SI
Približuje se 100 letnica priključitve Prekmurcev matičnemu narodu
Ob praznovanju 100 letnice priključitve Prekmurja matici, naj bi se zgodila tudi beatifikacija duhovnika Daniela Halasa, ki so ga zverinsko ubili marca 1945, nekateri viri pravijo, da je likvidacijo ukazal Miško Kranjec
V Fokusu
Novice

Četrtek, 4. januar 2018 ob 16:54

Odpri galerijo

»Sile kontinuitete so poskrbele, da je slovenski zgodovinski konsenz »zgrajen« na obdobju po letu 1941, z nekaj malega osamosvojitvenimi vsebinami, ki pa so prikazane kot del NOB  kontinuitete,« je v oddaji Sreda v sredo dejal filozof in politični analitik dr. Aleš Maver. Po tej logiki političnih elit, ki nam vladajo že celih sedem desetletij, se je za slovenski narod vse pričelo pri Čebinah, zato vsak zgodovinski dogodek, pa naj bo to boj Maistrovih borcev za severno mejo ali obletnica priključitve Prekmurja k matični domovini, »počasti« tudi partizanska ikonografija, čeravno na teh dogodkih nima kaj početi. Enaka ugotovitev velja za dogodke, povezane z našo osamosvojitvijo, kjer na katerih ikonografija z rdečo peterokrako vsiljuje lažno prepričanje o kontinuiteti. Letos je Maistrovo leto, mineva 100 let, kar so njegovi borci z vojaškimi posegi »začrtali« našo severno mejo. Leto za tem, torej 2019 bo posvečeno 100 letnici priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu.

Številni indici so, da bodo tudi obletnice teh dogodkov prikazane kot del kontinuitete. Letošnja proslava ob 98 letnici je to potrdila. Umanjkali pa so predstavniki slovenske RKC, čeprav so skoraj vse ključne osebnosti, ki so bile vpete v priključitev Prekmurcev matičnemu narodu, bili katoliški duhovniki. Tudi predstavnikov SAZU in ljubljanske Univerze ni bilo videti, čeprav je bil dr. Matija Slavič dva mandata rektor ljubljanske Alme matere. Šlo je pač za lokalno prireditev, ampak tudi na njej sta bili prvi vrsti sedežev namenjeni obrazom kontinuitete. Da si želi politična elita kontinuitete »prisvojiti« 100 letnico po svoje izpričuje lansko delovno srečanje organizacijskega odbora »obeležitve stote obletnice priključitve Prekmurja matični domovini«, ki ga je gostil soboški župan Aleksander Jevšek. Odboru bo predsedoval nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, člani pa so Marjan Šiftar, bivši šef Kučanovega kabineta, Ernest Ebenšpanger, nekdanji direktor Mure, član F 21 in tesni prijatelj Milana Kučana, Jevškova svetovalka za kulturo Darja Potočnik, Milan Lovrenčič iz Zveze društev general Maister in generalmajor Alojz Šteiner. Predstavnika soboške škofije seveda niso povabili medse, čudi pa prisotnost Milana Lovrenčiča, saj general Maister s svojimi enotami nikoli ni stopil na prekmurska tla.

V soboški škofiji so verjetno spoznali, v katero smer gredo priprave na 100 letnico, zato so na mestne oblasti naslovili javno prošnjo za pomoč. Do leta 2019 naj bi ploščad pred stolno cerkvijo preimenovali v trg svetega Nikolaja, na njem pa postavili kipa slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda ter prekmurskih katoliških duhovnikov, Franca Ivanocya, Jožefa Klekla, dr. Matije Slaviča, Franca Kovačiča in Ivana Jeriča, ki so odigrali ključno vlogo v združitvenem procesu z matičnim slovenskim narodom. Na bližnjem krožišču pa naj bi bil postavljen kip svetega Nikolaja, zavetnika soboške škofije. Ko je na otvoritvi drevoreda Martina Lutra javno priprošnjo izrekel soboški škof dr. Peter Štumpf, se je verjetno županu Aleksandru Jevšku naredil velik cmok v grlu. Nov cmok je sledil na zadnji seji mestnega sveta, na kateri je svetnik  opozicijske SDS Andrej Mešič pri obravnavi proračunskih izhodišč za 2018 prebral pobudo soboške škofije. Zanimivo, v istem hipu je kamerama obeh lokalnih TV postaj AS in Idea, ki v celoti snemata in predvajata seje soboškega mestnega sveta,  zmanjkalo energije v baterijah tako, da Mešičev nastop nista posneli. Že res, da so mu potem omogočili, da še enkrat prebere pobudo soboške škofije, vendar je to kaj slab obliž.

Leto 2019 bo za soboško škofijo še kako pomembno. Ob praznovanju 100 letnice priključitve Prekmurja matici, naj bi se zgodila tudi beatifikacija duhovnika Daniela Halasa, ki so ga zverinsko ubili marca 1945, nekateri viri pravijo, da je njegovo likvidacijo ukazal Miško Kranjec.  Morda je tudi v beatifikaciji Daniela Halasa iskati razloge, da politična elita kontinuitete želi odigrati dominantno vlogo pri praznovanju 100 letnice priključitve. Sicer pa, že letos bo vse jasno, ko se bodo vrstila dogajanja ob Maistrovem letu.

Boris Cipot

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 28. Jan 2020 at 23:14

107 ogledov

VIDEO: Franc Kangler - Zdaj gre zares, rešimo Slovenijo!
"V danem trenutku je odstopil predsednik vlade. Kršile so se človekove pravice. In prišel je čas, da rešimo Slovenijo," je v zadnjem video posnetku, ki ga je naložil na svoj facebook profil povedal Franc Kangler. Slovencem je postavil provokativno vprašanje, kaj pričakujejo od nove vlade, opredelil pa se je tudi do predčasnih volitev. Poglejte, kaj je povedal.

Tue, 28. Jan 2020 at 19:22

205 ogledov

Neverjetno kaj delajo migranti v Španiji! Zgodba vas bo šokirala!
Neverjetno, kaj delajo migranti v naši bližini. Namesto, da bi bili hvaležni, ker jim Evropa nudi zatočišče in hrano se spravljajo na nemočne ljudi. Španija ima zaradi migrantov velik problem. Nič hudega sluteče ženske pa so podvržene nasilju. Danka Nicole Zanlith je v španskem mestu Marbella čakala na taksi in niti v najhujših sanjah si ni mislila, da jo bodo medtem napadli mimoidoči muslimanski migranti iz Severne Afrike. Očitno pa jim ni bilo dovolj, da so jo samo fizično napadli, ampak so se nato še norčevali iz nje. Neverjetno kaj so ji naredili in lahko si mislite, kako je trpela, ko so ji migranti skoraj da zmaličili obraz.  Kljub temu, da mediji pogosto prikrivajo poreklo napadalcev, ko gre za migrante, so v tem primeru saj navedli, da so bili napadalci maroški migranti, poroča Dailyarchives. To pa je tudi vse, kar so mediji sporočili. Očitno so te teme tudi drugod po Evropi tabu.

Tue, 28. Jan 2020 at 19:08

230 ogledov

Po odstopu Marjana Šarca, politični kanibalizem se nadaljuje!
Šteli so se dnevi ko bi lahko dočakali,  da bo začelo meso (beri odstop) in političnega mrtveca v obliki Vlade začelo odpadati in se neživljenjsko truplo sesulo in odpadlo od močno ohlajenega političnega trupla. Življenja samo na videz, mu je dajal ravnokar odstopljeni Premier, ki vlogo v lastno zastavljenem igrokazu-performansu  ni uspel odigrati do konca, kaj konca, do polovice ne, ob vedenju, da po  pričakovanjih stricev-inštalaterjev in tet-suflerk (prišepetovalk), da ga mora igrati kolikor se le da. Pa se ni dalo več. Tudi s posebnimi prijemi, ki jih je bila vešča njegova svetovalna okolica. In še enkrat tolikšna množična ekipa svetovalcev ne bi pomagala. Iz  političnega mrtveca živega in živečega bitja delati, kvečjemu zombija. In kako smo doživeli »ta veseli ponedeljek« ali Šarec je odstopil? »Lepši« začetek ponedeljka si nismo mogli zaželeti. Odgovoren in realni finančni minister Andrej Bertoncelj, že za fruštek, je naredil kar je moral. Odstopil je, ker ni želel, kot odgovoren prisluhniti tistim, ki se na finance in na gospodarjenje ne spoznajo. Izognil se je  pravljičnim in nerealnim obljubam posameznih ministrstev ali delov njih, da izpogajajo-izsilijo  bianco račun za fiks-ideje. Realno, modro, pričakovano. Šarčevo pa, nezrelo, prepozno, pobalinsko, z očitnim namenom, da škoduje in očrni svoje od trenutka odstopa koalicijske partnerje  trdne in »razvojno« bolj razkrojno naravnane koalicije. Brez da jih seznani, je v soju žarometov podal odstop najprej v mikrofone potem pa tudi s kasnejšo argumentacijo. Ploskal mu ni  nihče. Jezni in begajoči pogledi  ljudi iz koalicije ali blizu nje v slogu »ali smo si to zaslužili«, odkimajoči z glavo, da to pa res nismo pričakovali.  In se je začelo s slovenskim najljubšim nacionalnim športom, osiranjem, obiranjem, pljuvanjem. Število tekmovalcev neomejeno, disciplin tudi več. Začelo se je z negodovanjem »prvoligašev,« začudenjem zavrnjenih, neobveščenih,  iz »kornerja« in  stranske linije koalicijskih partnerjev, da je prišlo do odstopa. Sredi plesa, opotekajoče, samo se ne ve ali od slave ali nesposobnosti polne glave. Kako so imeli polno projektov, zastavljenih ciljev, pa se je kar z eno potezo končalo. Pa tako veliko je »obetal«! Ocena uspešnosti pa je bila!? Prvi je okarakteriziral delo koalicije sam. Da s trinajstimi poslanci in z tako številčno in raznovrstno  koalicijo se ni dalo več narediti. Dobro jutro! To bi mogel vedeti že julija 2018. Edina iz kontinuitete, v katerem koli oziru, SD je presenečena  in skoraj ogorčena  nad načinom podajanja odstopa, ki »trdno« zastopa svoje volilno telo, pa si je na nek način prišla na jasno, da tam kjer sama nima pomembnejše vloge kot jo je imela pri Šarcu, se veseli nove priložnosti za dokazovanje pri svoji volivcih  in si želi  predčasne volitve. Dobro jutro, drugič. So vedeli s kom to počnejo in kdo jih je spodbudil h koaliranju z njim. Interes in preživetje na političnem parketu, pa zeloo, zeloo malo  volivci in njihove potrebe ali pričakovanja.  Ostali so  še bolj razočarani. »Mojškra« je celo tako zaprepadena in prestrašena za svoj odstop in verjeten umik v pozabo, glede na skoraj  politično pretečen rok uporabe, da ga je tako rekoč razglasila za neodgovornega  in nepopustljivega  ter kreatorja slabega vzdušja v Vladi in posledično temu tudi neuspešnosti.  Malo več pragmatičnega glasu je iz sebe spravil predsednik SMC, ki ima rad konje in ki ni kaj dosti dajal na tole kljuse v vlogi PV  Republike Slovenije ter da ni nujno, da bodo takoj predčasne volitve, v kolikor se bo dalo  dogovoriti tudi kaj projektnega kot vmesna faza delovanja tega parlametarnega  sklica. Ne gre spregledati model  vladanja, ki ga  je prinesel ta politični provincialni »pezde«, kolerik, po domače živčen kričač, iz Kamnika, točneje iz Šmarce obdan z suito ključavničarjev, hišnikov, bratov nekdanjih arestantov, bodygardov in ostalih iz nabora »uspešnih« poklicev,  ki jih je obvladoval. In se vselil v vladne palače. V teh sedemnajstih mesecev mu je uspelo: odsloviti kolega poslanca zaradi sendviča, zgradil je zid okoli hiše, uredil službo znanki kar na SOVI, dovoljeval je, s pomočjo ministra  prost pretok ilegalnih migrantov in policijo spremenil v taxy službo ter zahteval humano ravnanje z njimi, ščitil koruptivne  ministre, zavrnil je nastop v EU parlamentu in pred 500 milijonskim TV avditorijem, češ, jaz to ne rabim, Slovenija tudi ne, in, da ne pozabimo  prizadevanje delovanje v smeri Jugovzhod, kjer so impozantni zaključki na področju posmeha s strani Hrvaške ter prilizovanje Srbiji z skupnimi vladnimi  sejami  ter predlogom za uvajanje srbščine v slovenske šole. Verjetno sem kaj spustil, pa naj mi ne zameri. Zamerim pa njegovim volivcem, tudi v mojem Celju, ki so ga dočakali kot kašnega odrešitelja, on pa je ob odsotnosti kakšnih pomembnejših »fac« naročil, oziroma za vsak primer imel svojo kamero in svojega snemalca in pripravljen mikrofon. Teh »for« se ne poslužujejo  niti v Burkini Faso. Beda ga gleda. Kaj pripadniki drugega ešalona? Ostali pa se pripravljajo na  vmesno fazo, ki se ji reče politični kanibalizem. Kdo bo koga še noter potisnil ven spravil in tako naprej. V stanju niti na nebu niti na zemlji, se bo odvijale borbe, boji, posamezni,  ali ekipirani za plenjenje v obliki služb, delovnih mest in položajev k so vezane na katerokoli sistematizacijo in ni strogo vezana na prihod ali odhod ministra ali državnega sekretarja. Hiperprodukcija le teh samo povečuje predimenzioniranost državnega in ostalega aparata  in od uspešnosti »lova« na položaje se kupuje zvestoba posamezni politični stranki za v prihodnje. V naslednjih tednih  bodo vožnje  v smeri Ljubljane še bolj intenzivne in obiski bodo trajali dlje, odvisno od uspešnosti pogajanj in prepričljivosti vseh dovoljenih ali pa tudi ne, oblik lobiranja in prepričevanja. Pa tudi kakšne temne kotičke, separeje po znanih prestižnih lokacijah je treba pogledati in pokukati, zna se zgoditi, videti in doživeti marsikaj. Pa tudi ljubezni z stiske ali prav zaradi nje. Pa ne bodo vse posledice tega vmesnega stanja prijetne. Bojo tudi slabe zgodbe,  solz, rotenja, preklinjanja, groženj,  razpada zakonov, vse kar lahko prinese ta prekleta provincialnost, politično in siceršnja mentalna nedodelanost vseh ki se na kakršen koli način dotaknejo  slovenskega javnega življenja in politike.  Politične nesnage je dovolj na naši politični in javni sceni, nekaj kot balast prejšnjih časov, nekaj politične nesnage je na novo  pridelane. Katarza je potrebna. Kako nas vidi bližnja in širša  politična okolica? Del te okolice jemlje to kot marginalno novico. Del, ki je politično soroden z koalicijo ki je pravkar pogrnila na izpitu politične zrelosti pri nas,  pa da so že vedli da se dela na destabilizaciji dela »uspešne« vlade Marjana Šarca. Enim celo to odgovarja. Na primer Hrvaški portal dnevnik.hr navaja da posebej kot verjetno možnost prerazporejanja in nastanke  druge vlade    z obstoječim parlamentarnim sklicem  Do faktografskih obvestil od odstopu in morebitnih novih scenarijev iz prijateljskih  »bratskih« balkanskih  vlad in njih voditeljev, seveda v kolikor tudi sami niso v isti »kaši » kot njihovi slovenski kolegi. Najbolj indikativna je objava agencije Reuters,  ko ob obvestilu o odstopu Šarca  seveda »prilepi« sliko Andreja Plenkovića, hrvaškega PV. Toliko o prodornosti, pomembnosti in prepoznavnosti sedaj že  premierja v odstopu iz Republike  Slovenije. Bolj očitno marginalizirani kar se učinkovitosti, prepoznavnosti in veljave Slovenije na zunanjepolitičnem parketu ni bili nikoli slabše. Primeren čas za zasuk na bolje je lahko prav zdaj. Le skupaj se morajo, pravi, pravšnji, odločni, sestaviti in sešteti in vajeti vzeti. Kaj menite, bo šlo!? Vane K. Tegov    

Tue, 28. Jan 2020 at 15:47

165 ogledov

Na Bavarskem panika zaradi koronavirusa. V službo prišel okuženi delavec
Prvi potrjeni bolnik z novim koronavirusom v Nemčiji se je okužil od ženske, ki je prejšnji teden pripotovala iz Kitajske, so danes potrdile zdravstvene oblasti na Bavarskem. Gre za prvi prenos virusa na evropskih tleh. Tudi iz Japonske poročajo o prvi okužbi z virusom pri človeku, ki pred tem ni bil na Kitajskem, poročajo tuje tiskovne agencije. 33-letni Nemec, pri katerem so v ponedeljek zvečer potrdili okužbo z novim virusom, se je okužil od kitajske kolegice med usposabljanjem v enem od podjetij na jugu Nemčije. Kljub okužbi je prišel na delovno mesto. Kitajka, ki je v Nemčijo pripotovala iz Šanghaja, je v četrtek, na letu proti domu prvič opazila simptome, podobne gripi. A ni bila gripa. Bil je koronavirus. Zdravstvene oblasti na Bavarskem zdaj testirajo 40 njegovih sodelavcev in družinskih članov, ki so bili v stiku z njim. “Število okuženih bi se lahko še povečalo,” je dejal vodja delovne skupine za nalezljive bolezni v uradu za zdravje in varnost hrane Martin Roth. Posebno pozornost namenjajo tudi vrtcu, v katerem ima okuženi Nemec otroke.

Tue, 28. Jan 2020 at 15:27

236 ogledov

Za reveže, ki prosijo za hrano, denarja ni, Arsenovič bi pa mesto obnavljal za svoje lokale
Da so mariborske ulice in ceste potrebne obnove ni treba posebej poudarjati. Marsikje so zadeve res alarmantne. A župan ima za sebe očitno drugačne načrte. Povsem nepotrebna naj bi bila obnova Glavnega trga, kjer naj bi zrasel baje celo vodnjak in Koroške ceste, ki vodi v najbolj znano županovo gostilno. Ampak, denar je bilo treba porabiti! Župan ima  še velike načrte s porabu sredstev mestnega proračuna, še posebej tam, kjer bodo lahko še več zaslužili njegovi lokali. Samo za (njegov) Sodni stolp naj bi odštel 1.2 milijona evrov proračunskega denarja, da o Koroški cesti, ki bo stala skoraj 5 milijonov ne govorimo. Tudi Arsenovičave galerija Gosposka se bo obogatila z občinskimi cekini. Končuje se tudi sanacija Žičkega dvora, ki bo namenjen koncertom in gostinski dejavnosti, pa tudi na (županov) Stari radio, ki bo spremenjen v hotel s 37 sobami ne smemo pozabiti. Bodo pa obiskovalci uporabljali tudi (Arsenovičevo) parkirno hišo. Očitno gre pri obnovi vse hitreje, če se uporablja občinski denar, kajne gospod župan? Arsenovič z mestom ravna kot s pastorkom; človek očitno sploh ni politik, ampak gostilničar!

Mon, 27. Jan 2020 at 21:16

233 ogledov

VIDEO: Danes mineva 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz: "Nikoli več!"
Danes obeležujemo 75. obletnico osvoboditve zloglasnega taborišča Aushwitz, v katerem naj bi umrlo kar 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo tudi 2.300 ljudi iz Slovenije, od tega se jih 1.600 ni nikoli vrnilo domov. V nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitz - Birkenau je ob 75. obletnici osvoboditve oziroma ob dnevu spomina na žrtve holokavsta potekala slovesnost, ki se je je med drugim udeležilo 200 preživelih in voditelji iz več kot 51 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor in nekdanje interniranke. Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar 1945, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Slovenija je ta dan prvič uradno obeležila leta 2008. Tudi v Sloveniji se je zvrstilo nekaj spominskih slovesnosti ob dnevu spomina na žrte holovkavsta. Tako so v Dolgi vasi pri Lendavi na židovskem pokopališču predstavniki lendavske občine in raznih ustanov počastili spomin na lendavske Jude in vse žrtve holokavsta ter pri spomeniku položili vence in kamenčke. Župan občine Lendava Janez Magyar je v svojem nagovoru poudaril, da je bil osnovni cilj holovkasta iztrebljanje evropskih židov. "Zato nam mora ta največji zločin civilizacije ostati kot spomin in opomin, kajti tisti, ki kreirajo naša življenja, vse prevečkrat pozabljajo na zgodovinske izkušnje! Le s človeško in politično modrostjo lahko ustavimo tiste demone, ki se lahko kj hitro sprevržejo v človeške tragedije neslutenih razsežnosti. Erika Fürst: Naj se nikoli ne pozabi in ponovi najtemnejši madež zgodovine človeštva! Erika Fürst, soboška Judinja, ki je preživela pekel nacističnega taborišča Auschwitz, se je v svoji izpovedi v pogovorni oddaji Sreda v sredo, ki bo na sporedu to sredo, dotaknila enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Eriko in njeno družino, očeta, mamo in starejšo sestro so madžarski orožniki zajeli 26. aprila 1944. »Bilo je zelo hudo. Odpeljali so nas v sinagogo, iz sinagoge v Čakovec, iz Čakovca v Nagykizso, kjer smo bili tri tedne brez hrane. Takrat sem nazadnje videla svojega očeta. Za to mi je zelo hudo,« je v pogovoru spomine obudila Erika Fürst. VIDEO

Zadnji komentarji

Viktor Hajsinger :

23.01.2020 15:01

Pa kaj?

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Približuje se 100 letnica priključitve Prekmurcev matičnemu narodu