SI
Trinajsti b'ak'tun
Zakaj decembra 2012 ni bilo konec sveta?
ČASOPIS V FOKUSU
Zanimivo

Četrtek, 15. februar 2018 ob 16:46

Odpri galerijo

Azteki (Mešiki) so ustvarili mogočen imperij v obdobju od leta 1315 do 1521, ko so ga sesuli španski konkvistadorji. To je bila zadnja država klasične srednjeameriške indijanske civilizacije. Več o tem imperiju sem zapisal v članku »čaplja za plačilo davka«.

Pred njimi so svoje imperije postavili Tolteki, Olmeki, Maji in drugi. Med vsemi je največ dosegel imperij Majev. Po vseh zgodovinskih merilih je bila to najbolj visoko razvita država tega področja. Prvi začetki majevske civilizacije segajo v obdobje okrog leta 1500 pred našim štetjem.  Svoj vrh je dosegla v obdobju od leta 250 do leta 900 našega štetja. To je v obdobju, ko je v Evropi zatonil Rimski imperij in so se vzpostavljale zgodnje srednjeveške državice.

Maji so razvili pisavo in pisali dela, razvili so visoke oblike umetnosti, arhitekture, matematičnega in astronomskega sistema z znamenitim koledarjem, ki bi naj enaindvajsetega decembra  leta 2012 napovedoval konec sveta. Pisavo in koledar so si izmislili že v drugih, starejših civilizacijah tega področja, vendar so vse te pridobitve Maji pripeljali do vrhunca.

Majevske države okrog leta 700. Črno obrobljeno so vplivna območja majevske civilizacije. Imena mest so mešanica originalnih in sodobnih španskih poimenovanj.

Matematika in majevske številke

Kot je bilo v navadi na tem področju, so Maji uporabljali dvajsetiški sistem številčenja z osnovo pet. Ob tem so poznali vrednost nič, ki smo jo Evropejci v matematiko uvedli šele v dvanajstem stoletju. Glavna zasluga za to gre italijanskemu matematiku Leonardu Pisanu Fibonacciju (1170 – 1250), ki je v matematiko uvedel arabske številke in s tem idejo o številu nič. Sicer ideja izvira iz Indije in je v Evropo prišla z arabskimi trgovci in osvajalci. Po sedanjih raziskavah se število nič v majevski matematiki pojavlja nekje okoli leta 36 pred našim štetjem.

Zapisi majevskih števil v dvajsetiškem sistemu, ki vključujejo tudi število nič.

Tako napredna matematika je bila za Maje bistvena, saj so bili zelo dobri astronomi in so natančno spremljali poti nebesnih teles. Samo z opazovanji z golim očesom so presegli marsikatero odkritje, ki smo ga Evropejci naredili s pomočjo tehničnih pripomočkov. Njihov koledar je natančnejši od Gregorijanskega koledarja. V njem veljala, da je leto dolgo 365,25 dni. Vendar s tem pridelamo en odvečen dan vsakih 128 let. Sodoben koledar takšen dodaten dan akumulira na vsakih 3257 let.

Majevski koledar tzolk'in temelji na natančnih opazovanjih neba, ki močno presegajo vse, kar je bilo odkrito v drugih človeških civilizacijah. Šele moderna evropska astronomija je po letu 1850 presegla njihove dosežke. Maji so ugotovili, da zemljina os niha (efekt vrtavke). Upoštevali so kroženje Lune in Venerine faze in na tej osnovi naredili koledar, ki je obsegal dolga obdobja, tudi po več deset tisoč let. Vse se začne v mitološki preteklosti in kot dolgo štetje let poteka še danes, saj ga njihovi potomci še vedno uporabljajo.

Osnovo tvorijo trecena, 13-dnevni tedni, in veintena, 20-dnevni tedni. Eno leto je dolgo 260 dni in ga je potrebno usklajevati z obdobjem haab, ki je dolgo 365,248 dni. Dvainpetdeset haab-obdobij tvori veliko periodo ali veliko leto. Sledijo vedno daljša obdobja, ki so usklajena z gibanjem nebesnih teles. Najdaljše obdobje je b'ak'tun, ki obsega 144.000 dni ali 394,3 let.

Leta 2012 smo se po majevskem štetju nahajali v trinajstem b'ak'tunu, ki je trajal od 1. septembra 1618 do 20. decembra 2012. Enaindvajseti december 2012 je bil tako samo dan, ko se je pričel štirinajsti b'ak'tun. Samo to, nobene katastrofe ali konca sveta ni bilo, kot so nekateri napovedovali. No, sicer smo s tem dejstvom zdaj že dodobra seznanjeni. A takrat so se vsi mistiki sklicevali na majevski koledar, ker se je takrat končal in zagotovo se bo zato zgodilo najhujše. A resničnost je zelo banalna. Koledar se je končal zato, ker majevska država že več kot 1000 let ne obstaja več in ni več nobenega svečenika, ki bi bil sposoben izračunati naslednji b'ak'tun. Eh, hollywoodski režiserji so te napovedi uporabili za izdelavo bolj ali manj uspešnih filmov katastrofe. Ti so edini imeli kaj od napovedanega konca sveta. Če bi Maji to vedeli, bi se zagotovo obračali v svojih grobovih.

Lastnina in obdavčitev

Dejstvo je, da imamo le nekaj podatkov o njihovem davčnem sistemu. Obdelovalna zemlja je bila v lasti plemičev in vodilnega sloja. Obdelovali pa so jo običajni državljani. Ob tem so smeli imeti manjše parcele, kjer so pridelovali živila za lastne potrebe. Te parcele so lahko podedovali moški potomci. Državljani so morali plačevati davke vladarju, lokalnim veljakom in bogovom v obliki dela, izdelkov in darov. Oddati so morali tudi del pridelka, ki so ga pridelali na svojih majhnih parcelah. Vsaka skupnost je bila dolžna, da zagotovi delavce za letne ali večletne gradbene projekte, na primer za gradnjo templjev, palač in nasipov.

Poleg običajnih poljščin so Maji pridelovali še kakav, bombaž, sol, med, barvila in druge eksotične trgovske izdelke. Poznali so potujoče trgovce, ki so bili organizirani v ceh in so bili neodvisni od siceršnjih zakonov. Ve se, da so ti trgovci potovali tudi izven meja imperija in ponujali blago v tujih deželah. Veliko potovanj so opravljali tudi po rekah in morju. Poznali so tržnice za trgovanje z viški, vendar ni znana njihova organizacija in niti ne pogostost tržnih dni.

Ob običajni blagovni menjavi so poznali menjavo s pomočjo menjalnih sredstev, na primer kakavova zrna, zlato, bakrene jagode, žad in školjčne lupine. Ponarejanje je bilo zelo razširjeno, saj so namesto žada podtikali druge podobne, a manj dragocene kamne. Podobno je bilo pri zlatu. Goljufali so še pri tehtanju in merjenju tekočin. Vse to je zapisano na nekaterih kamnitih ploščah. Te izdajajo, da so poznali sodnike, ki so jim rekli b'atab. Ti so na tržnici razsojali o goljufijah in določali povračila.

Plačilo davkov majevskemu vladarju. Na robovih so zapisi, ki označujejo vrsto plačila in količine (Reents-Budet, keramična vaza).

Poznali so pogodbe, ki so bile formalno oznanjene na posebnih zabavah. Pogodbo so zapili s pijačo balché. Pijača se pridobiva iz strokov drevesa balché (Lonchocarpus violaceus). Stroki se namočijo v vodi, doda se med in s pomočjo fermentacije se dobi pijača z nizko vsebnostjo alkohola. Obresti na posojila niso poznali in neplačilo dolga ni bilo kaznivo dejanje. Človek, ki ni mogel plačati dolgov, je pač postal upnikov suženj. Če je dolžnik umrl, preden je dolg poplačal, je dolg prešel na dolžnikovo družino. Največkrat je potem dolg poplačal najstarejši sin.

Sodni sistem

Osnovo sodnega sistema so predstavljali od vladarja potrjeni sodniki ali b'atabi. Kdor je žele postati b'atab, je moral biti čist in pošten ter predvsem sin uglednega plemiča. V manjših mestih so bili sodniki istočasno kar župani. Razsojali so vse primere, vodili civilne tožbe in sodili zločincem ter morilcem. Razprave so se vodile ustno in pritožba na odločitev sodnika ni bila možna. Le v prestolnici je bilo mogoče oddati pritožbo proti sodniku na splošno, če je ta večkrat napačno razsodil. Kazen za takega sodnika je bila le izguba položaja. Ko je enkrat položaj izgubil, si ga ni več mogel pridobiti nazaj.

Priče so morale zapriseči pred lokalnim božanstvom. Obstajale so tudi osebe, ki so opravljale funkcijo odvetnikov, oziroma pravnih svetovalcev. Višino in način kazni je določal b'atab, se je pa kazen lahko znižala, če je žrtev javno izjavila, da sprejema obtoženčevo opravičilo. Če sta bila udeleženca v procesu iz dveh različnih mest, so se najprej dogovorili, kateri b'atab bo izvedel sojenje. B'atabi so se predvsem pri zahtevnih procesih oprli tudi na mnenja veljakov, ki niso bili neposredno zapleteni v primer.

Politična ureditev

Podatki o Majevski civilizaciji izhajajo predvsem iz arheoloških najdb. Večino majevskih zapisov so uničili španski duhovniki kot hudičevo delo. Ostala so predvsem dela s področja astronomije, matematike, koledarjev in nekaterih verskih ritualov. Najdemo jih v muzejih v Dresdenu, Parizu in Madridu. Ostalo je tudi nekaj knjig, med njimi Popul Vuh in knjige Chilam Balama (šamana Jaguarja), ki so osnova za spoznanja o tej veliki civilizaciji.

Omeniti je potrebno še to, da Maji niso živeli v veliki, centralno vodeni državi, temveč je to bila bolj zveza mest. Ta so bila povezana s trgovino, političnimi zavezništvi in z obveznimi tributi. Slednje so plačevala odvisna mesta, ki so jih vojaško močnejša pokorila. A vse to se je skozi zgodovino neprestano spreminjalo, odvisno od trenutne vojaške in siceršnje premoči posameznega mestnega vladarja. Na vrhuncu majevske kulture sta prevladovali mesti Tikal in Calakmul. V času španskih zavojevanj je obstajalo 18 majevskih mest-državic, polovico od teh je obvladoval vladar, imenovan halach uinic, iz Tikala, ostala pa so vodili sveti mestnih veljakov - holpopi.

Halach uinic se je pri vladanju opiral na mestni svet holpop in na vojaškega stratega nacoma. Vladavina je bila dedna. Vendar so dinastije hitro propadale. Imele so največ pet ali šest zaporednih dedičev. Saj nihče od številnih vladarjev v majevski zgodovini ni imel toliko moči, da bi združil vse Maje v centralno vodeno avtarktično državo. Zanimivo pa je, da je bil mestni vojaški strateg nacom voljen na vsake tri leta.

Pri velikem številu božanstev in festivalov v njihovo čast je bila zelo pomembna vloga visokega duhovnika – šamana, ki je imel pod seboj pravo hierarhično urejeno vojsko duhovnov nižjih stanov. Ti so imeli točno določene naloge v vsem tem obredju. Seveda so s tem slavili tudi moč, stan in vzvišenost vladarja. Kot povračilo jih je ta obilno finančno podpiral. Veljaki so seveda tekmovali, kdo bo bolj radodaren. Saj jim to ni bilo težko, če so le dovolj dobro pritisnili na državljane in skrbno pobrali vse davke.

Kot smo že izvedeli, so odvisna manjša mesta vodili b'atabi, ki so bili upravna, sodna in vojaška veja oblasti v eni osebi. Za pomoč so meščani izmed svojih izvolili dva svetovalca ali cuch-cabob. Vsak od njiju je imel imeti še dodatne svetovalce nalil za posamezna področja upravljanja. Mestu priležne vasi so dobile b'atabijeve pomočnike, ki so jih imenovali al-kuleloob. Ob tem so poznali še mestne redarje, ki so jih imenovali tupile.

Ko so na sceno v srednji Ameriki nastopili Olmeki in Tolteki, je velika majevska civilizacija propadla in štafetno palico napredka predala naslednikom. Obstajala je sicer še vse do prihoda Špancev, a kakšne pomembne vloge ni več imela.

Pripravil Andy – prva objava: revija Denar, marec 2011

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Aug 2020 at 18:03

193 ogledov

Celje se »želi« obdržati na seznamu »COVID 19« mest. Okužena zdravstvena delavka na očesnem oddelku v SB Celje!
V ponedeljek je bilo v Sloveniji, na podlagi le 1118 testiranj, potrjenih največ primerov okužb z novim korona virusom v zadnjem mesecu dni.  Potrjenih je bilo kar 31 novih okužb, od tega tri tudi v Celju, kar je razvidno iz podatkov iz COVID sledilnika. Na Celjskem pa še po ena v sosednjem Šentjurju ter Zrečah.  Danes so iz  Splošne bolnišnice Celje  sporočili da so 7. 8. 2020 pri zdravstveni delavki z Očesnega oddelka evidentirali okužbo z novim korona virusom. Na oddelku so takoj izvedli vse potrebne ukrepe po predpisanem protokolu. V samoizolacijo so napotili osem zaposlenih medicinskih sester in zdravnikov, ki so bili v tesnem stiku z omenjeno zdravstveno delavko. Vsi brisi so bili negativni. Odvzem kontrolnih brisov je predviden v petek, 14. 8. 2020. V tem času kot s čaka na rezultat  kontrolnih brisov, v  okviru Očesnega oddelka je zagotovljeno delovanje urgentne ambulante. V kolikor ne bo dodatnih okužb, bodo 17. 8. 2020 pričeli z običajnim delom, poročajo iz SB Celje. Trenutno je v celjski regiji okuženih 44 oseb, največ v Rogaški Slatini 10, po osem v Celju in Velenju,  V Rogatcu  in Šmarju pri Jelšah  po 4, drugje po dva ali eden.  V samem Celju  je bilo od začetka epidemije  31 pozitivnih, nihče izmed okuženimi v Celju ni umrl.  Kaj botruje temu?  Kot nam je znano je v drugem valu največ pozitivnih na COVID 19 med mladimi. Indikativno kaj ne? V času rahljanja ukrepov in marsikje že tako rekoč opustitvi je prišlo skoraj  spontano in so sledno, v določenem času do intenziviranja druženja v številkah ki so lahko rizične, potem druženje znotraj širših družin, nekatere vrste  hišnih številnih slavij, posebej sorodnikov  iz različnih koncev, odhode na dopuste znotraj in zunaj meja, vse z namenom da se ubeži morebitnem vzorcu, zadaj nam pa ni treba toliko paziti. Prav to prinese velik riziko. Mladi ,ki bi naj bili najbolj »oškodovani« z ukrepi so si dali ali večkrat dajali duška  i se morda spozabili  in preblizu drug k drugemu stopili.    V Sloveniji je trenutna slika takšna: aktivno okuženih  je 188 oseb, hospitaliziranih je 23 bolnikov (14 v UKC Ljubljana, 9 v UKC Maribor), od vseh sta 2 v intenzivni enoti (eden v UKC Maribor in eden v UKC Ljubljana), vsi tisti ki so  na intenzivni enoti so na priključeni na  respirator. V SB Celje  trenutno ne zdravijo  noben  COVID  pacienta oziroma obolelega z to različico korona virusa.  Skupaj je od začetka epidemije v Sloveniji umrlo 129 oseb. Z včerajšnji dan ne beležijo nobenega  umrlega za posledicami COVID 19.  Vane T.Costa   ,  

Wed, 12. Aug 2020 at 11:59

86 ogledov

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire mladih
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire, s katerimi se mladi spopadajo na poti osamosvajanja. To jim otežujemo z neurejeno stanovanjsko problematiko in nedostojnimi plačili za delo, je prepričan Svetina, ki zagovarja večje vključevanje mladih v procese odločanja, je sporočil varuh. Pri varuhu človekovih pravic opažajo, da so mladi v Sloveniji na trgu dela v bistveno slabšem položaju kot drugi zaposleni, več je negotovih oblik dela. "Stopnja brezposelnosti med mladimi je še vedno previsoka, tistim, ki so zaposleni, pa delodajalci mnogokrat ne zagotavljajo dostojnega plačila za opravljeno delo. Ni dovolj le, da imajo zaposlitev, pomembno je tudi, da je zaposlitev kakovostna. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in 'napotovanja' v status samostojnega podjetnika, kar mnogim mladim otežuje dostojno življenje," opozarja Svetina. Po njegovi oceni je zelo pereča tudi stanovanjska problematika oz. pomanjkanje neprofitnih stanovanj. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se želijo osamosvojiti, so v sedanjem sistemu stanovanjske oskrbe še posebej zapostavljeni, meni Svetina. Zaradi prekarnosti zaposlitve si stanovanja, kot pravi, ne morejo kupiti. Tisti, ki nimajo dovolj denarja za tržni najem, so po njegovih navedbah še bolj ogroženi, novih neprofitnih stanovanj zaradi neustrezne stanovanjske politike skoraj ni. Tudi zato Svetina meni, da je nujna zakonsko predpisana obveznost zagotavljanja razpisov za neprofitna stanovanja v nekem časovnem obdobju. Čeprav je v Sloveniji izobraževanje brezplačno in dostopno za vse, pa varuh še opozarja, da si marsikdo študija ne more privoščiti tudi zaradi neurejene stanovanjske politike in visokih cen najemnin stanovanj v mestih. Stanovanjski položaj mladih je pri mnogih skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj mnogokrat le tisti iz ekonomsko dobro situiranih družin, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo. Epidemija koronavirusne bolezni, ko je izobraževanje potekalo na daljavo, je razlike med mladimi po njegovem prepričanju še bolj razgalila. "Tudi zato smo pri varuhu ves čas opozarjali, da vsi mladi še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje, saj številne družine nimajo dostopa do interneta, računalnika, tiskalnika. To, kar je mnogim samoumevno, številnim ni, zato pri varuhu razumemo pozive nekaterih staršev, učiteljev in dijakov, ki se bojijo, da bi jeseni srednješolci nadaljevali izobraževanje zgolj na daljavo, saj šole niso le vir izobraževanja, ampak tudi socializacije," še dodaja Svetina. Ker so mladi zaradi svojih razvojnih značilnosti ena izmed najranljivejših skupin, pri katerih se bodo po mnenju stroke posledice epidemije in omejevalnih ukrepov lahko kazali še dolgo časa, Svetina poziva odgovorne v državi, da temeljito razmislijo in pretehtajo vse možnosti, da pouk na daljavo ne bi postal dolgoročna rešitev. Mednarodni dan mladih zaznamujemo v sredo. Združeni narodi so ga razglasili leta 1999 z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in da se opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi. Vir: Varuh človekovih pravic

Wed, 12. Aug 2020 at 11:53

111 ogledov

Mladi kmetje so ključni nosilci razvoja podeželja
Ministrstvo za kmetijstvo je ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozorilo, da so mladi kmetje ključni nosilci razvoja v slovenskem kmetijstvu, soočajo pa se z izzivi pri kmetovanju, kot so dostop do zemljišč, kapitala in do znanja. Ti izzivi so prisotni tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu.Spomnili so, da mlade kmete podpirajo z vrsto aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju strukture kmetijskih gospodarstev, obenem pa prinašajo tudi zmanjšanje ekonomskega tveganja in spodbujajo razvoj kmetij. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 in v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike izvajajo številne ukrepe, ki so namenjeni izključno mladim kmetom ali pa jim dajejo posebno prednost, kot so pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, dodatek pri neposrednih plačilih, dodatek pri naložbah v osnovna sredstva in dodatek pri podporah za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije so v letu 2016 pristopili k pripravi in izvajanju akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2016-2020. Skupno vodilo akcijskega načrta vseh treh podpisnic je Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja. "Z izvajanjem aktivnosti iz akcijskega načrta skušamo s skupnimi močmi mladim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zagotoviti okolje, v katerem lahko razvijajo svojo dejavnost in tudi sicer napredujejo. Z akcijskim načrtom nagovarjamo tudi širšo javnost, ji predstavljamo pomen kmetijstva in mladih na podeželju ter ne nazadnje pomen zdrave lokalno pridelane hrane," so poudarili. Tudi v novi skupni kmetijski politiki po letu 2020 so mladi kmetje v središču pozornosti, saj se ta še bolj intenzivno osredotoča na prehod v zeleno, podnebno nevtralno, digitalno kmetijstvo. Zaradi tega bodo mladi kmetje pomemben del reformirane skupne kmetijske politike, ker imajo znanje, so inovativni in iščejo novosti. Pomembni bodo tudi pri uvajanju inovacij in tehnoloških sprememb. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Wed, 12. Aug 2020 at 11:47

81 ogledov

Unovčenih za skoraj 50 milijonov evrov turističnih bonov
Do 9. avgusta 2020 so upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov v vrednosti 49,71 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs). Daleč največ bonov je bilo izkoriščenih v Občini Piran, ki ji sledita Kranjska Gora in Bohinj, kažejo podatki.Skupno je do bona upravičenih 2,08 milijona prebivalcev Slovenije, skupna vrednost bonov pa je 356,9 milijona evrov. Vsak polnoleten prebivalec je od države prejel bon v vrednosti 200 evrov, mladoletnim pa pripada 50 evrov. Podatki Fursa kažejo, da je bilo doslej v celoti ali delno unovčenih 17,6 odstotka bonov in porabljene nekaj manj kot 14 odstotkov njihove vrednosti. V Piranu je bilo do 9. avgusta unovčenih 63.899 turističnih bonov, s tem vladnim ukrepom pomoči turizmu po epidemiji covida-19 se je v to občino steklo 9,9 milijona evrov. Tudi sicer so obalne občine pritegnile veliko interesa oddiha željnih Slovencev: v Izoli je bilo unovčenih 18.042 bonov v vrednosti 2,8 milijona evrov, v Kopru 12.272 bonov v vrednosti 1,7 milijona evrov in v Ankaranu 11.357 bonov v vrednosti 1,6 milijona evrov. V skladu s pričakovanji so veliko pozornosti deležna tudi alpska turistična središča. V Kranjski gori je bilo tako unovčenih 25.413 turističnih bonov, skupno vrednih 3,4 milijona evrov. V Bohinju so jih upravičenci unovčili 21.497 v vrednosti 2,8 milijona evrov in na Bledu 12.248 v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov. Za dopustnike je pričakovano zanimiv tudi Bovec, kjer je Furs naštel 12.607 unovčenih bonov v vrednosti 1,5 milijona evrov. V Občini Tolmin je bilo unovčenih 6077 bonov v vrednosti 656.700 evrov. Nenazadnje pa so polne tudi slovenske termalne destinacije, je moč razbrati iz podatkov. Tako so v brežiški občini prebivalci Slovenije unovčili 18.318 bonov v vrednosti 2,6 milijona evrov. Moravske Toplice so pritegnile obiskovalce z 18.131 boni, zapravili so jih za 2,7 milijona evrov. Ponudniki v Občini Podčetrtek so zaenkrat prejeli nekaj manj kot dva milijona evrov iz 13.790 bonov, v Občini Zreče 1,1 milijona evrov iz 7913 bonov, v Občini Laško 1,1 milijona evrov iz 6960 bonov in v Občini Rogaška Slatina 636.200 evrov iz 4139 bonov. V ljubljanski mestni občini je bilo unovčenih 3245 turističnih bonov v vrednosti 396.800 evrov, v mariborski 2266 bonov v vrednosti 296.200 bonov, v Občini Postojna pa 1184 bonov, vrednih 128.000 evrov. Podatki potrjujejo opažanja Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). "Po podatkih naših večjih članov je zasedenost kapacitet v letošnji poletni sezoni zelo različna med posameznimi destinacijami. Najbolj so z obiskom zadovoljni na Obali, saj so kapacitete praktično polne. Sledijo termalne destinacije in alpski kraji, največji izpad v primerjavi z lanskim letom pa je v mestih in tudi igralniških destinacijah. Ponekod povprečna mesečna zasedenost komaj presega 10 odstotkov," je za STA pojasnil prvi mož TGZS Fedja Pobegajlo. Glede na povečanje obiska preko unovčevanja turističnih bonov med gosti pričakovano prednjačijo domači gostje - njihov povprečni delež po destinacijah v juliju in avgustu znaša med 70 in 75 odstotkov. "Vse navedeno ... kaže na klasične motive večine gostov - počitnice na morju, v termah in hribih. Kljub privlačni in pravočasni kampanji Slovenske turistične organizacije so gostje, ki raziskujejo slovenske pokrajine, v manjšini," ob tem dodaja Pobegajlo. Povprečna zasedenost zmogljivosti za lansko poletno sezono zaostaja približno za tretjino. Pobegajlo poudarja, da je ukrep uvedbe turističnih bonov v veliki meri pomagal turističnim družbam pri zagotavljanju višje zasedenosti kapacitet, a ponavlja, da so med destinacijami in posledično družbami precejšnje razlike. "Poleg tega določeni segmenti turizma, kot so turistične agencije, prevozniki, igralništvo, gostinstvo, aktivnosti na prostem, rent a car in podobno, niso bili deležni unovčevanja bonov," je poudaril. Po podatkih TGZS je zunajpenzionska poraba nižja od pričakovane, "preseneča pa nas tudi dokaj nizek delež unovčenih bonov", je dodal Pobegajlo. Zato je po oceni zbornice smiselno podaljšati možnost unovčevanja bonov do naslednje pomladi ter sprejeti dodatne ukrepe za pomoč turističnemu gospodarstvu. Pobegajlo se je v odgovoru na vprašanje dotaknil še nekaterih primerov slovenske turistične ponudbe, ki so zaradi neustreznosti (polomljeno pohištvo, umazane brisače ipd.) v zadnjih tednih odmevali v javnosti, zlasti na spletnih družbenih omrežjih. "Po našem mnenju je eno izmed osnovnih vodil slovenskega turizma kakovost storitev, zato menimo, da ji morajo vsi ponudniki posvečati veliko pozornost. Verjamemo pa, da gre pri vaši omembi za posamične primere ter da je velika večina gostov zadovoljna s storitvami," je še dodal. Vir: FURS

Wed, 12. Aug 2020 at 09:20

107 ogledov

V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov
V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov V 2019 se je v Slovenijo priselilo skoraj 3.800 državljanov Slovenije in 27.600 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in 8.500 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008: 16.213 oseb.Selitveni prirast pozitiven V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.106. V primerjavi z letom 2018 je bilo število priselitev višje za 10 %, število odselitev pa za 12 %. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008: priselilo se je 16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2019 že dvajseto leto zapored negativen: v letu 2019 se jih je iz države odselilo 2.839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že enaindvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2019 se jih je v Slovenijo priselilo 19.052 več, kot se jih je iz nje odselilo. Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2019 Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 17 %), sledile pa so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica. Največ tujcev se je v letu 2019 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (polovica vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška. Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino Četrtina (25 %) odseljenih državljanov Slovenije je leta 2019 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 %), Švica in Hrvaška. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (28 %), sledile pa so Srbija (14 %), Nemčija (11 %) in Hrvaška (9 %). Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo objavljeni 18. decembra 2020. Neprijavljanje odselitev Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2019 približno 5 % vseh odselitev. Notranjih selitev za 5 % manj kot v 2018 V letu 2019 je bilo registriranih 98.793 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 5 % manj kot v letu 2018; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 91.669 (6.718 prebivalcev se je selilo več kot enkrat). Od prebivalcev, ki so v letu 2019 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 %) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81.000 državljanov Slovenije in približno 17.800 tujih državljanov. Polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let. V letu 2019 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,4 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2019 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak petindvajseti. V letu 2019 je bilo zabeleženih tudi 42.947 sprememb prebivališča znotraj naselij (41.336 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944, znotraj naselja Maribor pa 5.936 prebivalcev. Vir: Statistični urad RS

Wed, 12. Aug 2020 at 09:14

108 ogledov

Epidemija COVID-19 - Višina plače v karanteni
Delavcu, ki mu je odrejena karantena, pripada nadomestilo plače. V nadaljevanju bomo preverili, kakšno nadomestilo pripada zaposlenemu, ki mu je bila odrejena karantena in kako delodajalec uveljavlja povračilo.   Višina nadomestila plače v karanteniDelavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila 80% osnove. Osnova predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Do enakega nadomestila je upraičen delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca. Če je bila delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Nadomestilo polne plače pripada tudi javnemu uslužbencu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.  Kdaj delavec ni upravičen do nadomestila?Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin: smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),rojstva otroka.Delavec je v tem primeru upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.   Izjava delavca o odhodu v državo na rdečem seznamuRazlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Prav tako mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.   Nadomestilo za bolniško odsotne, invalide, staršeČe je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, mu nadomestilo zaradi karantene ne pripada. Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.   Povračilo nadomestilaIzplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila z vlogo, ki jo odda na portalu ZaDelodajalce.si. Rok vlogo je 30 dni od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Priložiti mora odločbo o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega odstavka 15. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, sklene Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.   Delodajalec mora v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne stori, mora prejeta sredstva v celoti vrniti. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020. Vir: informiran.si
Teme
davki

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Trinajsti b'ak'tun