SI
Trinajsti b'ak'tun
Zakaj decembra 2012 ni bilo konec sveta?
ČASOPIS V FOKUSU
Zanimivo

Četrtek, 15. februar 2018 ob 16:46

Odpri galerijo

Azteki (Mešiki) so ustvarili mogočen imperij v obdobju od leta 1315 do 1521, ko so ga sesuli španski konkvistadorji. To je bila zadnja država klasične srednjeameriške indijanske civilizacije. Več o tem imperiju sem zapisal v članku »čaplja za plačilo davka«.

Pred njimi so svoje imperije postavili Tolteki, Olmeki, Maji in drugi. Med vsemi je največ dosegel imperij Majev. Po vseh zgodovinskih merilih je bila to najbolj visoko razvita država tega področja. Prvi začetki majevske civilizacije segajo v obdobje okrog leta 1500 pred našim štetjem.  Svoj vrh je dosegla v obdobju od leta 250 do leta 900 našega štetja. To je v obdobju, ko je v Evropi zatonil Rimski imperij in so se vzpostavljale zgodnje srednjeveške državice.

Maji so razvili pisavo in pisali dela, razvili so visoke oblike umetnosti, arhitekture, matematičnega in astronomskega sistema z znamenitim koledarjem, ki bi naj enaindvajsetega decembra  leta 2012 napovedoval konec sveta. Pisavo in koledar so si izmislili že v drugih, starejših civilizacijah tega področja, vendar so vse te pridobitve Maji pripeljali do vrhunca.

Majevske države okrog leta 700. Črno obrobljeno so vplivna območja majevske civilizacije. Imena mest so mešanica originalnih in sodobnih španskih poimenovanj.

Matematika in majevske številke

Kot je bilo v navadi na tem področju, so Maji uporabljali dvajsetiški sistem številčenja z osnovo pet. Ob tem so poznali vrednost nič, ki smo jo Evropejci v matematiko uvedli šele v dvanajstem stoletju. Glavna zasluga za to gre italijanskemu matematiku Leonardu Pisanu Fibonacciju (1170 – 1250), ki je v matematiko uvedel arabske številke in s tem idejo o številu nič. Sicer ideja izvira iz Indije in je v Evropo prišla z arabskimi trgovci in osvajalci. Po sedanjih raziskavah se število nič v majevski matematiki pojavlja nekje okoli leta 36 pred našim štetjem.

Zapisi majevskih števil v dvajsetiškem sistemu, ki vključujejo tudi število nič.

Tako napredna matematika je bila za Maje bistvena, saj so bili zelo dobri astronomi in so natančno spremljali poti nebesnih teles. Samo z opazovanji z golim očesom so presegli marsikatero odkritje, ki smo ga Evropejci naredili s pomočjo tehničnih pripomočkov. Njihov koledar je natančnejši od Gregorijanskega koledarja. V njem veljala, da je leto dolgo 365,25 dni. Vendar s tem pridelamo en odvečen dan vsakih 128 let. Sodoben koledar takšen dodaten dan akumulira na vsakih 3257 let.

Majevski koledar tzolk'in temelji na natančnih opazovanjih neba, ki močno presegajo vse, kar je bilo odkrito v drugih človeških civilizacijah. Šele moderna evropska astronomija je po letu 1850 presegla njihove dosežke. Maji so ugotovili, da zemljina os niha (efekt vrtavke). Upoštevali so kroženje Lune in Venerine faze in na tej osnovi naredili koledar, ki je obsegal dolga obdobja, tudi po več deset tisoč let. Vse se začne v mitološki preteklosti in kot dolgo štetje let poteka še danes, saj ga njihovi potomci še vedno uporabljajo.

Osnovo tvorijo trecena, 13-dnevni tedni, in veintena, 20-dnevni tedni. Eno leto je dolgo 260 dni in ga je potrebno usklajevati z obdobjem haab, ki je dolgo 365,248 dni. Dvainpetdeset haab-obdobij tvori veliko periodo ali veliko leto. Sledijo vedno daljša obdobja, ki so usklajena z gibanjem nebesnih teles. Najdaljše obdobje je b'ak'tun, ki obsega 144.000 dni ali 394,3 let.

Leta 2012 smo se po majevskem štetju nahajali v trinajstem b'ak'tunu, ki je trajal od 1. septembra 1618 do 20. decembra 2012. Enaindvajseti december 2012 je bil tako samo dan, ko se je pričel štirinajsti b'ak'tun. Samo to, nobene katastrofe ali konca sveta ni bilo, kot so nekateri napovedovali. No, sicer smo s tem dejstvom zdaj že dodobra seznanjeni. A takrat so se vsi mistiki sklicevali na majevski koledar, ker se je takrat končal in zagotovo se bo zato zgodilo najhujše. A resničnost je zelo banalna. Koledar se je končal zato, ker majevska država že več kot 1000 let ne obstaja več in ni več nobenega svečenika, ki bi bil sposoben izračunati naslednji b'ak'tun. Eh, hollywoodski režiserji so te napovedi uporabili za izdelavo bolj ali manj uspešnih filmov katastrofe. Ti so edini imeli kaj od napovedanega konca sveta. Če bi Maji to vedeli, bi se zagotovo obračali v svojih grobovih.

Lastnina in obdavčitev

Dejstvo je, da imamo le nekaj podatkov o njihovem davčnem sistemu. Obdelovalna zemlja je bila v lasti plemičev in vodilnega sloja. Obdelovali pa so jo običajni državljani. Ob tem so smeli imeti manjše parcele, kjer so pridelovali živila za lastne potrebe. Te parcele so lahko podedovali moški potomci. Državljani so morali plačevati davke vladarju, lokalnim veljakom in bogovom v obliki dela, izdelkov in darov. Oddati so morali tudi del pridelka, ki so ga pridelali na svojih majhnih parcelah. Vsaka skupnost je bila dolžna, da zagotovi delavce za letne ali večletne gradbene projekte, na primer za gradnjo templjev, palač in nasipov.

Poleg običajnih poljščin so Maji pridelovali še kakav, bombaž, sol, med, barvila in druge eksotične trgovske izdelke. Poznali so potujoče trgovce, ki so bili organizirani v ceh in so bili neodvisni od siceršnjih zakonov. Ve se, da so ti trgovci potovali tudi izven meja imperija in ponujali blago v tujih deželah. Veliko potovanj so opravljali tudi po rekah in morju. Poznali so tržnice za trgovanje z viški, vendar ni znana njihova organizacija in niti ne pogostost tržnih dni.

Ob običajni blagovni menjavi so poznali menjavo s pomočjo menjalnih sredstev, na primer kakavova zrna, zlato, bakrene jagode, žad in školjčne lupine. Ponarejanje je bilo zelo razširjeno, saj so namesto žada podtikali druge podobne, a manj dragocene kamne. Podobno je bilo pri zlatu. Goljufali so še pri tehtanju in merjenju tekočin. Vse to je zapisano na nekaterih kamnitih ploščah. Te izdajajo, da so poznali sodnike, ki so jim rekli b'atab. Ti so na tržnici razsojali o goljufijah in določali povračila.

Plačilo davkov majevskemu vladarju. Na robovih so zapisi, ki označujejo vrsto plačila in količine (Reents-Budet, keramična vaza).

Poznali so pogodbe, ki so bile formalno oznanjene na posebnih zabavah. Pogodbo so zapili s pijačo balché. Pijača se pridobiva iz strokov drevesa balché (Lonchocarpus violaceus). Stroki se namočijo v vodi, doda se med in s pomočjo fermentacije se dobi pijača z nizko vsebnostjo alkohola. Obresti na posojila niso poznali in neplačilo dolga ni bilo kaznivo dejanje. Človek, ki ni mogel plačati dolgov, je pač postal upnikov suženj. Če je dolžnik umrl, preden je dolg poplačal, je dolg prešel na dolžnikovo družino. Največkrat je potem dolg poplačal najstarejši sin.

Sodni sistem

Osnovo sodnega sistema so predstavljali od vladarja potrjeni sodniki ali b'atabi. Kdor je žele postati b'atab, je moral biti čist in pošten ter predvsem sin uglednega plemiča. V manjših mestih so bili sodniki istočasno kar župani. Razsojali so vse primere, vodili civilne tožbe in sodili zločincem ter morilcem. Razprave so se vodile ustno in pritožba na odločitev sodnika ni bila možna. Le v prestolnici je bilo mogoče oddati pritožbo proti sodniku na splošno, če je ta večkrat napačno razsodil. Kazen za takega sodnika je bila le izguba položaja. Ko je enkrat položaj izgubil, si ga ni več mogel pridobiti nazaj.

Priče so morale zapriseči pred lokalnim božanstvom. Obstajale so tudi osebe, ki so opravljale funkcijo odvetnikov, oziroma pravnih svetovalcev. Višino in način kazni je določal b'atab, se je pa kazen lahko znižala, če je žrtev javno izjavila, da sprejema obtoženčevo opravičilo. Če sta bila udeleženca v procesu iz dveh različnih mest, so se najprej dogovorili, kateri b'atab bo izvedel sojenje. B'atabi so se predvsem pri zahtevnih procesih oprli tudi na mnenja veljakov, ki niso bili neposredno zapleteni v primer.

Politična ureditev

Podatki o Majevski civilizaciji izhajajo predvsem iz arheoloških najdb. Večino majevskih zapisov so uničili španski duhovniki kot hudičevo delo. Ostala so predvsem dela s področja astronomije, matematike, koledarjev in nekaterih verskih ritualov. Najdemo jih v muzejih v Dresdenu, Parizu in Madridu. Ostalo je tudi nekaj knjig, med njimi Popul Vuh in knjige Chilam Balama (šamana Jaguarja), ki so osnova za spoznanja o tej veliki civilizaciji.

Omeniti je potrebno še to, da Maji niso živeli v veliki, centralno vodeni državi, temveč je to bila bolj zveza mest. Ta so bila povezana s trgovino, političnimi zavezništvi in z obveznimi tributi. Slednje so plačevala odvisna mesta, ki so jih vojaško močnejša pokorila. A vse to se je skozi zgodovino neprestano spreminjalo, odvisno od trenutne vojaške in siceršnje premoči posameznega mestnega vladarja. Na vrhuncu majevske kulture sta prevladovali mesti Tikal in Calakmul. V času španskih zavojevanj je obstajalo 18 majevskih mest-državic, polovico od teh je obvladoval vladar, imenovan halach uinic, iz Tikala, ostala pa so vodili sveti mestnih veljakov - holpopi.

Halach uinic se je pri vladanju opiral na mestni svet holpop in na vojaškega stratega nacoma. Vladavina je bila dedna. Vendar so dinastije hitro propadale. Imele so največ pet ali šest zaporednih dedičev. Saj nihče od številnih vladarjev v majevski zgodovini ni imel toliko moči, da bi združil vse Maje v centralno vodeno avtarktično državo. Zanimivo pa je, da je bil mestni vojaški strateg nacom voljen na vsake tri leta.

Pri velikem številu božanstev in festivalov v njihovo čast je bila zelo pomembna vloga visokega duhovnika – šamana, ki je imel pod seboj pravo hierarhično urejeno vojsko duhovnov nižjih stanov. Ti so imeli točno določene naloge v vsem tem obredju. Seveda so s tem slavili tudi moč, stan in vzvišenost vladarja. Kot povračilo jih je ta obilno finančno podpiral. Veljaki so seveda tekmovali, kdo bo bolj radodaren. Saj jim to ni bilo težko, če so le dovolj dobro pritisnili na državljane in skrbno pobrali vse davke.

Kot smo že izvedeli, so odvisna manjša mesta vodili b'atabi, ki so bili upravna, sodna in vojaška veja oblasti v eni osebi. Za pomoč so meščani izmed svojih izvolili dva svetovalca ali cuch-cabob. Vsak od njiju je imel imeti še dodatne svetovalce nalil za posamezna področja upravljanja. Mestu priležne vasi so dobile b'atabijeve pomočnike, ki so jih imenovali al-kuleloob. Ob tem so poznali še mestne redarje, ki so jih imenovali tupile.

Ko so na sceno v srednji Ameriki nastopili Olmeki in Tolteki, je velika majevska civilizacija propadla in štafetno palico napredka predala naslednikom. Obstajala je sicer še vse do prihoda Špancev, a kakšne pomembne vloge ni več imela.

Pripravil Andy – prva objava: revija Denar, marec 2011

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 20:12

303 ogledov

Levičarski protestniki v Celju od groženj v dejanja - pročelje pisarne lokalne SDS posvinjana z grafiti sovražne vsebine
Ni minilo 24 ur od včerajšnjega  kolesarskega komiprotesta v Celju in drugod po Sloveniji, na katerih so neuradni, vendar tudi s samim izpostavljanjem v javnosti, znani organizatorji javnosti dali vedti, da bodo nadaljevali s protivladnimi protesti do odstopa vlade Janeza Janše. In to proti vladi, ki je državo, državljane, rešila pred najhujšim, črnim scenarijem v boju zoper COVID 19. Vlada, ki je pokazala celotnemu svetu, kako se rešuje država in njene državljane. Posebej za del javnosti, ki je nerazumljivo kritična, četudi ni razloga za to. Opazovalcem, ki vidijo početje vlade in vodenje le te s strani Janeza Janše, z normalno  politično in siceršnjo »dioptrijo» menijo, da vlada in njen premier kot prvi med enakimi to dobro delajo. Ampak to žal ne velja za opozicijo ter njihove podpornike in politične mecene. To, z včerajšnjim protestom po več mestih po Sloveniji, že šestič, je na žalost prešlo v fazo, ko nobeden, pa še tako razumen in dojemljiv za svobodo, pluralnost in dopustnost vseh vrst izražanja  tudi nestrinjanja, ko je potrebno narediti zasuk v  komunikaciji. Opazovanje ne zadostuje, nekdo končno mora to tudi sankcionirati, obsoditi. Neskončno in neprijetno sem bil presenečen klica predsednika Lokalnega odbora v Celju,  ko mi je vznemirjen in ogorčen povedal da je na vratih, na okenski polici, na uradni tabli o sedežu, pa tudi na pločniku pred vhodnimi vrati v pisarno. To kaže na točno določen namen z točno pričakovanimi posledicami do naslovnika in seveda do vseh teh,  ki niso naklonjeni do zahtev ki jih izražajo na protestih. Posebej indikativno se zdi to da je tudi ta faza »sporočilnosti« protestov  načrtovana od prej. Pa tudi vodenje in koordiniranje iz istega naslova če že ne sedeža. Včeraj je bila popisano vse kar seje dalo v Ljubljani, danes-verjetno oziroma celo možno da tudi  sinoči, celo v zavetju noči,da so si »ustvarjalci« te grožnje v zavetju noči, sproducirali to kar je bilo videno. Lokacija je namreč takšna da ni takoj vidno, šele mimoidoča je nekje po 13 uri to opazila  in obvestila lokalnega vodjo SDS. To da je samo  in ne nekaj deset korakov naprej kjer so tudi podobne pisarne koalicijskih strank, pomeni samo to kar mora, namenjeno je SDS in njenim članom, simpatizerjem volivcem in ostalim  odgovornim državljanom, ki so zadovoljni z vodenjem države  strani predsednika vlade. Celo obljube da bodo kulturno, neškodljivo artikulirali svoje zahteve, nestrinjanje, se zdi niso niti sami sebi dosledni. Oblika nestrinjanja  in obenem poškodba lastnine  in objekta, ki je se da tudi finančno ovrednotiti in kvalificirati in po definiciji zavarovalnice  je vandalizem. Ta vandalizem ima svoj podpis v Celju. Samo upati je, da bo tud sami organi javnega reda in miru  da bodo resno pristopili k iskanju in odrivanju povzročitelja ali  povzročiteljev tega očitno vandalskega početja z namenom ustrahovanja. Pa reakcijski čas tistih, ki to rešujejo in odkrivajo mora biti primeren temu resno groznemu in grozilnemu  početju. Še enkrat,  artikulacija  in manifestacija ter artikulacija  sta v tem nesprejemljivem početju  vsaka sebi in daleč vstran od nečesa primernega za družbo, v kateri živimo in h kateri stremimo. Čas je takšen,  da je treba biti plat zvona in alarmirati  javnost na primeren način. In to zdaj ne kasneje! Vane K. Tegov

Sat, 6. Jun 2020 at 17:08

68 ogledov

Zveza prijateljev mladine Slovenije - odprte prijave za letovanja otrok 2020
Letošnje počitnice 2020 bodo za otroke verjetno največje bogastvo, ki jim ga bomo omogočili. Po krizi z epidemijo je povpraševanja po letovanjih bistveno več kot lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato na ZPM upajo, da bodo lahko na letovanja peljali čim več otrok. Prijave se pri nekaterih naših organizatorjih letovanj že zbirajo. Preverite pri “svojem” društvu ali so prijave že odprte. Več informacij najdete na https://www.zpms.si/2020/05/22/letovanja-2020-prijave-odprte/

Sat, 6. Jun 2020 at 17:00

66 ogledov

Priporočila Planinske zveze Slovenije po preklicu epidemije koronavirusa
Priporočila Planinske zveze Slovenije za hojo po planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh, turno kolesarjenje, turno smučanje, alpinizem, športno plezanje v plezališčih in športnih dvoranah, ostale dejavnosti v gorskem svetu ter ob obisku planinskih koč po preklicu epidemije koronavirusa.S sprostitvijo protikorona ukrepov, se sproščajo omejitve pri planinski dejavnosti. Z 18. 5. 2020 so lahko planinske koče odprle vrata tudi za strežbo v notranjih prostorih, možno je tudi prenočiti. Za individualno rekreacijo odpirajo vrata tudi plezalni centri.  S 23. 5. 2020 se sproščajo tudi omejitve na področju športnih programov, tako da se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako pa je dovoljena tudi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Med vse navedeno seveda spadajo tudi planinske dejavnosti vseh oblik, treningi in vadba športnega plezanja ter tečaji in usposabljanja … Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev. Cilj priporočil PZS je zmanjšanje tveganja za okužbe. Še vedno je treba ob izvajanju športnih dejavnosti upoštevati navodila NIJZ OSNOVNA PRIPOROČILA za vse dejavnosti v planinstvu: 1. Osebno zdravjeDejavnosti se udeležite le popolnoma zdravi. Bodite odgovorni in ostanite doma v primeru kašljanja, kihanja, izcedka iz nosu, splošnega slabega počutja … in s tem preprečite potencialno širjenje okužbe. 2. Varnostna razdalja 1.5 mUpoštevajte varnostno razdaljo 1.5 m. V izjemnih primerih, ko tega ni možno zagotoviti, uporabite zaščitno masko za nos in usta. 3. V nahrbtniku razkužilo in masko za nos in ustaPoleg osnovne planinske opreme in opreme, ki je nujna za varnejše izvajanje določene planinske dejavnosti, imejte v nahrbtniku manjšo stekleničko razkužila za roke in zaščitno masko za nos in usta, lahko tudi ruto.  4. Uporaba opremeUporabljajte lastno opremo. Skupno opremo razkužite pred uporabi.Čiščenje plezalne opreme s kemičnimi sredstvi se odsvetuje, saj le ta lahko poškodujejo plastične in tekstilne dele, razgrajujejo pa tudi vlakna in spreminjajo sestavo spojin v materialu. S tem oprema spremeni lastnosti in lahko v ključnih trenutkih popusti. Podjetje PETZL, ki poleg proizvodnje plezalne opreme, v svojih laboratorijih in središčih testira vso opremo, svetuje:72-urno karanteno opreme oz.ročno čiščenje opreme s toplo vodo, ki ima temperaturo največ 65° in tekočim milom, ki ima pH območje med 5,5 in 8,5.Sušenje opreme naj poteka kot je navedeno v priloženem tehničnem navodilu. Ta ukrep bo zmanjšal tveganje za okužbo, ni pa 100 %. S tem razlogom uporabljajte izključno svojo opremo in si je ne izposojajte. 5. Običajne navadeIzogibajte se rokovanju, objemanju, pitju iz steklenice drugega ... 6. TveganjeNa vsako dejavnost se predhodno dobro pripravite in jo načrtujte. Dejavnosti se lotite le, če imate primerno znanje in izkušnje in primerno opremo, ki jo znate uporabljati. Izberite cilje, ki ste jim kos in niso na meji vaših fizičnih in psihičnih zmožnosti. Svetujemo, da se v gore podate skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom. Predhodno preverite njihovo usposobljenost in pristojnosti.Upoštevajte priporočila Planinske zveze Slovenije - Varneje v gore. 7. Velikost skupineVelikost skupine določa narava planinske dejavnosti. V večjih skupinah je težje obdržati priporočeno varnostno razdaljo. Izogibajte se izletov in krajev z veliko ljudi.  8. PrevozSvetujemo lasten prevoz. V primeru dejavnosti v bližini, pomislite tudi na možnost, da pot do izhodišča opravite s kolesom. Pri uporabi javnega prevoza ali avtobusnega prevoza upoštevajte navodila, ki jih za to področje predpiše NIJZ. 9. Prva pomoč in nujni primeriDelujte v skladu s splošno veljavnimi smernicami in dodatno uporabite zaščitno masko za nos in usta. DODATNA PRIPOROČILA za posamezne planinske dejavnosti: a. Planinarjenje, pohodništvo, turno smučanje in gorski tek:Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si). b. Zelo zahtevne planinske poti oz. planinske poti, ki so opremljene s tehničnimi varovali:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.3. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.4. Pri vzpenjanju in sestopanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju. c. Turno kolesarjenje:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Večja hitrost zahteva večjo varnostno razdaljo - med vožnjo navkreber 5 metrov, med spusti in na ravnini 20 metrov. 3. Prehitevanje naj bo izvedeno hitro in le, če je mogoče ohraniti 1,5 metra bočne razdalje. d. Zavarovane plezalne poti:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Če je na vstopu že več ljudi, se takšnemu območju izognite. 3. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.5. Pri vzpenjanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju.6. Po izstopu območje čim prej zapustite. 7. Po zavarovani plezalni poti NE SESTOPAJTE! e. Alpinistične ture:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Na varovališču naj bosta največ dve osebi.3. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.4. Razkuževanje rok pred in po turi. f. Športno plezanje v naravnih plezališčih in balvanih na prostem1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Redno razkuževanje rok.3. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.4. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …5. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.6. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo! g. Plezalne dvorane in telovadnice s plezalno steno:1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Upoštevajte varnostno razdaljo 2 m, ki velja za dejavnosti v prostoru.3. Pred vstopom v dvorano, pred začetkom in po koncu dejavnosti, si je potrebno obvezno umiti ali razkužiti roke.4. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.5. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …6. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.7. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo!8. Dvorano je treba redno prezračiti s pomočjo prepiha.9. Treba je poskrbeti za razkuževanje občutljivih površin, kot so stikala, kljuke, ograje ...10. Splošna priporočila naj bodo smiselno izobešena na vhodu in na več vidnih mestih v objektu. h. Priporočila ob obisku planinskih koč:1. Razkužite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju površin, ki se jih obiskovalci množično dotikajo.2. Ohranjajte zadostno medosebno razdaljo tako pri gibanju v koči kot pri odlaganju lastne opreme.3. Uporabite zaščitno masko za nos in usta ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta (ob vstopu v objekt in gibanju v objektu). Za mizo in v sobah niso potrebne.4. Upoštevajte navodila, ki so v kočah nameščena oz. navodila osebja koč.5. Ne uporabljajte otroških igral (kjer so igrala pri kočah).6. V primeru načrtovane nočitve v koči rezervirajte nočitev vsaj tri (3) dni pred prihodom in uporabite lastno spalno rjuho za večkratno uporabo. Če vseeno pride do nesreče:1. ostanite mirni in ohranite prisebnost,2. ocenite položaj in zaščitite sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi,3. nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.4. pokličite na številko 112 ali v primeru slabega signala pošljite kratko sporočilo na številko 112 - sporočite, KDO ste, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo in KOLIKO je ponesrečencev. Upoštevajte navodila operaterja in pozneje gorskih reševalcev. Zavedajte se, da pomoč lahko pride šele čez nekaj ur in s tem razlogom je obvezna oprema v nahrbtniku še kako pomembna za življenje! Ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabite na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike. Varno in odgovorno pri planinski dejavnosti. Vir: Planinska zveza Slovenije

Sat, 6. Jun 2020 at 16:52

58 ogledov

Virtualni sprehod po razstavi skulptur Ivana Meštrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija. Ustanovljen je bil 10. maja 1844. V sedanjo zgradbo je bil preseljen leta 1950 in svečano odprt 23. maja 1952. Muzejska zbirka se je od ustanovitva povečala na več kot 400.000 predmetov. Med njimi so tudi tuje mojstrovine. Zgradba Narodnega muzeja Srbije je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture posebnega pomena. Muzej poseduje kipe od zgodnjega rimskega obdobja do 20. stoletja. Jugoslovanska zbirka ima 850 del, zbirka tujih umetnikov pa več kot 50. Najbolj znane so zbirke kipov Ivana Meštrovića (96 del), Tome Rosandića, Antuna Augustinčića, Frane Kršinića, Césarja Baldaccinija, Aristidea Maillolja, Georgea Minneje, Kaija Nielsena, Riste Stijovića, Matije Vukovića in Julije Knifer. Vabljeni na virtualni sprehod in ogled skulptur Ivana Mestrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu v 3 D virtualni turneji.  https://virtualbook.eu/listings/exhibition-of-sculptures-by-ivan-mestrovic-belgrade-serbia/?fbclid=IwAR0c3jw7TU9PmyKD6nt3Fdhw7maLyVy6Fm3JI05m2OcNB6M3zzaCCA85Xv0

Sat, 6. Jun 2020 at 16:46

69 ogledov

Jagode so sladke znanilke poletja
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca. Bogate z vitamini, minerali in vlakninami Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov. Več informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9058-jagode-sladke-znanilke-poletja-5-2018

Sat, 6. Jun 2020 at 16:38

60 ogledov

Jagodičevje: zdrava popestritev poletnega jedilnika
Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Uživajte ga veliko, izbirajte pestroJagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov. Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine. Več informacij na : https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10317-jagodicevje-zdrava-popestritev-poletnega-jedilnika-5-2020
Teme
davki

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Trinajsti b'ak'tun