SI
Veliki svetovni mojster fantastičnega
Intervju z dr. Zoranom Živkovićem, pisateljem znanstvene fantastike in fantazije
V Fokusu
Intervju

Ponedeljek, 20. november 2017 ob 17:30

Odpri galerijo

Dr.Zoran Živković je evropsko in svetovno znan avtor, ki je napisal več kot 20 knjig s področja znanstvene fantastike in fantazije. Velja za srbskega pisatelja, ki ima največ knjig prevedenih v tuje jezike. Njegova dela je mogoče prebirati v več kakor dvajsetih jezikih, med njimi so japonščina, korejščina in tudi slovenščina. Je edini avtor iz južnega dela Evrope, ki so mu knjigo prevedli v arabski jezik v Savdski Arabiji. Največ prevodov je za knjigo Knjižnica (Biblioteka), ki je leta 2003 prejela Svetovno nagrado za fantazijo (World Fantasy Award) za najboljšo novelo. Letos so avtorja počastili z nagrado »Evropski veliki mojster znanstvene fantastike« (The ESFS Grand Master Award) na konvenciji evropskih ljubiteljev znanstvene fantastike, ki je bila junija v Dortmundu v Nemčiji.

Od najinega zadnjega intervjuja je minilo, joj, kako čas teče, že skoraj osem let. Takrat ste zapisali, da pišete izključno dopoldne, med deveto in dvanajsto? Še velja ta vaš ustvarjalni red?

Da bi ravno zdaj pisal prozo, bi to vsekakor počel v omenjenem dopoldanskem času. Že mlajšemu mi je bila dragocena jutranja svežina, saj sem tako dosegel za pisanje še kako potrebno polno osredotočenost in tako je tudi še zdaj, v zrelejših letih (na začetku oktobra bom dopolnil 69 let). No, jutranje pisanje ne velja samo za prozo. Glejte, tudi odgovore na vprašanja tega intervjuja pišem dopoldne ...

Letos ste v Dortmundu dobili najpomembnejšo evropsko nagrado za znanstveno fantastiko - european grand master. Ob tej priložnosti me zanima, kako bi vi definirali sodobno znanstveno fantastiko in fantazijo na splošno? Kako se je spremenila v zadnjih 30 letih?

Tukaj se izpostavljam tveganju, da bom rekel nekaj, kar ne bo ravno po volji glavnini bralcev, a ker nisem politik in mi ni treba gladiti dlake volivcev, mi ni treba paziti. Na kratko, mislim, da je čas znanstvene fantastike za nami. Gre za enega od obeh velikih trendov v umetnosti fantazije iz 20. stoletja (drugi je vsekakor magijski realizem). Oba trenda sta ostala v prejšnjem stoletju, a novo, 21. stoletje, šele čaka na dokončno oblikovanje lastne fantazije, ki se jo bo še naprej pisalo, saj brez nje preprosto ni proze. Seveda je razumljivo, da se bo znanstveno fantastiko še naprej pisalo, kot se piše zvrsti, katerih čas je že minil, ampak bo težko prišlo do kakšnih resnično novih idej. Osebno več ne spremljam tako natančno ZF-ja, kot sem ga včasih, pa se mi je mogoče kaj izmuznilo, ampak na osnovi tega, kar sem prebral, sem spoznal, da gre v glavnem za reciklažo starih idej. Isto velja tudi za ZF film. Kar je novega, je samo bleda parafraza starega, enako velja za megahit, kot je »Interstelar«. Zdi se mi, da obstaja preprosta razlaga te oseke ZF-ja. Ni več potrebe za pisanje in snemanje znanstvene fantastike, ker živimo v njej. Kar se tiče epske fantazije, sem jo vedno smatral predvsem za žanr trivialne književnosti.

Je lahko znanstvena fantastika (ZF) in na splošno spekulativna fikcija tudi vrhunska literatura?

Znanstvena fantastika je imela možnost priključitve h književnemu mainstreamu. Nekaterim ZF delom je to tudi uspelo – prvenstveno mislim na Stansilava Lema, brata Strugacki in Ursulo Le Guin. Ni naključje, da je Harold Bloom uvrščen v kanon 20. stoletja (The Western Canon). Krivda za to, da ZF dela ne dosegajo več vrhov prozne umetnosti, je naprej na strani založniških hiš angleškega govornega področja, ki komercialnost vedno postavlja pred umetniško. Seveda je škoda, da je tako izpadlo, kajti fantastika na splošno nosi ogromen umetniški potencial. Namesto da bi za sabo pustili trajna umetniška dela, so mnogi ZF pisci raje izbrali možnost, da obogatijo. Zanima me, kako na to izbiro gledajo proti koncu svojih karier ...

Se vam zdi, da znanstveni fantastiki kot delu umetnosti škodi, ker pod to »blagovno znamko« prodajajo tudi izdelke, ki zagotovo ne sodijo v ta predal?

Da bi v prozi – kakor koli se zdi fanom posebna, je ZF samo ena od oblik prozne fantazije – smeli računati na doseganje vrhov, je eden od predpogojev, da ne pripadate nobenemu predalčku in se na vaše delo ne lepi nobena etiketa. Predalčki in etikete so samo tehnične oznake, ki si jih je izmislila založniška industrija, da bi lažje prodajala svoje proizvode. Neomejena svoboda proznega ustvarjanja se začne tam, kjer vas ni strah, kako se bo vaša knjiga odrezala na trgu.

Nekoč ste dejali, da ste preprosto pisatelj, brez žanrskega predznaka. Kljub vsemu, kam bi vi uvrstili svoja zadnja knjižna dela? Recimo Pet dunajskih čudes.

Roman Pet dunavskih čuda (Pet donavskih čudes), kot vse moje knjige, nima natančnejših opredelitev. Za moje knjige ne obstajajo predali in etikete. Ne pripadajo nobeni smeri. To so prozna dela brez prefiksa. Preprosto, to je proza. Vse, kar bi se na silo nanje postavilo, bi bilo ali zgrešeno, nezadovoljivo ali omejujoče. V vsakem primeru lažno.

Ostal bom pri t. i. žanrski literaturi, kar koli že to pomeni. Deležni ste predvsem nagrad za fantazijo (nazadnje nagrada Golden Dragon – 2015). Očitno vas ljudje, ki nominirajo in nagrajujejo, vidijo (tudi) kot avtorja fantazije, jaz bi raje rekel kot avtorja spekulativne fikcije. Ko sem vas pred leti vprašal glede eksperimentalne proze, ste mi odgovorili, da je to termin, ki ga kritik uporabi, ko ne ve, kam naj delo uvrsti. To ste vzeli kot kompliment. Zanima me, če vas kritiki danes, osem let od zadnjič, že znajo nekako uvrstiti? So mogoče iznašli že kakšen nov izraz? So dopolnili nabor žanrov, ki jim priznavajo možnost vrhunskosti?

Niso. Na srečo. Vendar se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Dela nekaterih mlajših piscev so začeli označevati kot sorodna mojemu splošnemu književnemu postopku, zanje se reče, da pripadajo »predalčku«, na katerem piše »Zoran Živković«. Reklo bi se, naredil sem poln krog, saj sem med begom pred predalčki in etiketami sam postal eden od njih ...

Napisali ste tudi nekaj strokovnih knjig o literaturi. Mene zaradi naslova privlači O žanru in pisanju iz leta 2010. Lahko na kratko poveste kaj o njej?

Lahko,a se mi zdi zanimivejše kaj reči o moji, za zdaj zadnji strokovni knjigi – Pisac od gline (Pisec iz gline), saj se v njej omenja tudi moj dragi kolega iz Slovenije, Andrej Blatnik. Sem redni profesor na Filološki fakulteti Univerze Beograd, kjer že desetletja predavam kreativno pisanje (blagor študentom – op. prev.). Omenjena knjiga je krona mojega ukvarjanja s svojim poklicem in je edino takšno delo v srbščini. Zame je ta knjiga poleg Enciklopedije naučne fantastike (Enciklopedija znanstvene fantastike) najpomembnejša diskurzivna knjiga, ki sem jo napisal. Rad bi, da bi se nekega dne pojavila tudi v Sloveniji ...

Imate prešteto, v koliko jezikov so prevedene vaše knjige?

Z 31. julijem 2017 je bilo izdanih 89 tujih izdaj mojih knjig, v 23 državah v 20 jezikih. Sem najbolj prevajani živi srbski pisatelj. Na začetku 2018 bom presegel kvoto 100 tujih izdaj. Z velikim ponosom izpostavljam, da je avgusta 2016 ameriška založba Cadmus Press začela z objavljanjem mojih zbranih proznih del v angleščini v okviru projekta, ki ga je imenovala »The Zoran Živković Collection«. Izdanih je bilo že sedem kompletov, na koncu jih bo skupaj 32 – 11 v trdi vezavi in 21 v mehki.

V slovenščino imamo, po zaslugi Bojana Meserka in Blodnjaka, prevedeno skoraj celotno vaše leposlovje, ne pa nekaj vaših zadnjih knjig. Obstaja kaj upanja, da jih bomo kdaj dobili?

Upanje vsekakor obstaja. Zadostuje interes kakšnega slovenskega založnika in zlahka se bomo dogovorili. Bilo bi mi v čast, da bi bile nekega dne v slovenščino prevedene vse moje knjige.

Kulture, zlasti pa ne spekulativne fikcije, najbrž ne smemo prepustiti zverinjaku prostega trga, saj bodo hitro izginila dela domačih avtorjev, prevladala pa bodo predvsem dela anglosaksonskih avtorjev. Ta prevlada se v knjigarnah, vsaj v Sloveniji, dogaja že skoraj ves vek trajanja države Slovenije. Na police najdejo pot tudi dela, ki so jih kritiki, milo rečeno, raztrgali. V tem okolju je še vedno močna miselnost, da je spekulativna fikcija otroška, mladinska in trivialna literatura, zato so domači avtorji v precej nezavidljivem položaju. Mogoče je to nadležno vprašanje, a vendarle - Kaj bi predlagali avtorjem v takšnih razmerah? Kaj pa recimo odločevalcem v kulturni politiki?

Vsekakor bi svetoval, naj se ne uklonijo. Naj pišejo, kot najbolje znajo. Tisti najboljši med njimi, ki imajo v fantaziji resnično povedati kaj novega, bodo na koncu uspeli. V Sloveniji in izven nje. Resnici na ljubo, dobra literatura nikoli ni ostala neopazna. Rekel bi, če si pisci sami ne bodo pomagali, jim ne bo nihče. Če nihče v Sloveniji ne podpre slovenskih piscev, bo Slovenija (pa tudi Srbija, Hrvaška) postala majhna kolonija močne angloameriške knjižne industrije, končali bomo tako, da ne bomo več niti prevajali smeti, ki se nam od tam ponujajo. Od nas se bo pričakovalo, da beremo v angleščini, saj je tako najpreprosteje ...

Kako sem vam zdi, da se v jezikih našega območja pojavlja vse več prevodov raznih franšiznih vsebin, serijsko tiskanih s pomočjo »senčnih« pisateljev (Warcraft Asassin's Creed ipd.), ki potem ne dobijo ravno laskavih ocen, a se jih promovira precej bolj od izvirnega domačega žanrskega leposlovja? Kaj ni to vrsta literarnega kolonializma?

To je vsekakor grozljivi kolonializem. A to še ni najhujše. Najhuje je, ker se temu nihče ne upira. Brez resnega odpora bodo manjše kulture, kakršne so naše, popolnoma izgubile identiteto. Prenehale bodo obstajati. Zdaj je zadnji trenutek za kulturno vstajo ...

Ko sem že pri tem. Naj domači avtorji svoje knjige v okolju, kjer velja domači jezik za čudnega ali celo neprimernega za fantazijo ali znanstveno fantastiko, objavljajo v angleščini?

Ko govorimo o Sloveniji, vaši avtorji naj najprej izdajajo v slovenščini. To je ključno za ohranjanje jezika in kulture. Šele kasneje naj se objavlja v angleščini in drugih tujih jezikih ...

Mogoče veste, če so bila vaša dela že predmet kakšne slovenske diplomske, magistrske ali doktorske naloge? Imate s kakšnim od slovenskih literarnih strokovnjakov kakšne stike?

Ne, na žalost. Vsekakor bi bilo dragoceno spoznanje, če je v Sloveniji kaj akademskega interesa za mojo prozo. V mnogih državah so moje knjige predmet proučevanja. Za primer, pred kratkim je neki mladi Poljak v Novem Sadu v srbščini zagovarjal magisterij o mojem romanu Biblioteka (Knjižnica – imamo jo tudi v slovenščini, op. prev.).

Na vrsti je sklop vprašanj, ki sem vam jih že pred časom postavil in jih bom v malce spremenjeni obliki še enkrat. Iz čiste radovednosti. Poznate avtorje in avtorice ZF&F na področju nekdanje Jugoslavije? Pravzaprav, kam gre razvoj tovrstne literature v teh državah?

V glavnem poznam svoje vrstnike, a teh je vse manj. Ker se že nekaj časa ne ukvarjam aktivno z znanstveno fantastiko, nisem povezan z mladim rodom tega prostora. Žal mi je, če s tem spuščam kakšna pomembnejša dela. V mojih letih in ob delu, s katerim se profesionalno ukvarjam, je čas za branje eden od mojih najdragocenejših resursov.

Kako se vam zdi, da je na tem prostoru kar nekaj odličnih avtoric? Ste slišali in mogoče poznate recimo delo Milene Benini ali Milene Stojanović? Tudi v Sloveniji je nekaj perspektivnih mladih avtoric, mogoče celo več kot avtorjev. Ste mogoče slišali za kakšno slovensko avtorico?

Žal nisem. Seveda bom rad prebral zgodbe avtorjev(-ic), ki mi jih priporočate. Če že ne zaradi drugega, zaradi spoznavanja z njihovim slogom pisanja. No, zanima me, če je kdo prebral kašno moje delo ...

Ne bom vas spraševal, če berete, ker zagotovo veliko preberete. Zanima me, kdaj ste nazadnje prebrali kakšno znanstveno fantastično ali fantastično knjigo?

Čisto iskreno, ne morem se spomniti. (Ali šteje ponovno branje Piknika pored puta /Piknik ob poti/ bratov Strugacki?)

Tudi to velja!  :)
V Srbiji je razvoj spekulativne fikcije v zadnjih letih veliko dosegel. To sem slišal tudi na panelih na Sferakonu v Zagrebu in sam vidim, ker malce spremljam dogajanje v soseščini in osebno poznam nekaj avtorjev ter avtoric. Pravzaprav se mi zdi, da je produkcija sodobnih srbskih avtoric in avtorjev na zavidljivi ravni. Čemu se lahko srbska kultura zahvali za takšen razmah?

Sprašujete napačno in neseznanjeno osebo. Najbolje bi odgovoril kdo od akterjev vzpona ...

Zlasti v zadnjih letih je kar nekaj regionalno zasnovanih književnih festivalov posvečenih spekulativni fikciji. Je ta rast kakovosti mogoče tudi posledica tovrstnega regionalnega povezovanja?

Sodeloval sem na enkrat ali dvakrat na črnogorskem Refestikonu in je bilo vse brezhibno. Če bom imel priložnost obiskati še kakšno regionalno srečanje, bom lahko v naslednjem intervjuju (do njega naj ne preteče osem let), verodostojnejše odgovoril na vaše vprašanje.

Nekoč sem vas že spraševal glede filmske upodobitve takrat precej aktualne Knjižnice. Zdaj me podobno zanima za Tumač fotografija. Če sem prav razumel, gre za igro s sanjami. Komu bi zaupali ustvarjanje vizije sanjskega sveta?

Samo producent izbira režiserja. Preobrniva vaše vprašanje! Ko boste prebrali Tumač fotografija (Tolmač fotografij), bi mi potem povedali, koliko je moj roman primeren za film? Pa bova potem o režiserju, igralcih ...

Velja, hvala vam za knjigo, ki se je bom z veseljem lotil. Bom še malce ostal pri filmu, saj sem podobno že vprašal pred leti. Kdaj in kateri fantazijski ali znanstveno fantastični film ste si nazadnje ogledali?

Začel sem gledati dva, tri ZF filme, a so mi delovali brezupno slabi, pa sem odnehal že po nekaj minutah. Ne spomnim se niti naslovov. »Interstelar« sem gledal do konca, ker sem se zabaval ob prepoznavanju citatov velikih ZF filmov 20. stoletja.

Še malce za hec - spremljate Igro prestolov?

V skušnjavi sem, da vam vrnem vprašanje ... kaj je to?

Med Srbijo in Slovenijo je Hrvaška, ki ima izredno razvito ljubiteljsko in tudi avtorsko sceno. Njihove domače knjige po mojih opažanjih niso potisnjene v podrejen položaj. Čemu bi pripisali njihov uspeh?

Tega res ne vem. A če je tako, kot pravite, si naši prijatelji iz Hrvaške zaslužijo vse občudovanje in podporo.

Slovanska produkcija spekulativne fikcije je izredno bogata in zdi se mi, da je premalo v žarišču pozornosti. Ne vem, mogoče se motim, a zdi se mi, da naša, slovanska spekulativna fikcija nagovarja zrelejšo publiko od anglosaksonske. Žal amerikanizacija kulture, tudi literature, pomeni, da bralna publika, ki ima rada spekulativno fikcijo, bolj pozna ameriško superjunaško sceno od slovanskih korenin. Niso mogoče naši avtorji delno krivi za to, saj ni redko, ko njihovi junaki nosijo angleško zveneča imena v angleško zveneči izmišljeni deželi?

To je med nas puščen virus in povzroča nezanemarljivo škodo. Kot sem že omenil, na koncu bomo vsi končali tako, da bomo pisali in brali izključno v angleščini. To tudi je končna ambicija založniške industrije angleškega govornega področja – širjenje trga do skrajnih mej.

Vrniva se k vašemu delu. Kako določite naslov svoji leposlovni knjigi?

O tem odloča založnik.

Kaj trenutno pišete?

Ta intervju ... Šalim se! Trenutno ne pišem nobenega proznega dela. Ne vem, kako dolgo bo trajal ta »trenutno«. Tudi če bo trajal za zmeraj, ne bo neke posebne škode. Imam povsem dovolj napisanih proznih knjig – kar 22.

Vsekakor vam želim še naprej ogromno uspehov.

Za konec naj zapišem kritiko eminentnega časopisa New York Times, objavljeno 15. aprila 2007, mozaičnega romana Sedam dodira muzike (Sedem dotikov glasbe):

»Ne dogaja se pogosto, da naletite na prozno delo, katerega razkošna lebdeča življenjskost daje občutek preseganja samega jezika. Srbski pisatelj Zoran Zivkovič (ne mešajte ga z nekdanjim premierjem Srbije) že ima v ZDA obširno skupino gorečih ljubiteljev. Čeprav je še prezgodaj, da bi ga razglasili za novega Borgesa (Jorge Francisco Isidoro Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec, op. prev.), ga njegov mozaični roman Sedam dodira muzike (Sedem dotikov glasbe), vsekakor postavlja na položaj prvega kandidata za ta naziv.

Izjemno napisana elegantna knjiga Sedam dodira muzike je zbirka zgodb, v kateri glasba v življenju likov igra prenovitveno, tudi mistično vlogo. Neuglašene melodije igralca na "vergle" pričara neki starki vizije umiranja drugih ljudi. Starinska glasbena skrinja prikliče utvare v dom starega vdovca. Čeprav so nekateri tovrstni scenariji že videni, je Živkovičeva obdelava nadvse originalna — nezgrešljivo najde bistvo transcendentalnega v vsakodnevnih in neraziskanih obredih.

Enakovredno pohvalo zasluži tudi prevajalka Alice Copple-Tošič, kije naredila Živkoviča berljivega brez žrtvovanja eksotične raznolikosti njegovega izražanja. Takšen je na primer opis ponovne potopitve v sanje, kot v jezero črnila ali npr. skrivnostno opozorilo, da "tisti, ki pričakujejo konjenika, utripa svojega srca ne smejo zamenjati z ropotom kopit".

Občutek imamo, da je preveč omejujoče uvrščati Zivkovičevo delo v spekulativno prozo, vendar se moramo s tem sprijazniti, dokler za to ne najdemoprikladnejšega izraza.«

To je torej to o tem velikanu svetovne književnosti.

Fotografija je nastala na Celjskem gradu ob obisku avtorja na 1.FANFESTU 2017 v Celju. Od leve proti desni: dr.Zoran Živković (Srbija), Uroš Vukičević (Črna gora), Andrej Ivanuša, Maja Mlakar, Bojan Ekselenski (vsi avtorji iz Slovenije).

Intervju je bil prvič objavljen v reviji za spekulativno fikcijo SUPERNOVA št.3, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo. FANFEST, prvi slovenski festival fantazijske književnosti, se je odvijal od 10.11. do 12.11.2017 v Celju, ki ga je pripravil predsednik Celjskega literarnega društva Bojan Ekselenski. Festival je odlično podprla Mestna občina Celje. 

Razgovor vodil Bojan Ekselenski
Pripravil Andrej Ivanuša

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 4. Apr 2020 at 13:24

0 ogledov

Koronavirus: Starejšim v pomoč pri nakupih in drugih opravkih mladi iz SDM Maribor
V teh težkih časi je dobrodošla vsaka pomoč. Ravno zato so se pri Slovenski demokratski mladini Maribor odločili, da priskočijo na pomoč starejšim, ki preživljajo težke čase ob vseh omejitvah,. ki jih narekujejo ukrepi za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Na svojem facebook profilu so zapisali poziv starejšim, da naj ostanejo doma, prostovoljci SDM pa bodo zanje skočili v trgovino po nakupih ali v lekarne po zdravilo. VIDEO: Kako bo potekala akcija pa Luka Simončič, predsednik SDM Maribor: Naročila zbirajo dnevno med 11. in 15. uro, na GSM: 031 691 744, na e-naslovu: luka.simonic@sds.si in na Facebook strani SDM Maribor: www.facebook.com/sdmmaribor.

Sat, 4. Apr 2020 at 09:53

0 ogledov

Posnetek webinarja - Kako preživeti samo-izolacijo … in svet po njej … in ostati pozitiven
Gospodarska zbornica Slovenije je 3.4.2020 organizirala brezplačni webinar z mag. Nastjo Mulej - z naslovom Kako preživeti samo-izolacijo … in svet po njej … in ostati pozitiven. Pandemija je vsakega od nas poslala v določeno obliko samoizolacijo. Na strah, ki ga povzroča skoraj popoln zastoj gospodarskih aktivnosti, so ljudje reagirali na tri načine, ki jih je poznal že pračlovek. Nekateri so šli v boj, za svoje službe, za svoje plače, za svoje stranke, za čim več znanja. Drugi so zbežali, se pokrili čez glavo in doma hibernirajo v upanju na boljše čase, tretji so okameneli s tesnobo, ki jih duši. Samo-izolacijo in svet po njej boste veliko lažje sprejeli in preživeli tisti, ki ste in boste trenirali svoje možgane. Izkoristite priložnost in se udeležite webinarja z Nastjo Mulej o tem, kako vplivati na svojo inteligentnost, na svoje razmišljanje, svojo kreativnost, osredotočenost in celovitost! Mag. Nastja Mulej je goreča evangelistka kreativnosti kot temeljne kompetence 21. stoletja. Ekonomistka, sociologinja in komunikologinja že 20 let spodbuja ljudi, da razmišljajo. Najprej kot vodja oddelka za nove ideje pri mednarodni agenciji New moment, potem pa samostojno kot edina licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja na področju nekdanje Jugoslavije. Uči in trenira za metode: Šest klobukov – za vodenje ljudi, sestankov in projektov,Lateralno razmišljanje – za generiranje svežih idej,Enostavnost oz. Optimiranje postopkov – lateralna orodja v boju z vsakdanjo zapletenostjo,Moč zaznavanja – orodja za poslovno načrtovanje in odločanje inCoRT – program za poučevanje razmišljanja v šolah).Je tudi licencirana trenerka Michaelidesovih metod:12 dejavnikov inoviranja terI.D.E.A.S. za kreativno soočanje z izzivi.Z Gospodarsko zbornico Slovenije vsebinsko pripravlja konference in seminarje o kreativnosti in kreativnem vodenju. Za boljšo družbo pa snuje in soorganizira tudi predavanja s področja pozitivne psihologije za Cikel in Maratone po vsej državi. Pri svojem delu se drži pravila svojega profesionalnega očeta Dragana Sakana: »Ne zna dete, šta je 300 kila, pa ih digne,« in neumorno uči posameznike – otroke in odrasle, time in njihove vodje, direktorje in cele organizacije … uporabljati možgane na nameren način, da bi s tem soustvarila tolerantno in inovativno družbo blagostanja. Članek je bil izvirno objavljen na strani GZS.

Sat, 4. Apr 2020 at 09:33

0 ogledov

Koronavirus: V nekaterih občinah zagotovili zaščitne maske za svoje občane, primer Lenarta in Radencev
V Sloveniji se vzpostavlja vedno več podjetij, lokalnih skupnosti in domačih obratov, ki pomagajo pri izdelavi in produkciji nujne medicinske opreme. Proizvodnja zaščitnih mask je stekla v  Boxmarku iz Kidričevega, celjski Deloza - Preventu, ki ima obrat v prostorih nekdanje Mure, škofjeloški Filc, ta teden tudi v družbi Mi&lan iz Gornjih Petrovcev, pa tudi manjše obratovalnice. Tudi v občini Lenart sta se dve podjetji, Lambo in Babycenter, v dogovoru z občinskim vodstvom odločili za šivanje zaščitnih pralnih. Občina bo na tak način  zagotovila maske vsem svojim občankam in občanom. Občina Lenart pa bo dobila še tisoč mask iz Ljubljane. “Občina Lenart se je z dvema lenarškima podjetjema dogovorila, da bodo sešili pralne zaščitne maske za občanke in občane Občine Lenart. V občini živi 8500 prebivalcev v okrog 3 tisoč gospodinjstvih, kar predstavlja velik zalogaj za lenarško občino, saj se vsi srečujemo s pomanjkanjem zaščitnih sredstev. Pripadniki civilne zaščite so do sedaj razdelili že več kot 3 tisoč pralnih mask in mask za enkratno uporabo,” je izjavil župan Lenarta Janez Kramberger.   Janez Kramberger Lenart V drugem tednu pričakujejo še donacijo tisoč mask iz Ljubljane, zato da predvidevajo, da bodo do srede prihodnjega tedna razdelili dovolj mask. “Pri razdeljevanju nam bodo pomagali svetnice in svetniki KS Lenart in KS Voličina ter občinski svetniki, kolikor jim bo čas dopuščal. Zaščitno masko bo možno dvigniti tudi osebno v občinski avli, tako da mislim, da bomo na potrebe pokrili v zadostni meri,” je še povedal župan mag. Janez Kramberger. Preberi še: https://vfokusu.com/post/539176/video-koronavirus-zascitne-maske-sivajo-tudi- V občini Radenci še nimajo okuženih, delujejo pa, kot d bi jih imeli! Roman Leljak Radenci Po besedah župana Romana Leljaka se štab civilne zaščite sproti odziva na morebitne probleme. Da zaenkrat še nimajo primera okužbe v občini Leljak pripisujej prav ustreznim preventivnim ukrepom. To pa ne pomeni, da do okužb ne bo prišlo. Kot župan je bil med prvimi, ki je zaprl vrata osnovnih šol in vrtcev, čeprav je takratni šolski minister propadle Šarčeve vlade Jernej Pikalo grozil s sankcijami.  VIDEO: Pogovor z Romanom Leljakom Seveda je vsak dan vse več slovenskih občin, kjer so v šivanje pralnih zaščitnih mask pritegnili lokalne obrtnike konfekcijskein šiviljske stroke.

Sat, 4. Apr 2020 at 09:15

0 ogledov

(HU)KORONSKI SMEH - številka 002
HURONSKI ... eee, oprostite ... KORONSKI SMEH ŠALA ŠTEVILKA 002"Uradna" izjavasevernokorejskega diktatorja Kim Džong Una: »Moji državljani so v samoizolaciji že nekaj desetletij, pa nič. Vi ste samo tri tedne, pa že javkate kot majhni otroci.« Pripravil Andy

Sat, 4. Apr 2020 at 08:21

0 ogledov

Delo od doma - postaja nuja in priložnost
Delo od doma je primerno za številne poklice in prinaša številne pozitivne učinke tako delodajalcu kot delojemalcu, znižuje stroške, povečuje storilnost in zadovoljstvo. V času krize, kot so pandemije, vojno stanje, elementarne nesreče ali kaj drugega, usodno pomembnega, je delo od doma del rešitve za posel in življenje ljudi.  Delo od doma se prijema, prehaja tudi prostore in klasične načine dela, do sedaj obvladovane z besedo ‘šiht’. »Če zaposlenega ne vidim, se sprašujem, če sploh dela,« pravi prenekateri vodja. Sploh pa številni podjetniki, ki so še bolj pazljivi s svojim vloženim denarjem. Toda najpogosteje so taki pomisleki odveč: taki »domači delavci« večinoma delajo še več od povprečja; veliko več od ‘klasičnih’ in časovno podaljšano, storilnostno preseženo … Delo od doma ni primerno za vsak poklic ali delovno mesto, so pa številna, ki so za to primerna.   Plusi za delodajalca Delo od doma ima številne prednosti za delodajalca, in nekateri jih v odnosu do odmaknjenega sodelavca tudi s pridom izkoriščajo ter prihranke v preveliki meri ‘prevalijo’ na take sodelavce. Naštejmo in ocenimo nekaj dejstev: Delodajalec prihrani na prostoru za delavca (denimo 10€/m2 x 12m2 x 12 mes. = 1440€ letno). Delodajalec pogosto v določeni meri ali v celoti prevali stroške tehnične opreme in potrošnega materiala na oddaljenega sodelavca. Prihranek je lahko navsezadnje tudi na prigrizkih in kavi za zaposlene v pisarnah. Fluktuacija tako zaposlenih je manjša, bolniški stalež manjši, lojalnost večja.Če so tako zaposleni teritorialno dovolj razpršeni, so tudi ustvarjalci dobrega imena podjetja, neposredno ali posredno spodbujajo zanimanje drugih, da bi se priključili, in so celo informatorji o lokalnih tržnih razmerah. Praviloma so delavci od doma bolj produktivni, celo srečnejši (več časa so lahko z družino) in bolj zadovoljni, saj ne izgubljajo časa s potjo na delo.Če ustreza naravi vašega dela, lahko dobite oddaljene, celo najboljše delavce kjerkoli na svetu, glede na kompetence in cene dela. Oddaljeni delavci so manj utrujeni in manj nagnjeni k izgorelosti ter ne premišljajo venomer o dopustu. Oddaljeni zaposleni ne tratijo časa s klepetom s sodelavci, z neplodnimi sestanki, kofetkanjem in kajenjem med delom (saj veste, da nemalokrat ob tem poteka tudi ‘kovanje zarot’, mobing, opravljanje sodelavcev ali vodstva ipd…?!), zato je tudi manj konfliktov med vodstvom in tako zaposlenimi.Možnost, da tako zaposleni lahko svobodno izbira čas, ko bo delal – po lastnem ritmu in ne po priganjanju ure začetka dela in prisili ‘štempljanja’…, da ne govorimo o izogibanju stiskam, ko obtiči v jutranjih in/ali popoldanskih prometnih zastojih! – takšna možnost je skorajda neprecenljiva! (Seveda pa je discipliniran odnos do dela tu še nujnejši, saj mora biti delo tako ali drugače, prej ali slej optimalno opravljeno v okvirih pričakovanj delodajalca.) Ukrepi za uspešnost Seveda ni vse zgolj samo lepo in koristno in se ne zgodi samo od sebe. Nasprotno: potrebno je zagotoviti pogoje za tako uspešno sodelovanje. Nekaj teh je omenjenih v nadaljevanju. Po običajni selekciji in pred angažiranjem je potrebno novemu sodelavcu jasno predstaviti pričakovanja podjetja glede samega dela oziroma pričakovane storitve; osebo moramo seznaniti z načinom in postopki spremljanja in merjenja uspešnosti njenega dela, pa tudi podpore delu in morebitnemu napredovanju. Številni ljudje potrebujejo reden ali pogost stik s sodelavci (četudi na drugi lokaciji), da preverijo svoje delo in v pogovorih z drugimi odpravijo morebitne težave, se posvetujejo ali prosijo za nasvet. Oddaljen sodelavec ne sme biti osamljen, zato ga je potrebno občasno, za kak dan ali nekaj dni povabiti na domicilno lokacijo, marsikoga pa (z njegovim dovoljenjem ali na njegovo željo) tudi obiskati doma. Zasnovati je potrebno načine in takšne metode, da se tudi oddaljeni sodelavci počutijo kot del teama (morda z rednimi online sestanki, »govorilnimi urami« za reševanje morebitnih zapletov, vključitvijo v korporativno komuniciranje – če je možno, vsaj z letnimi srečanji v živo, morda teambuildingom; tudi vedno odprt »chat room« je primerna oblika za medsebojno formalno in neformalno komunikacijo). Novega delavca je potrebno dodatno usposobiti glede komuniciranja, poročanja, odločanja in samostojnega dela. Z oddaljenim delavcem je potrebno razviti osebni odnos: se pogovarjati tudi o zdravju, o otrocih in hišnih ljubljenčkih in starih starših in hobijih in ….; osebni odnos krepi medsebojno zaupanje in lojalnost! Preden pa se odločite, da boste zaposlovali sodelavce, ki bodo delali od doma, je verjetno smiselno, da najprej poizkusno uvedete možnost za tiste, ki jim glede narave dela to odgovarja, da enkrat ali dvakrat tedensko delajo od doma. »Pozitivne strani dela od doma:Ni se treba voziti na delo; to prihrani čas, ki ga lahko preživim z mojimi najbližjimi. Ko končam z delom, lahko že v desetih sekundah sedim za mizo in jem z družino.Nihče mi pri delu ne kuka čez ramo.Skrb glede oblačenja je nepotrebna; lahko delam tudi v pižami.Povsem sam se lahko odločam, kako bo videti moje delovno okolje, miza, oprema, glasba, itd.  Negativne strani:Potrebna je disciplina pri delu; počitek in distrakcija sta zelo lahko nalezljiva.Če si plačan na uro, mora biti zaupanje delodajalca zelo veliko.Domače okolje (hrup, zvoki, bežni obiski,…) je lahko moteče, če ni dovolj izolirano od delovnega prostora.Tako delo je lahko samotno.Lahko pride tudi do občutka ujetosti.« Novi Podjetnik Članek je bil originalno objavljen na strani https://novipodjetnik.si/delo-od-doma/?utm_medium=email&utm_source=newsletter_28&utm_campaign=interventni-zakon Pazite nase in ostanite zdravi !

Fri, 3. Apr 2020 at 19:58

190 ogledov

O korona bedakih in napovedanih nadzorih gibanja v javnosti
Vladni govorec Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci sporočil, da “V Sloveniji hitrost okužb narašča nekoliko počasneje kot globalno.” Globalno se je namreč v zadnjem tednu število okužb povečalo za dvakrat in preseglo milijon. “Zato zahvala vsem, ki upoštevate ukrepe in zato prispevate veliko oziroma vse k temu,” se je zahvalil prebivalcem. V nadaljevanju je pojasnil, da bo vlada bo konec tedna odpoklicala policijo z meje za poostreno delo v notranjosti države, da bodo izvajali napovedan nadzor odloka o omejitvi gibanja ljudi. Kot so nam postregli vremenoslovci, informacija o vremenu za konec tedna kaže, da nam vikend prinaša lepo vreme in prenekateri "koronabedak" bo sila težko ostal doma. Zato je skorajda nujno imeti povečan nadzor na omejitvijo gibanja in zadrževanja ljudi v skupinah in na javnih površinah kot so sprehajalne poti, izletniške točke, športno rekreativni centri, pa četudi odmaknjeni od strnjenih sosesk oziroma krajev in mest. Zato je potrebno zelo resno vzeti to, da bodo policisti od danes pa do nedelje napovedan poostreni nadzor tudi  v resnici izvajali. Nadzor bo zajemal oboje, upoštevanje odloka o zbiranju na javnih površina ter upoštevanje prepovedi gibanja izven občin stalnega ali začasnega bivališča. V SB Celje so imeli ob 8. uri zjutraj hospitaliziranih 15 pacientov, od tega 4 osebe v enoti intenzivne terapije, 1 trenutno na respiratorju. V SBC so tudi ekstubirali včeraj prva 2 bolnika na respiratorju. V celotni  Zahodno-štajerski zdravstveni regiji, po podatkih NIJZ,   so potrjene okužbe v 18 občinah, število okuženih se je v zadnjih 24 urah povečalo za 14 oseb in jih je na območju ZŠ regije, kjer je 33 občin, skupno 180. Pri vsem tem tudi sicer, še bolj pa v času koronavirusa in veljavi ukrepov, bode v oči ena velikanska »malenkost«, ki se ji reče izigravanja predpisov ali iskanje lukenj oziroma situacij, ki niso predvidene oziroma zajete. Včerajšnji pogled naokoli je kazal sliko brezskrbnosti ležernosti in če se le da, ne upoštevati vse okoli sebe in iti po svoje. Kanuisti lepo vadijo, podporne ekipe igrajo odbojko, na kaskadah on kajak-kanu progi pa lepo vsak s pivom od doma v družbi enega ali dveh »bere« tisto,  kar sicer  nikoli ne bi bral ali pa sploh ne bi bral prav to čtivo, ki ga imajo v rokah. Še bolj onstran pameti je vedenje tistih, ki niso in ne morejo »preboleti« gostilne in gostilniške šanke, mesta za merjenje javnega utripa in medsebojno javno mnenjsko »anketiranje,« seveda dobro podprto z vsebinami iz kozarcev  ali druge priročne embalaže. To tokrat ni možno. Tovrstna središča družabnosti so pod ključem. Možno pa je iti v trgovino in vzeti zadostne količine in znotraj »dovoljenega« števila v skupini (do 5 oseb), se ustaviti in popiti, pomeniti se o tem in onem. Pa ne vsepovsod. Na  kategoriziranih javnih površinah zagotovo ne. Zato pa je to možno na parkirišču pred vhodom v stanovanjski blok, kjer je »interna« površina kot funkcionalno zemljišče, ki pravzaprav sodi  k stanovanjski enoti, kjer si nameščen. In se začne. Pride avto, parkira, lepo iz prtljažnika potegneta vem »šestorček,« pride pomožni pivec iz bloka in zadeva steče. En zavoj, pa drug zavoj, vmes ob primernem košatem drevesu še odtočiti in se zgodba nadaljuje. In so »zmagali« v imenu lastne omejenosti in veselja do »izigravanja« v boju za ugled in sloves v svoji pivski srenji. Preberi še: https://vfokusu.com/post/539213/ali-se-covid-19-lahko-prenasa-po-zraku#twitter Zmotilo me je mnenje, med branjem dnevnega elektronskega časopisja, mnenje novinarske kolegice, da župani kršijo odloke oziroma, da jim dajejo veljavo na površinah in mestih, ki naj ne bi spadale pod ingerenco odloka o zadrževanju ali zbiranju na mestih, ki niso javna. Verjetno se ne zaveda, da če nekdo na svoj dom povabi 10 pivskih tovarišev ali tovarišic in so glasni ter konzumirajo, kar pač imajo na sporedu, se rogajo tistim, ki se zadržujejo doma v ožjem  družinskem krogu. Tisti, ki bi ga naj zasebno »žurali,« se slej ko prej razidejo, s seboj morebiti odnesejo nekaj najmanj zaželenega, recimo virus COVID 19, ki ga z veselje »delijo« in eksponentno širijo. To se je dogajalo, pa se ne sme. Nekatere omejitve si moramo postaviti sami. Ko nas začne bolezen ali bog ne daj  coronavirus, za kar nismo nič krivi, pa je tukaj meja hitro postavljena. Kršitelje odlokov, zaradi lasnega ega in brezobzirnosti od drugih pa sankcionirati, oglobiti in izolirati, je najmanj kar lahko naredimo kot odgovorni državljani te ljube naše države. Tukaj jih mora miniti vsaka želja in potreba po kakršnemu koli izigravanju odlokov in izvedbenih predpisov.Za naše zdravje in za naš obstoj gre, kadar je to tako, tudi vsak ukrep, ki je v veljavi, je podlaga za učinkovito izvajanje. Bolje je sedaj ustaviti. kot pa dolgo časa zdraviti! V.K.T.        
Teme
Intervju

Zadnji komentarji

uroš :

3.04.2020 16:06

Ostanite doma in si perite roke z lizolom, medtem ko vam oblast pere možgane frderbane s fluorom.  V tem času vam bodo v šole, vrtce, bolnišnice in javne površine namestili 5G omrežje (tako, da jih ne boste motili pri njihovem podlem početju - ko boste doma namreč).Sledilo bo obvezno in prisilno čipiranje v obliki covid 19 vakcine, kar bo odlično za vaše zdravje. (če ste bili pred tem povsem zdravi boste potem še mnogo bolj zdravi !)  Ko oboje povežete, nič bat ne morete se izgubiti ker bodo v stalnem kontaktu z vami !Za vsak primer bodo naši vrli politiki, ki so sami poštenjaki polni moralnih vrednot na hitro izglasovali zakon za prisilno vakcinacijo in povečanje pooblastil policije in vojske za obisk na vašem domu.  Saj veste tako kot v dobrih starih časih, ko so italijanski fašisti pretepali naše očete in stare mame in nasilno vdirali v njihove (naše) domove. Tudi takrat je bilo v modi socialno distanciranje. Programirana alienacija oblasti z namenom razčlovečenja. Samo sto let nazaj. Ja, kako zelo hitro ljudje pozabljamo, mar ne ?   Izvod slovenske ustave pa kljub temu imejte pri sebi, vam bo prišla prav kot boste šli na veliko potrebo !   Da ne bo zime bomo vsi izdelovali maske in jih izvažali, kar bo dvignilo gospodarstbo do nebes. Še podatek vse te maske komaj zadržijo leteče komarje kaj šele nano patogene slične virusom.  Če bi virus bil res nalezljiv in smrtonosen  bi nas polovica že davno odplavala v večna lovišča. V Bergamu v Italiji so poročali o ogromnem številu mrtvih v bolnišnicah zaradi covida 19.  Zgodbo so potem spreminjali, ko je prišlo na dan, da so januarja cepili 34.000 prebivalcev na pobudo države zoper meningokoka C. Stranski učinek je Guillain Barre sindrom in v 25 odstotkih paraliza "dihalnih mišic"....  zdaj govorijo le še o treh smrtnih žrtvah kot posledica corona virusa. Na koncu se bo seveda razkrilo da zaradi tega ni umrl nihče. Je že res da vse poti vodijo v rim, mar ne ? Corona virus je prevara svetovnih razsežnosti - velika laž. Vsi so vpleteni od oblasti, zlagane skorumpirane grabežljive medicine do hlapčevskih medijev poročanja. Zbudi se slovenija, sicer po prepozno !  https://www.youtube.com/watch?v=95yk-JbabhA

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Veliki svetovni mojster fantastičnega