SI
Čaplja za plačilo davka
Mogočen imperij, ki je prerasel samega sebe
V Fokusu
Zanimivo

Sobota, 10. februar 2018 ob 16:17

Odpri galerijo

Na začetku je bila blagovna menjava. Človeštvo je najprej zamenjevalo en izdelek in/ali uslugo za drugega. Na ta način smo trgovali do okoli 9000 pred našim štetjem (p.n.š.) in marsikdaj tako trgujemo še danes! Sprva je bilo najpogostejše menjalno sredstvo govedo ali drobnica, kasneje pa različne vrsta žita ali riža. A obstajala je mogočna država, ki je imela zelo nenavadno menjalno sredstvo. Kot denar so uporabljali kakavova zrna.

To je bilo v srednji Ameriki, na ozemlju današnje Mehike. Tam je raslo in še raste na tisoče dreves kakavovca z značilnimi zrni s trdo lupino in z mehko, zrnato notranjostjo.  Prebivalci so lupino prevrtali in kakavov prah iztresli iz njih. Prah so koristno uporabili za izdelavo čokolade. A težave so bile gore nekoristnih in prevrtanih lupin. Nekdo je pomislil, da bi jih koristno uporabili tako, da bi jih napolnili z blatom in zapečatili ter jih uporabili kot denar. Na tej kakavovi lupini in na blatu v njej je zrasel mogočen imperij.

IMPERIJ JE NASTAL IZ NIČ

Prvi Aztek ali Mešik se je priselil s severa - iz Aztlana. A nihče ni prav vedel, če je res. Mogoče že, če o tem govorijo miti in legende. Toda prav za trdno ni vedel nihče. On in tisti, ki so prišli za njim, so govorili jezik nahuatl mogočnih Toltekov, katerih prevlada v osrednji Mehiki se je končala v 12. stoletju. Ta jezik je bil tudi edina povezava Mešikov s padlo veličino. Preganjali so jih iz enega naselja v Mehiški kotlini v drugo, potem pa so se znašli na otoku na jezeru Texcoco, ki ga ni maral nihče drug, in so ga leta 1325 razglasili za Tenochtitlan (izg. Tenoktitlan).

Rekonstrukcija azteške prestolnice Tenochtitlan

Jezero je bilo le malo več kot močvirje. Primanjkovalo je pitne vode, pa tudi kamenja in lesa za gradnjo.  Preganjani prišleki so vse to nadomestili z močno voljo. Kopali so po razvalinah nekdaj veličastnih mestnih držav Teotihuacan in Tula. Prisvojili so si tisto, kar  je ostalo in vse skupaj pametno uporabili. Trajalo je sto let, da je mesto Tenochtitlan postalo imenitnejše od obeh prejšnjih mest. Prenesli so na tisoče kubičnih metrov zemlje in ustvarili čudo iz nasipov in akvaduktov, ki so ga kanali in nasute poti predelili v štiri kvadrante, razporejene v krogu okrog osrednje piramide z dvojnim stopniščem in dvojnim svetiščem na vrhu. Nobeden od okraskov na njej ni bil posebno izviren, a saj je bilo tudi mišljeno tako. Mešiki so si prizadevali, da bi vsi verjeli, da so oni resnični dediči mogočnih držav.

ZVITI TLACAELEL, KRALJEVI SVETOVALEC

V zadnji tretjini tega obdobja je bil osrednja osebnost Tlacaelel, kraljevi svetovalec, ki je preživel vladavine različnih kraljev. Bil je dejansko odgovoren za vse, kar se je v novi državi dogajalo. Našli so zapis na steni v eni izmed piramid, kjer pravi:
»Noben od prejšnjih kraljev ni naredil ničesar brez mojega mnenja ali nasveta.«

Vendar se ni zadovoljil samo s tem, temveč je vpeljal novo različico azteške zgodovine. V njej zatrjuje, da so Mešiki potomci velikih Taltekov in je Huitzilapaehtlija - njihovega zavetnika, boga sonca in vojne - povzdignil na panteon vzvišenih tolteških božanstev. Kraljevi svetovalec je šel še korak dlje. Trdil je, da je vladarska usoda azteških kraljev, da morajo v čast in slavo božanstva zavzeti vse druge države. Zapisal je:
»Osvajajte, da bi zajeli žrtve za darovanje, saj bo sonce-božanstvo Huitzilapaehtli, vir vsega življenja, umrlo, če se ne nahrani s človeško krvjo.«

Preganjani so se kruto maščevali za vse krivice, ki so jim bile storjene.  Podjarmili so si mesto za mestom v Mehiški kotlini. Pod Moctezumo I. konec 40. let 15. stoletja so s svojimi zavezniki prečkali več kot 300 kilometrov, da bi razširili državo na jug v današnji zvezni državi Morelos in Guerrero. Do 50. let 15. stoletja so prodrli na severni del obale Mehiškega zaliva. In do leta 1465 je izginila še konfederacija Chaleo, osameli kljubovalec v Mehiški kotlini.

AHUITZOTL, HUDOBNA VIDRA

Osmi azteški vladar, Ahuitzotl (njegovo ime pomeni »hudobno, vidri podobno bitje, ki lahko človeka pokonča s svojim mišičastim repom«), je imperij v 16 letih vladavine in v 45 zavojevanjih razširil do skrajnih meja. Imenujejo ga tudi »mož brez obraza«, saj nikjer niso našli nobenega njegovega portreta. Njegovo osnovno pravilo je bilo: poberi vse najboljše z zavojevanega območja. Med srednje ameriškimi ljudstvi je bila najpomembnejša dragocenost žad, ki je predstavljal plodnost, in ga je mogoče najti le v gvatemalskih rudnikih. Ahuitzotl je ustanovil trgovske poti na tamkajšnja ozemlja in poleg žada pridobival še kecalova peresa, zlato, jaguarjevo krzno in kakav. S tem izobiljem bogastva je postal Tenochtitlan trgovska, pa tudi kulturna velesila, najbogatejše umetniško središče tedanjega časa v obeh Amerikah.

Edine upodobitve kakega azteškega vladarja, ki jih poznamo, predstavljajo Moctezumo II., narejene pa so bile na podlagi opisov Špancev po njegovi smrti. To je bil zadnji (deveti) vladar, ki je vladal Mešikom pred špansko zasedbo. Ko so prišli konkvistadorji, je država že propadala zaradi uporov ljudstev, ki jih je osvojil njegov predhodnik. V krvi španskih osvajanj je bil leta 1521 mogočen imperij pokopan.

AZTEŠKI DAVČNI SISTEM

Raziskovalci so na enem izmed azteških zapisov našli natančen popis davčnih zahtev mogočnega imperija. Podložni kralj Matlacohuatl (vladal je od 1152 do 1222) mesta Azcapotzalco - kar v prevodu iz jezika nahuatl pomeni »mesto pri mravljišču« - je prejel popis davkov, ki jih je moral poslati v prestolnico. Ker so prevažali tovor po vodnih poteh, je poslal splav polno naložen s cvetjem, sadjem in čapljo(!) ter njenimi jajci. Teh je moralo biti toliko, da so napolnila poslani jerbas.

Božanstvo Huitzilapaehtli

Davke so pobirali posebni državni uradniki, imenovani »calpixquis«. Kot znamenje svojega poklica, so nosili izrezbarjene palice in pahljače iz perja dragocenih ptic. Njihova naloga je bila, da poberejo točno takšne davke, kot so bili zapisani  v davčnih popisnicah, imenovanih »tequiámatl«. Za pobrane davke so izdali potrdilo, kjer je azteški kralj zagotavljal, da bo mesto varoval pred napadi in skrbel za dobrobit meščanov.  Vsi davčni uslužbenci azteškega imperija so bili v službi v posebnem davčno-finančnem uradu, ki je bil bolj ali manj neodvisen od vladarja.

Davki so bili razporejeni v različne kategorije, ki so bile odvisne od okoliščin. Razlikovali so se v času vojne, v času verskih praznikov, v času miru in za posebna obdobja, itd. Podložno mesto je plačevalo davke v dveh oblikah, z izdelki in z uslugami. Velikost davkov je bila odvisna od števila prebivalcev in od rodovitnosti province ter od spretnosti rokodelcev in količine njihove proizvodnje.

DAJATVE V VELIKEM IMPERIJU

Azteki niso razlikovali med tributi in davki. Načeloma je veljalo, da mora vladar podložne države plačati tribute v imenu svoje države, njegovi prebivalci pa plačevati davke svojemu mestu in Tenochtitlanu. Ko so osvajali, so zajeli določeno število ujetnikov in ti so bili žrtvovani sončnemu bogu. Ko je bilo mesto osvojeno, so pustili lokalno upravo, če so le redno plačevali dajatve.

Codex Mendoza, azteška davčna popisnica (tequiámatl).

Poznali so tudi osebe, ki jim ni bilo potrebno plačevati davkov, to so bili: svečeniki, visoki plemiči, mladoletne osebe, sirote, invalidi in berači. Trgovci so plačevali prometni davek. Obrtniki so plačevali davek na ocenjeno vrednost njihovih uslug. Kmetje  so plačevali v naturalijah v višini določenega odstotka od pridelanega izdelka. V kolikor nekdo ni plačal davka, so mu zasegli vse imetje in, če je še to bilo premalo, so ga zasužnjili.

Dacarji so davke pobirali vsakih 80 dni, 6 mesecev ali 1-krat na leto. To je bilo odvisno od oddaljenosti podložnega mesta od Tenochtitlana, centra imperija. Seznam dajatev s katerimi so Tenochtitlan oskrbovale zavojevane province, se bere kot kakšen reklamni oglas:
»Cvetje, sadje, živalske kože, žad, zlato, dragoceni kamni, okrasje, imenitna peresa, vojaška oprema in oblačila, ščiti, papir, raznovrstna hrana, pekoče paprike, bučna semena, perutnina, divjačina, kakav, copal (fosilna smola tropskih dreves), ... nešteto kosov oblačil in številni okraski iz različnih materialov, živalskih rogov in kosti.«

Raziskovalci sicer pravijo, da je bila davčna obremenitev razumna in so se zahteve povišale le, če je podložno mesto prenehalo plačevati davke. V kolikor so še v drugo zavrnili plačilo davkov, je sledila vojaška operacija in zajetje novih ujetnikov za žrtvovanje bogovom.

AZTEŠKA TRGOVSKA ZBORNICA

Trgovci so bili zelo pomembni za azteški imperij. Še posebno mesto med njimi so zasedali potujoči trgovci »pochtecah«, ki so preprodajali blago med sosednjimi območji. Organizirani so bili v trgovski zbornici »calpulli« in njihova dovoljenja za trgovanje so se dedovala. Zbornica je imela od vladarja neodvisno zakonodajo, lastna sodišča in notranjo kontrolo za nadzor nad izvajanjem zakonov. Vladar jim je to dopuščal v zameno za njihove vohunske in diplomatske usluge. Zaradi njihove vohunske in politične vloge ter zaradi bogastva, ki so ga tovorili, so vladarju plačevali zaščito. Ta jim je dajal na voljo vojaške oddelke za spremstvo. Če je postalo določeno področje za potujoče trgovce prenevarno, je vladar podložnemu mestu, ki ni zagotavljalo varnosti, napovedal vojno.

Azteško trgovsko sodišče na veliki tržnici (tianquitzli).

Blago se je prodajalo na velikih tržnicah »tianquitzli«, ki so bile odprte na točno določen dan v tednu, le največja tržnica v mestu Tlatelolco je bila odprta vsak dan in vse dni v letu. Na tržnicah so delovali posebni trgovski nadzorniki, ki so preprečevali prevare in kraje. Na tržnicah so delovala trgovska sodišča, ki so takoj obravnavala vse primere in samostojno določala kazni.

Prodajalci so prodajali za gotovino in na kredit. Azteški imperij ni poznal denarja. Kot pomožno menjalno sredstvo so se v glavnem uporabljala kakavova zrna napolnjena z blatom, pa tudi pravokotni kosi bombaževega blaga, zlata zrna, kosci kositra in perje tropskih ptic. Večji trgovski posli so se sklepali s trgovskimi ustnimi pogodbami. Pri tem so morale biti navzoče štiri priče, da so dobile dejansko veljavo. Poznali so prodajne, lizinške, delovne in kreditne pogodbe. Če kredita najemnik ni poravnal, so mu trgovski nadzorniki zaplenili njegovo imetje in izdelke, lahko je postal tudi suženj. Pri posojilu niso poznali obresti. So pa včasih zaračunali stroške kredita, če je bilo potrebno izdelke prenesti na večje razdalje. Poznali so tudi odkup kredita.

KONEC IMPERIJA

Deset let pred prihodom Špancev so Moctezumo II, Ahuitzotlovega naslednika mučila videnja in slutnje. Nadaljeval je osvajanja svojega predhodnika. Kljub silni moči in diademu iz zlata in turkizov ter kljub svojim 19 otrokom in živalskemu vrtu, natrpanemu z eksotičnimi živalmi, pritlikavci, albini in grbavci, je azteškega vladarja ob pamet spravljala lastna kozmična negotovost. Leta 1509 se je na nebu prikazalo slabo znamenje. Bilo je kot plamenec iz koruznega klasa in zdelo se je, da iz njega kot kri curlja ogenj, kapljica po kapljico, kakor rana na nebu. Moctezumove skrbi so bile upravičene, saj se mu je upiralo več kot 50.000 domorodnih vojakov, hoteli so obdržati svoje imetje in zahtevali, naj se nehajo azteški napadi v njihovih skupnostih. Ko bi ne bilo teh zahtev, bi 500 Špancev, ki so se spomladi 1519 zasidrali v Veracruzu s puškami in topovi ter konji, nikoli ne bilo kos azteški vojski.

Pripravil Andy,  prvič objavljeno v reviji Denar, januar 2011

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 09:06

0 ogledov

Koronavirus: V karanteni v Dolgi vasi pri Lendavi od 27 testiranih kar 7 pozitivnih
Včeraj smo poročali, da je tretja skupina Slovencev, ki so od polnoči z nedelje na ponedeljek v karanteni, prispela iz avstrijske dežele Tirolske. Gre za 27 občanov iz Lendave zer okioliških krajev, zdomcev, ki so bili pretežno zaposleni v gostinstvu. V 14 dnevni karanteni naj bi bili zaradi izbruha epidemije nove koronavirusne bolezni že na Tirolskem. V skupno akcijo njihove vrnitve se je vključila tudi Občina Lendava in ob tvorni pomoči diplomatskega predstavništva na Dunaju uspela s to humanitarno akcijo. Po prehodu meje, so jih najprej v zdravstvenem domu v Murski Soboti testirali na COVID 19, potem pa so malo po polnoči 30. marca prispeli v Dolgo vas, kjer bodo v gostišču s prenočišči Olimpija še dva tedna v karanteni. Po poročanju lokalnega spletnega portala sobota.info naj bi bilo kar sedem od sedemindvajseterice pozitivnih na virus Covid-19. Pred tem je ta isti medij zapisal, da so s svojimi bližnjimi ohranjali stik z občasnimi pogovori na bližnjem parkirišču. Res neodgovorno, tako od tistih, ki so v karanteni, kakor njihovih svojcev, četudi takrat še niso bili znani izvidi testiranja, opravljenega v Murski Soboti.  Sobota.info naj bi menda, tako so zapisali: "Včeraj zvečer so namreč iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočili, da je bilo sedem slovenskih državljanov od 27-ih, ki so nameščeni v 14-dnevni karanteni pozitivnih na okužbo z novim koronavirusom." Pobrskali smo po obeh spletnih straneh,  https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov in pa https://www.gov.si/teme/koronavirus/  in nikjer nismo zasledili informacije, da je sedem od 27. pozitivnih na Covid-19. Nad informacijo je presenečen tudi župan občine Lendava Janez Magyar! "Kako je mogoče, da nek spletni portal dobi prej informacijo, kakor pa vodstvo občine in štab civilne zaščite Lendava." Je torej posredi odtekanje informacij mimo uradnih komunikacijskih poti. O tem naj presodijo odgovorni.  Ker je bila doslej karantena pri tej sedemindvajseterici več kot ohlapna, bodo morali občinski redarji, pa tudi policija odločneje skrbeti, da ne pride to takšnih "srečanj in klepetov" na parkirišču. Mimogrede se virus prenese na svojce in bližnje oseb v karanteni!

Tue, 31. Mar 2020 at 06:25

0 ogledov

Trumpu tudi Covid-19 ne pride do živega! Gallup mu je izmeril najvišjo popularnost, medijem pa najnižjo!
Po najnovejši raziskavi vodilne ustanove za raziskavo javnega mnenja na svetu “GALLUP” o odzivu skupno devetih voditeljev in institucij v ZDA na pandemijo s koronavirusom, objavljena je bila 24.marca 2020, je splošna podpora predsedniku ZDA Donaldu Trumpu dosegla 49%, kar je izenačena vrednost z doslej najvišjo izmerjeno podporo njemu od nastopa mandata 20.1. 2017. K temu pa je ključno prispevalo dejstvo, da je kar 60% vprašanih kot pozitivno ocenilo njegovo vodenje in ravnanje v aktualni krizni situaciji (nasprotno jih meni 38%) v zvezi s pandemijio koronavirusa. Po drugi strani pa so kot kot edino od skupno devetih institucij v ZDA, navedenih v vprašalniku, kot negativno ocenili prav delovanje medijev v danih okoliščinah, ki so prejeli le 44% pozitivnih mnenj! Gre verjetno za posledico dejstva, da so nekateri vodilni mediji že leta 2015, ko se je Donald Trump vključil v predsedniško kampanjo, odražali tako očitno pristranskost in celo malicioznost do Trumpa (in Republikancev), ob hkratni očitni naklonjenosti Clintonovi, da so izkušeni politični analitiki kot reference upoštevali "resnico," ravno nasprotno tisti, ki so jo razglašali MSM mediji! https://news.gallup.com/poll/300680/coronavirus-response-hospitals-rated-best-news-media-worst.aspx Seveda pa je hkrati bilo jasno, da je sam Trump pri tej zadevi vse prej kot zgolj nedolžna žrtev, saj je že od samega začetka svoje kampanje napadal medije kot proizvajalce "fake news". Sam pa se ja raje zanašal na direktno komuniciranje preko družbenih omrežij, še zlasti Twitterja, na katerem ima cca 75 mio sledilcev. Da je neresničnost, pristranskost, manipulativnost in neobjektivnost poročanja nekaterih mainstream medijev opazila tudi najširša ameriška javnost, pa potrjuje dejstvo, da so mediji utrpeli velik upad ugleda in kredibilnosti ter posledično izgubo občinstva, kar je rezultiralo tudi v izgubi delovnih mest v medijskih ustanovah (samo leta 2018 skoraj 15 tisoč).  Še več, ena od raziskav konec leta 2018 je pokazala, da se je kar pri tretjini vprašanih prijela Trumpova krilatica, da so "mediji sovražnik ljudstva" ("enemy of the people"). Tako so v tokratni raziskavi “Gallup” respondenti najbolj pozitivno ocenili delovanje bolnišnic, in sicer z 88% podpore, medtem ko je Donald Trump za svoje delovanje prejel pozitivno oceno 60% vprašanih, podpredsednik Mike Pence 61%,  Kongresu pa je naklonjenost izreklo 59% vprašanih. Po drugi strani pa so kot kot EDINO od skupno 9 institucij v ZDA, navedenih v vprašalniku, kot NEGATIVNO ocenili prav delovanje MEDIJEV v danih okoliščinah, ki so prejeli le 44% pozitivnih mnenj! Seveda pa je povsem jasno, da je omenjeni deformiranosti in degeneriranosti v poročanju podlegel tudi del evropskih medijev, med njimi slovenskih! Đe danes dopisniki slovenskih medijev iz ZDA "iščejo dlako v jajcu" pri ukrepih, ki jih za zajezitev epidemije koronavirusa sprejema administracija Donalda Trumpa.  "GALLUP Poll: 'Najboljša ocena ZDRAVSTVU, najslabša pa MEDIJEM' Respondenti najbolj pozitivno ocenili delovanje bolnišnic, in sicer z 88% podpore, medtem ko so kot edini negativno oceno prejeli mediji s samo 44% pozitivnih ocen. Vprašanje Gallupove raziskave se je sicer glasilo: “Ali odobravate ali ne način, kako se vsak od posameznih naštetih  odziva na koronavirus v ZDA?” Predsednik Trump je za svoje delovanje prejel pozitivno oceno 60% vprašanih, 38% negativnih ocen, podpredsednik Pence 61% in 32% negativnih, Kongres pa 59% in 37% negativnih od vprašanih. Javnomenjska raziskava o odzivu skupno devetih voditeljev in institucij v ZDA na pandemijo s koronavirusom, ki jo je opravila vodilna organizacija na tem področju “Gallup” in objavila 25.3. 2020, je pokazala, da so respondenti najbolj pozitivno ocenili delovanje bolnišnic, in sicer z 88% podpore, medtem ko so kot edini negativno oceno prejeli mediji s samo 44% pozitivnih odgovorov! Viri: https://thehill.com/changing-america/well-being/mental-health/489709-majority-of-americans-view-media-handling-of https://www.foxnews.com/media/majority-americans-dont-approve-news-medias-coronavirus-response-poll              

Mon, 30. Mar 2020 at 22:57

71 ogledov

VIDEO: Mega antikoronavirus zakonski paket prinaša številne spodbudne rešitve tudi za kmete
V paketu mega antikoronavirus zakona naj bi bilo kar nekaj rešitev, ključnih za kmečki živelj. Šlo naj bi seveda za interventne ukrepe, s katerimi bi v skladu s pozivom ministrice za kmetijsrtvo Aleksandre Pivec, poskrbeli za povečanje samooskrbe s hrano iz domačoih, torej kmečkih virov. V to smer velja razumeti tudi poziv javnim zavodom, ki v tem času deliujejo, torej bolnišnicam in domom za ostarele, da vsaj 80 odstotkov hrane kupijo pri lokalnih ponudnikih. Mednje sodi tudi Anton Horvat iz Ivanec pri Bogojini, ki se je na svoji kmetiji specializiral za pridelavo zelenjave. Zemlja v njegovih rastlinjakih je pripravljena za sajenje, skrbi pa več kot preveč. Po mnenju Horvata bi morala država poskrbeti za zmanjšanje administrativnih opravil, s katerimi so kmetje še posebej obremenjeni. Tako meni, da bi morali namesto davčnih blagajn pri srednjih in manjših kmetih uvesti plačilo pavšalnega davka. In še nekaj, na kar je opozoril Horvat. Prisiljen bo prodati dva rastlinjaka in to iz preprostega razloga, ker mu zanju država ne prizna subvencij. Če bi to bil le en objekt v isti dimenziji, pa bi mu priznala. In takih anomalij, povezanih s kmetom, ki jih producirajo birokrati v kmetijskem resorju, je več kot preveč!

Mon, 30. Mar 2020 at 22:26

144 ogledov

Kršitelji se »še lovijo« - čeprav je prvi nepolni dan veljave odloka, so že »podeljene« bodeče neže za izvirnost!
Vlada Republike Slovenije je sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 do nadaljnjega prepoveduje: gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine in gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače. Odlok je začel veljati od  danes, 30. marca, od 00:01 uri na ozemlju celotne države. Čeprav se je včeraj, po zelo »razburljivi« in zelo mobilni in »slovensko« izvirno pohodniški soboti, že vedelo, da tako ne more biti, so ljudje kar, če sem lahko predrzen, hiteli izrabiti in zlorabiti že pripravljen odlok  s tem, ko so  v slogu »dajmo še zadnjič«  ga zaobiti, množično odpravljali na različne  pohodniške točke ali sprehajalne poti. Kot da je to igra kdo bo koga zafrknil, mu »osle« kazal, ne vedoč da so to prav sebi namenili. Marsikje po Sloveniji so bile obljudene točke, ki so v normalnih okoliščinah množično obiskane. Ampak, ljudje božji, sedaj  je čas in so  okoliščine takšne,  ki lahko zelo  verjetno najbolj škodujejo zdravju. Po besedah Jožeta Kužnika, župana Polzele, ki kot pravi da ne more skriti razočaranja, da so bile določene točke, kot je Gora Oljka, skoraj tako obljudeno kot da je prvi maj, prav tako sprehajalne poti  ob Savinji in še nekaj teh markantnih  lokacij na njihovem koncu.  Takšni »izkoriščevalci« so sicer zaželeni pa vendar jih roti, da naj v tem času to ne počnejo, ker ni prav in ni dobro, in, poleg trenutne drznosti ne učinkuje na nič in v ničemer  ni dodatne vrednosti tega početja. Nasprotno.  Posebej je poudaril, da prav sedaj se je treba zadržati socialnih interakcij, ko je virus na »višku« agresivnosti. Prav tako so določili tudi višino sankcije za kršitelje in sicer v višini 500 EUR. Ali jih bodo posnemali tudi v drugih občinah za enkrat se še ne ve. Zelo resno pa se s tem in z pripravami na sledenje  izvajanju odloka in sankcioniranje za bodoče kršitelje, ukvarjajo v Zreški občini. Tako so se lotili analize stanja  v Občinskem štabu CZ ki jo izvajajo tedensko. Na podlagi na novo sprejetega Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin so se dogovorili, da se imenujejo osebe, ki bodo skrbele za nadzor in spoštovanje navedenega odloka. Delajo na pridobivanju  sezama oseb, ki so primerni za nadzor, predvsem pa iz vrst ZŠAM Zreče in iz občinskega štaba CZ.   Po predvidevanjih oziroma projekciji so pričakovali v tem času  trije primere, ki bi naj bili pozitivni, pa, k  sreči, se je izšlo brez okuženih. Po pretečeni izolaciji pri dveh inženirjev ni bili zaznano  stanje, ki bi kazalo na okužbo pa tudi pri vseh, ki delajo v podjetjih na Zreškem, ob upoštevanju vseh ukrepov imajo stanje brez sumov na okužbo ali  morebitnega pozitivnega izida.  Prav zaradi tega je potrebno spoštovati ukrepe pa tudi ta zadnji,  ki se nanaša na zadrževanje na območju lastne občine, razen izjem ko so navedene v odloku.  Zaskrbljujoče je to, da je včeraj na Rogli znanec med 11. in 14. uro naštel več kot 50 avtomobilov  s potencialnimi sprehajalci. Prav tako so prejeli tudi nekaj prijav o zbiranju na javnih površinah. Kot je bilo omenjeno če drugače ne gre, bodo na takšnih lokacijah postavili tudi fizične ograje ali ovire, ki so težko premagljive ter na takšen način onemogočali prisotnost in zbiranje na  javnih površinah. Pa bog ne daj, iz dolgega časa se spraviti v avto ali v kakšno drugo prevozno sredstvo in se iti preizkusa ali »lahko » kršim odlok in ali me bodo dobili. Vsako druženje (razen z najožjimi družinskimi člani, ki živijo skupaj)  zagotovo poveča možnost širjenja okužbe s koronavirusom in pomeni nevarnost za vse nas. Zato bodimo odgovorni in upoštevajmo preventivne ukrepe, h katerim pozivata vlada. Le ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov bomo omejili širjenje okužb s koronavirusom. Namesto s kršitvami se ukvarjamo  z zaščito  svojega zdravja in svojih bližnjih, na ta način se ukvarjamo tudi s svojo  prihodnostjo! V.K.T.

Mon, 30. Mar 2020 at 18:26

95 ogledov

Koronavirus: Do danes 21.349 testiranih, 756 potrjenih primerov, 28 novih primerov, 115 hospitaliziranih, 11 smrtnih primerov
Več kot 700.000 primerov okužbe z novim koonavirusom je bilo do danes potrjenih po vsem svetu od izbruha pandemije, poroča francoska tiskovna agencija AFP na podlagi uradnih virov. Po podatkih do danes do 10. ure po srednjeevropskem času je bilo potrjenih najmanj 715.204 primerov okužbe z novim koronavirusom po vsem svetu, od tega 33.568 smrtnih primerov v 183 državah in teritorijih. Kakšni so podatki za Slovenijo?  Do 29.3.2020 do 24. ure je bilo opravljenih 21.349 testiranj, od tega je bilo 763 pozitivnih testov. Po epidemioloških podatkih, ki smo jih prejeli do sedaj, gre za 756 oseb, so zapisali v sporočilu za javnost v NIJZ. Pri nekaterih osebah je bil test opravljen večkrat, dve osebi pa sta testiranje opravili v tujini. Na novo potrjenih okužb s koronavirusom je 26 več, skupaj 756; hospitaliziranih je 115, 28 jih je v intenzivni negi, nobene nove smrti. Stanje #Covid_19 (30. 3. 2020) do tega trenutka @UKCMaribor je sledeče:➡️Skupno število hospitaliziranih pacientov je 34, od tega je 9 pacientov v intenzivni enoti, od teh devetih je 8 pacientov intubiranih (respirator). pic.twitter.com/hSvnxnx4X0 — UKC Maribor (@UKCMaribor) March 30, 2020 Dodatni ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa Policisti so z novim odlokom prejeli dodatna pooblastila glede prepovedi gibanja zunaj občin prebivališča. Čeprav v odloku ni navedeno, da za dokazovanje poti na delo oziroma iz dela oseba potrebuje potrdilo od delodajalca, pa policija svetuje, naj ima posameznik pri sebi kar koli, kar dokazuje trditve o nujnosti poti v drugo občino. Novi odlok velja od polnoči naprej, že od prej pa je prepovedano tudi gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah. Na Generalni policijski upravi (GPU) so za STA pojasnili, da kakšnih novih smernic glede izvajanja odloka o gibanju zunaj občine prebivališča policistom niso podali. Se pa ukvarjajo s tem, da jih seznanijo z načinom preverjanja upravičenosti gibanja, "ki temelji na razgovoru policista z osebo v policijskem postopku. Izbruh novega koronavirusa in s tem povezani ukrepi za preprečitev širjenja okužbe so tudi občinam omejili in otežili delovanje. Običajnih sej občinskih svetov v teh razmerah ni mogoče izpeljati, ker pa je odločanje o nekaterih pomembnih zadevah nujno, se lokalne skupnosti že ozirajo po alternativnih oblikah. Kot je za STA povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar, imajo občine različne možnosti načina dela občinskih svetov določene v svojih poslovnikih, v katerih je predvideno tudi, kako ravnati, ko gre za krizne razmere. V Sloveniji že tretja karantena, v njej 25 oseb Druga skupina Slovencev, gre za 40, je po prihodu iz Španije bila namešlena v karanteno v hotelu Epic v Postojni. Danes so jim začeli jemati brise, vsi naj bi se počutili dobro, nihče med potjo ni kazal znakov okužbe. Tik pred koncem karantene jih bodo še enkrat testirali na okuženost z novim koronavirusom. Tretja skupina Slovencev, ki so od polnoči v karanteni, je prispela iz avstrijske dežele Tirolske. Gre za 25 občanov Lendave, zdomcev, ki se pretežno delali v gostinstvu, so bili že tam zaradi izbruha epidemije nove koronavirusne bolezni v 14-dnevni karanteni. V skupno akcijo vrnitve se je vključila tudi Občina Lendava. Najprej so jih v Murski Soboti testirali na COVID 19, potem pa so malo po polnoči prispeli v Dolgo vas, kjer bodo v gostišču s prenočišči Olimpija še dva tedna v karanteni. Med potencialnimi lokacijami za karanteno je tudi soboški hotel Diana.

Mon, 30. Mar 2020 at 09:50

137 ogledov

Pesem Janeza Janše s poklonom domovini
V teh kriznih časih, ko moramo Slovenci, kot narod stopiti skupaj in pokazati, da znamo in zmoremo nam pride prav tudi pesem. A ne kakšna vsakdanja. Pesem, za katero je besedilo napisal sam Predsednik vlade Janez Janša ni navadna pesem, je pesem o domovini, o njeni preizkušnji o sedanjosti.  V pomladi vsa vznesena je Slovenija v času največje krize po osamosvojitvi. Zato je prav, da pesem dobi tudi veljavo. Člana dueta Korado in Boško sta tako skupaj z njunim bendom Domoljubi začela pripravljati izdelek, za katerega je glasbo prispeval Boštjan Cerar, besedilo je napisal Janez Janša, aranžma za pesem pa je naredil Zvone Hranjec. Slovenija zmore in zna, v besedilu vas vabi na popotovanje, kjer razkrije vse svoje lepote. Janez Janša je pesem enostavno poklonil Sloveniji, poklonil jo je vsem nam, z upanjem, da premagamo krizo in da v teh trenutkih stopimo skupaj. Poslušajte pesem na: https://www.facebook.com/janezjansaSDS/videos/2630451727279815/
Teme
davki

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Čaplja za plačilo davka