SI
Slovenski kraji, kjer so (uspešna podjetja) imenovana gazele
V Fokusu
Zanimivo

Nedelja, 26. november 2017 ob 09:28

Odpri galerijo

Agencija AJPES je objavila analizo hitrorastočih podjetij v obdobju 2012-2016, kjer dobimo zanimive analize in podatke ter gibanja in trende na različnih področjih.

Število vključenih podjetij: 124.490

Število hitro rastočih podjetij: 6.150

Število podjetij, ki ohranjajo hitro rast iz preteklih let: 488

 

Semič: prestolnica slovenskih gazel?

 

 

(Foto: Kulturni center Semič)

Kje je največ hitrorastočih podjetij, tako imenovanih gazel? Prvi pogled pravi, da so gazele te sorte najraje v mestih: od 6.150 slovenskih hitrorastočih podjetjih jih je 39 odstotkov v 11 mestnih občinah, največ seveda v Ljubljani (1.242). Relativni pogled - torej delež hitrorastočih podjetij med vsemi gospodarskimi subjekti v občini - to sliko povsem spremeni in izstreli na vrh seznama kraje kot so Semič, Kuzma, Bloke ali Mežica.

 To sliko nam razkrije analiza hitrorastočih podjetij, ki jo že nekaj let redno objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Po podatkih te analize, ki vključuje tako gospodarske družbe kot samostojne podjetnike, je v obdobju med leti 2012 in 2016 hitro raslo 4,9 odstotka gospodarskih subjektov pri nas. Da je podjetje uvrščeno med hitrorastoča, mora svoj prihodek podvojiti v petih letih, ob tem pa ustrezati še 12 drugim kriterijem - te so pripravili na ministrstvu za gospodarstvo.

Število hitro rastočih podjetij (HRP) v obdobju 2012-2016 po občinah     

 

Občina

Št. Podjetij*

Število HRP

Delež HRP v %

1.       

Ljubljana

27602 

1242

4,50

2.       

Maribor

7233

304

4,20

3.       

Kranj

3402

177

5,20

4.       

Koper

4145

170

4,10

5.       

Celje

3705

153

4,13

6.       

Domžale

3705

153

4,13

7.       

Nova gorica

2292

93

4,06

8.       

Novo mesto

1834

89

4,85

9.       

Grosuplje

1261

88

6,98

10.   

Kamnik

1632

88

5,39

11.   

Škofja loka

1321

84

6,36

12.   

Trzin

768

83

10,81

*podjetij - gospodarskih subjektov, kar pomeni gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, podružnic tujih podjetij, javnih podjetij ipd. 

Deleži gazel

 Razlike med kraji so - kot po navadi - precejšnje. Le v šestih občinah ni podjetij, ki bi dosegala hitro rast. V desetih občinah je takšnih podjetij 10 odstotkov ali več. Večina krajev na vrhu seznama občin z največjim deležem gazel ima vsaj 10 hitrorastočih podjetij: med prvimi 20 občinami je takšnih 14.

Ključno vprašanje je, kaj nam kazalnik pove. So to kraji, ki so posebej naklonjeni hitri rasti in kjer so pogoji za nastajanje podjetij te vrste boljši kot drugod? Odgovor na to vprašanje ni preprost: na kratko bi lahko odgovorili, da nam kazalnik daje določene indice, da pa sam po sebi za tak sklep še zdaleč ni dovolj.

Le v enem primeru lahko zanesljivo rečemo, da nam podatek o deležu hitrorastočih podjetij ne pove praktično nič: to je Kobilje, kjer deluje le 10 gospodarskih subjektov, od katerih eden dosega hitro rast - to je 10 odstotkov, kar je zelo veliko. Kuzma in Solčava imata po 4 gazele. Vrhunsko okolje za hitro rast? Skoraj zagotovo ne - a vseeno lahko v obeh primerih govorimo o nekem  premiku v lokalnem okolju in očitno o relativno ugodni podjetniški klimi.

Delež hitro rastočih podjetij

Občina

Št. Podjetij*

Število HRP

Delež HRP v %

1.      Semič

126     

19

15,08

2.      Kuzma

33

                         4

12,12

3.      Bloke

72

8

11,11

4.      Mežica

136

15

11,03

5.      Solčava

37

4

10,81

6.      Trzin

768

83

10,81

7.       Rečica ob Savinji

133

14

10,5

8.      Šentjernej

272

28

10,2

9.      Šentrupert

118

12

10,1

10.  Kobilje

10

1

10,00

 

Prestolnice hitre rasti

 Seznam sam kot tak ne omogoča hitrih sklepov o tem, kje so posebej ugodni pogoji za hitro rast. Kot vse podobne lestvice, nam pove natanko to, kar pač pravi metodologija - torej koliko in kakšen delež hitro rastočih podjetij je v posameznem kraju. Nič več in nič manj. Ta dva kazalnika  nam pomagata, da odkrijemo občine, kjer se splača raziskovati naprej in pregledati, kaj takšnega se v kraju dogaja, da sta delež ali število hitro rastočih podjetij nadpovprečna.

 

Kateri kraji si po našem mnenju vsekakor zaslužijo pozornost?

SEMIČ. Kraj z največjim deležem hitrorastočih podjetij  - že več let zapovrstjo prava prestolnica slovenskih gazel. Tudi nekateri drugi kazalniki v sistemu ISSO razkrivajo živahen podjetniški utrip kraja.

MEŽICA. Stari rudarski kraj ima 136 gospodarskih subjektov, od katerih jih kar 15 raste hitro in ob tem posluje dovolj uspešno, da ustreza metodologiji ministrstva za hitro rastoča podjetja.

TRZIN. Prestolnica slovenskega podjetništva ima daleč največ podjetij na 1.000 prebivalcev in je edini kraj pri nas, kjer je delovnih mest več kot je zaposlenih prebivalcev. Ob tem več kot 10 odstotkov podjetij v Trzinu raste hitro!

KOMENDA. Podatki o gazelah kažejo, da Lidl (slovenski Lidl ima sedež v Komendi) ni edini gospodarski adut tega kraja. Od 472 podjetij v kraju jih 40 raste hitro: zelo dober odstotek.

Še nekaj drugih krajev, ki imajo ob zelo dobrem deležu tudi relativno veliko število hitro rastočih podjetij:Cerklje na Gorenjskem, Grosuplje, Slovenske Konjice, Logatec, Črnomelj in Škofja Loka.

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 28. Jan 2020 at 23:14

107 ogledov

VIDEO: Franc Kangler - Zdaj gre zares, rešimo Slovenijo!
"V danem trenutku je odstopil predsednik vlade. Kršile so se človekove pravice. In prišel je čas, da rešimo Slovenijo," je v zadnjem video posnetku, ki ga je naložil na svoj facebook profil povedal Franc Kangler. Slovencem je postavil provokativno vprašanje, kaj pričakujejo od nove vlade, opredelil pa se je tudi do predčasnih volitev. Poglejte, kaj je povedal.

Tue, 28. Jan 2020 at 19:22

205 ogledov

Neverjetno kaj delajo migranti v Španiji! Zgodba vas bo šokirala!
Neverjetno, kaj delajo migranti v naši bližini. Namesto, da bi bili hvaležni, ker jim Evropa nudi zatočišče in hrano se spravljajo na nemočne ljudi. Španija ima zaradi migrantov velik problem. Nič hudega sluteče ženske pa so podvržene nasilju. Danka Nicole Zanlith je v španskem mestu Marbella čakala na taksi in niti v najhujših sanjah si ni mislila, da jo bodo medtem napadli mimoidoči muslimanski migranti iz Severne Afrike. Očitno pa jim ni bilo dovolj, da so jo samo fizično napadli, ampak so se nato še norčevali iz nje. Neverjetno kaj so ji naredili in lahko si mislite, kako je trpela, ko so ji migranti skoraj da zmaličili obraz.  Kljub temu, da mediji pogosto prikrivajo poreklo napadalcev, ko gre za migrante, so v tem primeru saj navedli, da so bili napadalci maroški migranti, poroča Dailyarchives. To pa je tudi vse, kar so mediji sporočili. Očitno so te teme tudi drugod po Evropi tabu.

Tue, 28. Jan 2020 at 19:08

230 ogledov

Po odstopu Marjana Šarca, politični kanibalizem se nadaljuje!
Šteli so se dnevi ko bi lahko dočakali,  da bo začelo meso (beri odstop) in političnega mrtveca v obliki Vlade začelo odpadati in se neživljenjsko truplo sesulo in odpadlo od močno ohlajenega političnega trupla. Življenja samo na videz, mu je dajal ravnokar odstopljeni Premier, ki vlogo v lastno zastavljenem igrokazu-performansu  ni uspel odigrati do konca, kaj konca, do polovice ne, ob vedenju, da po  pričakovanjih stricev-inštalaterjev in tet-suflerk (prišepetovalk), da ga mora igrati kolikor se le da. Pa se ni dalo več. Tudi s posebnimi prijemi, ki jih je bila vešča njegova svetovalna okolica. In še enkrat tolikšna množična ekipa svetovalcev ne bi pomagala. Iz  političnega mrtveca živega in živečega bitja delati, kvečjemu zombija. In kako smo doživeli »ta veseli ponedeljek« ali Šarec je odstopil? »Lepši« začetek ponedeljka si nismo mogli zaželeti. Odgovoren in realni finančni minister Andrej Bertoncelj, že za fruštek, je naredil kar je moral. Odstopil je, ker ni želel, kot odgovoren prisluhniti tistim, ki se na finance in na gospodarjenje ne spoznajo. Izognil se je  pravljičnim in nerealnim obljubam posameznih ministrstev ali delov njih, da izpogajajo-izsilijo  bianco račun za fiks-ideje. Realno, modro, pričakovano. Šarčevo pa, nezrelo, prepozno, pobalinsko, z očitnim namenom, da škoduje in očrni svoje od trenutka odstopa koalicijske partnerje  trdne in »razvojno« bolj razkrojno naravnane koalicije. Brez da jih seznani, je v soju žarometov podal odstop najprej v mikrofone potem pa tudi s kasnejšo argumentacijo. Ploskal mu ni  nihče. Jezni in begajoči pogledi  ljudi iz koalicije ali blizu nje v slogu »ali smo si to zaslužili«, odkimajoči z glavo, da to pa res nismo pričakovali.  In se je začelo s slovenskim najljubšim nacionalnim športom, osiranjem, obiranjem, pljuvanjem. Število tekmovalcev neomejeno, disciplin tudi več. Začelo se je z negodovanjem »prvoligašev,« začudenjem zavrnjenih, neobveščenih,  iz »kornerja« in  stranske linije koalicijskih partnerjev, da je prišlo do odstopa. Sredi plesa, opotekajoče, samo se ne ve ali od slave ali nesposobnosti polne glave. Kako so imeli polno projektov, zastavljenih ciljev, pa se je kar z eno potezo končalo. Pa tako veliko je »obetal«! Ocena uspešnosti pa je bila!? Prvi je okarakteriziral delo koalicije sam. Da s trinajstimi poslanci in z tako številčno in raznovrstno  koalicijo se ni dalo več narediti. Dobro jutro! To bi mogel vedeti že julija 2018. Edina iz kontinuitete, v katerem koli oziru, SD je presenečena  in skoraj ogorčena  nad načinom podajanja odstopa, ki »trdno« zastopa svoje volilno telo, pa si je na nek način prišla na jasno, da tam kjer sama nima pomembnejše vloge kot jo je imela pri Šarcu, se veseli nove priložnosti za dokazovanje pri svoji volivcih  in si želi  predčasne volitve. Dobro jutro, drugič. So vedeli s kom to počnejo in kdo jih je spodbudil h koaliranju z njim. Interes in preživetje na političnem parketu, pa zeloo, zeloo malo  volivci in njihove potrebe ali pričakovanja.  Ostali so  še bolj razočarani. »Mojškra« je celo tako zaprepadena in prestrašena za svoj odstop in verjeten umik v pozabo, glede na skoraj  politično pretečen rok uporabe, da ga je tako rekoč razglasila za neodgovornega  in nepopustljivega  ter kreatorja slabega vzdušja v Vladi in posledično temu tudi neuspešnosti.  Malo več pragmatičnega glasu je iz sebe spravil predsednik SMC, ki ima rad konje in ki ni kaj dosti dajal na tole kljuse v vlogi PV  Republike Slovenije ter da ni nujno, da bodo takoj predčasne volitve, v kolikor se bo dalo  dogovoriti tudi kaj projektnega kot vmesna faza delovanja tega parlametarnega  sklica. Ne gre spregledati model  vladanja, ki ga  je prinesel ta politični provincialni »pezde«, kolerik, po domače živčen kričač, iz Kamnika, točneje iz Šmarce obdan z suito ključavničarjev, hišnikov, bratov nekdanjih arestantov, bodygardov in ostalih iz nabora »uspešnih« poklicev,  ki jih je obvladoval. In se vselil v vladne palače. V teh sedemnajstih mesecev mu je uspelo: odsloviti kolega poslanca zaradi sendviča, zgradil je zid okoli hiše, uredil službo znanki kar na SOVI, dovoljeval je, s pomočjo ministra  prost pretok ilegalnih migrantov in policijo spremenil v taxy službo ter zahteval humano ravnanje z njimi, ščitil koruptivne  ministre, zavrnil je nastop v EU parlamentu in pred 500 milijonskim TV avditorijem, češ, jaz to ne rabim, Slovenija tudi ne, in, da ne pozabimo  prizadevanje delovanje v smeri Jugovzhod, kjer so impozantni zaključki na področju posmeha s strani Hrvaške ter prilizovanje Srbiji z skupnimi vladnimi  sejami  ter predlogom za uvajanje srbščine v slovenske šole. Verjetno sem kaj spustil, pa naj mi ne zameri. Zamerim pa njegovim volivcem, tudi v mojem Celju, ki so ga dočakali kot kašnega odrešitelja, on pa je ob odsotnosti kakšnih pomembnejših »fac« naročil, oziroma za vsak primer imel svojo kamero in svojega snemalca in pripravljen mikrofon. Teh »for« se ne poslužujejo  niti v Burkini Faso. Beda ga gleda. Kaj pripadniki drugega ešalona? Ostali pa se pripravljajo na  vmesno fazo, ki se ji reče politični kanibalizem. Kdo bo koga še noter potisnil ven spravil in tako naprej. V stanju niti na nebu niti na zemlji, se bo odvijale borbe, boji, posamezni,  ali ekipirani za plenjenje v obliki služb, delovnih mest in položajev k so vezane na katerokoli sistematizacijo in ni strogo vezana na prihod ali odhod ministra ali državnega sekretarja. Hiperprodukcija le teh samo povečuje predimenzioniranost državnega in ostalega aparata  in od uspešnosti »lova« na položaje se kupuje zvestoba posamezni politični stranki za v prihodnje. V naslednjih tednih  bodo vožnje  v smeri Ljubljane še bolj intenzivne in obiski bodo trajali dlje, odvisno od uspešnosti pogajanj in prepričljivosti vseh dovoljenih ali pa tudi ne, oblik lobiranja in prepričevanja. Pa tudi kakšne temne kotičke, separeje po znanih prestižnih lokacijah je treba pogledati in pokukati, zna se zgoditi, videti in doživeti marsikaj. Pa tudi ljubezni z stiske ali prav zaradi nje. Pa ne bodo vse posledice tega vmesnega stanja prijetne. Bojo tudi slabe zgodbe,  solz, rotenja, preklinjanja, groženj,  razpada zakonov, vse kar lahko prinese ta prekleta provincialnost, politično in siceršnja mentalna nedodelanost vseh ki se na kakršen koli način dotaknejo  slovenskega javnega življenja in politike.  Politične nesnage je dovolj na naši politični in javni sceni, nekaj kot balast prejšnjih časov, nekaj politične nesnage je na novo  pridelane. Katarza je potrebna. Kako nas vidi bližnja in širša  politična okolica? Del te okolice jemlje to kot marginalno novico. Del, ki je politično soroden z koalicijo ki je pravkar pogrnila na izpitu politične zrelosti pri nas,  pa da so že vedli da se dela na destabilizaciji dela »uspešne« vlade Marjana Šarca. Enim celo to odgovarja. Na primer Hrvaški portal dnevnik.hr navaja da posebej kot verjetno možnost prerazporejanja in nastanke  druge vlade    z obstoječim parlamentarnim sklicem  Do faktografskih obvestil od odstopu in morebitnih novih scenarijev iz prijateljskih  »bratskih« balkanskih  vlad in njih voditeljev, seveda v kolikor tudi sami niso v isti »kaši » kot njihovi slovenski kolegi. Najbolj indikativna je objava agencije Reuters,  ko ob obvestilu o odstopu Šarca  seveda »prilepi« sliko Andreja Plenkovića, hrvaškega PV. Toliko o prodornosti, pomembnosti in prepoznavnosti sedaj že  premierja v odstopu iz Republike  Slovenije. Bolj očitno marginalizirani kar se učinkovitosti, prepoznavnosti in veljave Slovenije na zunanjepolitičnem parketu ni bili nikoli slabše. Primeren čas za zasuk na bolje je lahko prav zdaj. Le skupaj se morajo, pravi, pravšnji, odločni, sestaviti in sešteti in vajeti vzeti. Kaj menite, bo šlo!? Vane K. Tegov    

Tue, 28. Jan 2020 at 15:47

165 ogledov

Na Bavarskem panika zaradi koronavirusa. V službo prišel okuženi delavec
Prvi potrjeni bolnik z novim koronavirusom v Nemčiji se je okužil od ženske, ki je prejšnji teden pripotovala iz Kitajske, so danes potrdile zdravstvene oblasti na Bavarskem. Gre za prvi prenos virusa na evropskih tleh. Tudi iz Japonske poročajo o prvi okužbi z virusom pri človeku, ki pred tem ni bil na Kitajskem, poročajo tuje tiskovne agencije. 33-letni Nemec, pri katerem so v ponedeljek zvečer potrdili okužbo z novim virusom, se je okužil od kitajske kolegice med usposabljanjem v enem od podjetij na jugu Nemčije. Kljub okužbi je prišel na delovno mesto. Kitajka, ki je v Nemčijo pripotovala iz Šanghaja, je v četrtek, na letu proti domu prvič opazila simptome, podobne gripi. A ni bila gripa. Bil je koronavirus. Zdravstvene oblasti na Bavarskem zdaj testirajo 40 njegovih sodelavcev in družinskih članov, ki so bili v stiku z njim. “Število okuženih bi se lahko še povečalo,” je dejal vodja delovne skupine za nalezljive bolezni v uradu za zdravje in varnost hrane Martin Roth. Posebno pozornost namenjajo tudi vrtcu, v katerem ima okuženi Nemec otroke.

Tue, 28. Jan 2020 at 15:27

236 ogledov

Za reveže, ki prosijo za hrano, denarja ni, Arsenovič bi pa mesto obnavljal za svoje lokale
Da so mariborske ulice in ceste potrebne obnove ni treba posebej poudarjati. Marsikje so zadeve res alarmantne. A župan ima za sebe očitno drugačne načrte. Povsem nepotrebna naj bi bila obnova Glavnega trga, kjer naj bi zrasel baje celo vodnjak in Koroške ceste, ki vodi v najbolj znano županovo gostilno. Ampak, denar je bilo treba porabiti! Župan ima  še velike načrte s porabu sredstev mestnega proračuna, še posebej tam, kjer bodo lahko še več zaslužili njegovi lokali. Samo za (njegov) Sodni stolp naj bi odštel 1.2 milijona evrov proračunskega denarja, da o Koroški cesti, ki bo stala skoraj 5 milijonov ne govorimo. Tudi Arsenovičave galerija Gosposka se bo obogatila z občinskimi cekini. Končuje se tudi sanacija Žičkega dvora, ki bo namenjen koncertom in gostinski dejavnosti, pa tudi na (županov) Stari radio, ki bo spremenjen v hotel s 37 sobami ne smemo pozabiti. Bodo pa obiskovalci uporabljali tudi (Arsenovičevo) parkirno hišo. Očitno gre pri obnovi vse hitreje, če se uporablja občinski denar, kajne gospod župan? Arsenovič z mestom ravna kot s pastorkom; človek očitno sploh ni politik, ampak gostilničar!

Mon, 27. Jan 2020 at 21:16

233 ogledov

VIDEO: Danes mineva 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz: "Nikoli več!"
Danes obeležujemo 75. obletnico osvoboditve zloglasnega taborišča Aushwitz, v katerem naj bi umrlo kar 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo tudi 2.300 ljudi iz Slovenije, od tega se jih 1.600 ni nikoli vrnilo domov. V nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitz - Birkenau je ob 75. obletnici osvoboditve oziroma ob dnevu spomina na žrtve holokavsta potekala slovesnost, ki se je je med drugim udeležilo 200 preživelih in voditelji iz več kot 51 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor in nekdanje interniranke. Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar 1945, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Slovenija je ta dan prvič uradno obeležila leta 2008. Tudi v Sloveniji se je zvrstilo nekaj spominskih slovesnosti ob dnevu spomina na žrte holovkavsta. Tako so v Dolgi vasi pri Lendavi na židovskem pokopališču predstavniki lendavske občine in raznih ustanov počastili spomin na lendavske Jude in vse žrtve holokavsta ter pri spomeniku položili vence in kamenčke. Župan občine Lendava Janez Magyar je v svojem nagovoru poudaril, da je bil osnovni cilj holovkasta iztrebljanje evropskih židov. "Zato nam mora ta največji zločin civilizacije ostati kot spomin in opomin, kajti tisti, ki kreirajo naša življenja, vse prevečkrat pozabljajo na zgodovinske izkušnje! Le s človeško in politično modrostjo lahko ustavimo tiste demone, ki se lahko kj hitro sprevržejo v človeške tragedije neslutenih razsežnosti. Erika Fürst: Naj se nikoli ne pozabi in ponovi najtemnejši madež zgodovine človeštva! Erika Fürst, soboška Judinja, ki je preživela pekel nacističnega taborišča Auschwitz, se je v svoji izpovedi v pogovorni oddaji Sreda v sredo, ki bo na sporedu to sredo, dotaknila enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Eriko in njeno družino, očeta, mamo in starejšo sestro so madžarski orožniki zajeli 26. aprila 1944. »Bilo je zelo hudo. Odpeljali so nas v sinagogo, iz sinagoge v Čakovec, iz Čakovca v Nagykizso, kjer smo bili tri tedne brez hrane. Takrat sem nazadnje videla svojega očeta. Za to mi je zelo hudo,« je v pogovoru spomine obudila Erika Fürst. VIDEO
Teme
Gazele

Zadnji komentarji

Viktor Hajsinger :

23.01.2020 15:01

Pa kaj?

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski kraji, kjer so (uspešna podjetja) imenovana gazele