temu je bilo rešeno na tisoče življenj. Druga stopnja omilitve je bila mogoča, ker je zmanjšanje pojavnosti korona virusa postalo trajnostno. Pa to kljub temu ne pomeni biti  manj ampak biti čim bolj previdni. Zato je moskovski župan, zato , kljub nekaterim  ugodnostim , je podpisal odlok o podaljšanju samo izolacije, nadzora dostopa in drugih omejevalnih ukrepov do 14. junija 2020. Z to omilitvijo so dovoljeni  daljši sprehodi in šport na prostem za vse , tudi za one ki so starejši od 65 let. Tudi dovoljenje  za tovrstne  aktivnosti ne potrebujejo. Nekaj pa še bolj okrepljeno oziroma poudarjeno. Od 1. junija 2020 se bo režim nošenja mask in rokavic okrepil. Če odidejo  domov, tudi za sprehode in igranje športa, morajo vsi prebivalci uporabljati respiratorje, maske ali drugo opremo za zaščito dihal. Rokavice je treba uporabljati tudi pri delu, v trgovinah, lekarnah javnih  ustanovah in v javnem prevozu. Ali imajo časovne omejitve? Seveda. Hišo za športne aktivnosti  lahko zapustijo brez omejitev vsakodnevno, vendar le zjutraj - do 09:00. Sprehodi so dovoljeni od 09:00 do 21:00, vendar ne več kot trikrat na teden - dvakrat ob delavnikih in enkrat ob koncu tedna. Prav tako športne aktivnosti  ali hojo oziroma sprehod opravljajo v katerem koli odprtem mestnem prostoru - na dvoriščih, parkih, trgih, na ulicah in naravnih območjih, vendar z več omejitvami. Priporočeni polmer hoje naj ne b bil  oddaljen več kot dva kilometra od hiše. Z nekaj izjemami bodo mestni parki in zelene površine ponovno odprti za prost dostop. V primeru, da se zbere veliko število ljudi, je dostop do katerega koli mestnega območja lahko omejen. Obremenitve  z čezmernim številom bo ugotovljiva  z aplikacijami. Vedno in vsepovsod  je potrebno upoštevati  socialno distanco. Priporoča se nošenje vsaj enega od osebnih dokumentov. Zakaj so se odločili za rahljanje, omilitev določenih ukrepov! Predvsem  je prišlo do sproščanje karantene zato  ker so od 12 maja ko so se na delo vrnili zaposleni v gradbeništvu in  industriji   naj bi  število hospitalizacij zaradi OVID 19 upadlo za 40 odstotkov. Po besedah  Sobiyanina, so se uspeli izogniti težkemu scenariju ter da sedaj razmere nadzorujejo. V sami prestolnici so ravnali proaktivno in niso izgubljali časa.  Vse je še naprej odvisno od vsakega posameznika v smislu odgovornosti ter  upoštevanja določenih pravil n sprejetje tako imenovane »nove realnosti«.Kot se je dalo izvedeti iz njihovih občil, so iz Kremlja sporočili da bodo vojaško parado ob 75obletnici zmage v drugi svetovni  vojni,  ki bi morala biti 9 maja, pa je bila preložena, bo izvedena 24 junija. V Rusiji so  doslej  zabeležili 370.680 potrjenih primerov okužbe od tega vek kot 171 tisoč v Moskvi Število okuženih na 1 milijon prebivalcev v Rusiji je  2.526 oseb, ozdravelih od skupnega števila okuženih je 142.208 oseb. Korona virus so v zadnjem dnevu v Rusiji zaznali pri 8.338 ljudeh. Zadnjih 24 ur je v Moskvi  umrlo 71 pacientov obolelih z COVID 19. Skupno število umrlih do sedaj je 3.968 ljudi.   Radi  bi videli kako bo deloval eksperiment s sprehodi  in športa na prostem da bi se  čez dva tedna odločili o njegovem nadaljevanju, spremembi ali  v najboljšem  primeru  o odpravi omejitev sprehodov. Da bo čim več možnosti za sprostitev si prav gotovo želijo. V.K.T.

Wed, 27. May 2020 at 19:10

145 ogledov

Pomagajte policiji! Ukradel izrezane granitne plošče in odpeljal.
Prepoznate vozilo ali prikolico na fotografijah? Ste morda kje opazili take granitne  plošče? Če nam lahko nudite pomoč z informacijami, kdo je lastnik obeh  vozil  ali  ju  je  uporabljal,  nas prosimo pokličite na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Neznani storilci so namreč v nedeljo, 3. 5. 2020, med polnočjo in 2. uro, z osebnim  terenskim  avtomobilom  srebrne barve, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico,  skozi odklenjena vrata ograje pripeljali do podjetja v Cezlaku.  Na  prikolico  so  naložili  in odtujili večjo količino izrezanih granitnih plošč, zelenkaste barve, dimenzij 60x30x1,5 cm (kakšne so tudi na fotografiji) in pobegnili. Domnevno  isti  neznani  storilci  so  v sredo, 6. 5. 2020, okoli 1. ure, z osebnim  avtomobilom  Mitsubishi  Space  Wagon, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico  znamke  Pongratz,  pripeljali  do skladišča podjetja ob lokalni  cesti Cezlak-Pesek, občina Slovenska Bistrica. Tam so na prikolico z  namenom  odtujitve  naložili  več  različnih predmetov v vrednosti okoli 10.000  evrov. Pri dejanju so bili opaženi s strani občana, zaradi česar so od  tam peš zbežali, na kraju pa pustili opisano vozilo in prikolico. Osebni avtomobil na fotografiji je odjavljen iz prometa, zato bi želeli policisti pridobiti informacije kdo ga je uporabljal. Podobno želijo izvedeti za prikolico. Tudi granitne plošče so zelo specifične po barvi in niso domači proizvod ampak uvoz iz Italije.  

Wed, 27. May 2020 at 19:05

112 ogledov

Pomagajte policiji! Ukradel izrezane granitne plošče in odpeljal.
Prepoznate vozilo ali prikolico na fotografijah? Ste morda kje opazili take granitne  plošče? Če nam lahko nudite pomoč z informacijami, kdo je lastnik obeh  vozil  ali  ju  je  uporabljal,  nas prosimo pokličite na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Neznani storilci so namreč v nedeljo, 3. 5. 2020, med polnočjo in 2. uro, z osebnim  terenskim  avtomobilom  srebrne barve, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico,  skozi odklenjena vrata ograje pripeljali do podjetja v Cezlaku.  Na  prikolico  so  naložili  in odtujili večjo količino izrezanih granitnih plošč, zelenkaste barve, dimenzij 60x30x1,5 cm (kakšne so tudi na fotografiji) in pobegnili. Domnevno  isti  neznani  storilci  so  v sredo, 6. 5. 2020, okoli 1. ure, z osebnim  avtomobilom  Mitsubishi  Space  Wagon, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico  znamke  Pongratz,  pripeljali  do skladišča podjetja ob lokalni  cesti Cezlak-Pesek, občina Slovenska Bistrica. Tam so na prikolico z  namenom  odtujitve  naložili  več  različnih predmetov v vrednosti okoli 10.000  evrov. Pri dejanju so bili opaženi s strani občana, zaradi česar so od  tam peš zbežali, na kraju pa pustili opisano vozilo in prikolico. Osebni avtomobil na fotografiji je odjavljen iz prometa, zato bi želeli policisti pridobiti informacije kdo ga je uporabljal. Podobno želijo izvedeti za prikolico. Tudi granitne plošče so zelo specifične po barvi in niso domači proizvod ampak uvoz iz Italije.  

Wed, 27. May 2020 at 18:30

225 ogledov

Franc Bogovič: Predlog EU komisije za okrevanje po pandemiji COVID-19 pogumen korak naprej, vendar!
Bruselj, Koprivnica, 27. maj 2020 - Evropski poslanci so se na današnjem izrednem parlamentarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, na katerem je večina poslancev sodelovala na daljavo, seznanili in glasovali o s strani Evropske Komisije predstavljenem novem Instrumentu za dolgoročno okrevanje in odpornost po pandemiji Covid-19 v EU, poimenovan "Naslednja generacija EU", hkrati je bil predstavljen tudi dolgo pričakovani osnutek večletnega finančnega načrta. Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je nov predlog Komisije sicer podprl, dodaja pa, da se pri uspešnem spopadanju z dolgoročnimi posledicami krize, ki jih naši državljani in gospodarstvo že čutijo na lastni koži, ne sme pozabiti na solidarnost.    Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju: “Evropa je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti. Ocene kažejo, da se je bruto domači proizvod (BDP) EU v drugem četrtletju 2020 zmanjšal za približno 15 % v primerjavi z istim časom lani. Na splošno naj bi se gospodarstvo EU v letu 2020 zmanjšalo za več kot 7 %. V EU naj bi se brezposelnost povečala na 9 %, kar bo nesorazmerno močno prizadelo zlasti mlade in nizkokvalificirane začasne delavce ter življenje v revnejših gospodinjstvih. Dejansko se napoveduje najhujša kriza po veliki depresiji, zato me veseli, da je Evropska komisija danes za okrevanje gospodarstva držav članic EU po epidemiji novega koronavirusa predlagala poseben dodaten Instrument za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti 750 milijard evrov. Od tega je 500 milijard namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila. Omenjen sveženj je sicer tesno povezan tudi z večletnim proračunom EU, v okviru katerega Komisija predlaga dvig zgornje meje lastnih virov na 2 % bruto nacionalnega dohodka EU, kar naj bi bilo ravno to, kar bo Komisiji omogočilo uporabo svoje zelo močne bonitetne ocene za najem 750 milijard EUR na finančnih trgih za EU naslednje generacije. Po prvih podatkih in predvidevanjih je Sloveniji v okviru svežnja za okrevanje namenjenih cca. 5,071 milijarde evrov, in sicer okvirno 2,579 milijarde za nepovratna sredstva in 2,492 milijarde za posojila. S stani Evropske komisije predlagana zadolžitev je nekaj povsem novega v EU. A dejstvo je, da se soočamo s posebnimi okoliščinami, zato so bolj kot kadarkoli potrebni posebni ukrepi. V našem skupnem interesu je, da se vsi soočimo z vplivi in posledicami koronavirusa, okrepimo enotni trg in investiramo v naše skupne evropske prednostne naloge. V Evropski uniji je evro, vložen v eno državo, evro, vložen za vse. Zgolj skupno in kohezivno okrevanje, ki bo v celoti spoštovalo temeljno načelo evropske kohezijske politike, ki je solidarnost, lahko torej okrepi evropsko konkurenčnost, odpornost in položaj globalnega akterja. Zato morajo ravno solidarnost, kohezija in konvergenca spodbuditi okrevanje Evrope. Nobena oseba, nobena regija in nobena država članica ne bi smela zaostajati. Pri tem pa je treba poskrbeti zlasti in predvsem za to, da bo pri soočanju s posledicami korona krize cena denarja enaka za vse.”
Teme
kulinarika michelin zvezde

Zadnji komentarji

BOGDAN VIRANT :

26.05.2020 20:09

Zakaj sem prisiljen plačevati nekaj, kar nisem naročil, me ne zanima, za mene ni koristno, pa še verjamem ne v to ? »Javni zavod“ RTV Slovenija in novinarji medijev, ki jih obvadujejo nedemokratične komunistične strukture, ste sramota in grožnja demokraciji, drugačnega razmišljanja in svobodi govora. RTV in komunajzarski lastniki medijev, dnevno širijo laži, manipulirajo, blatijo Janeza J., predvsem desni politični spekter, skratka vsakega, ki se ne strinja z njihovo bolano levo ideologijo. Novinarji se svojimi skrajnimi levimi komentarji pridružujejo navječjemu izdajalcu Slovenije, ki mu svobodna, demokratična in svobodna Slovenija nikoli ni bila in nikoli ne bo intimna opcija in so za ohranjanje svojih delovnih mest pripravljeni pisati, kakršnekoli laži, grozijo in nekaznovano pozivajo s plakati z umorom Janše. Novinarji RTV Slovenija se med službenim časom z denarjem davkoplačevalcev in prisilnim prispevkov še dodatno indoktrinirajo z branjem skrajnega levega tednika MLADINA in drugih predvsem levih medijev. Tako RTV Slovenija skrbi in poskrbi, da so novinarji primerno ves čaš primerno indoktrinirani s skrajno levo komunistično ideologijo. RTV “neodvisno novinarsto” živi še v času oktobrske revolucije. Je ideološko obremenjen s komunizmom, sovražen je do državljanov in drugače mislečih, ki se ne strinjajo z skrajno levo komunajzarsko bolano ideologijo, za kar moramo državljani še plačevati. RTV komunajzarski servis je potrebno privatizirati, da bodo svoje komunajzarske storitve lahko prodajali in ponujali na trgu tistim, ki bo RTV komunajzarske oddaje želeli gledati in plačevati. Ko bo RTV privatizirana, se boste vsi komunajzarji naročili na njene programe in se bo cena naročnine dvignila za vsaj 2x, vsi komunajzarji boste lahko vzdihovali ob prikazovanju rdeče zvezde, doživljali orgazme, ko vam bodo na RTV v oddajah prikazovali in poveličevali največje kriminalce, katere trenutno premore uboga Slovenija.
Viktor hajsinger :

16.05.2020 06:26

Sem že.
Igor Pust :

12.05.2020 22:09

Poslano na DW.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

A Slovenija res potrebuje Michelinove zvezdice?