LokalnoSlovenijaV fokusu

Poklon in opomin da domoljubi vse delajo in naredijo s srcem

Naša domovina slavi in obeležuje 30 obletnico obstoja. S tem tudi obeležujemo in poudarjamo ter se zahvaljujemo vsem za napore in žrtvovanje, dajanja sebe za pravo stvar, kar nastanek nove, lastne države, države slovenskega naroda zagotovo je. Takšni ljudje, ki dajejo na prvo mesto domovino in so pripravljeni zavedno in nezavedno, da dajo glavo na tnalo, varnost, vse kar se lahko žrtvuje, da bi prišli oni vsi okoli njih do uresničitve 1000 letne želje vseh tukaj, na slovenski grudi živečih ljudi mnogih generacij, so naredili v odločilnih dni prav vse kar lahko.Med temi so mnogi manj znani in neznani. Enim je po mnogih letih oddano priznanje in zahvala. Tudi z tablo o njihovi vlogi med osamosvojitvenimi procesi. Včeraj so bili z nami, bolj mi z njimi, da z njimi, iz prve roke, s izvirno besedo direktno v ušesa in srce kako je to v resnici bili za videti. Po pričevanjih naših gostiteljev, kot sama pravita, ni bilo kaj misliti ampak storiti. Na klice ali vprašanje ali si za to tebi pripeljemo in spravimo to in to, je bil odgovor ja, in je vse steklo. Pripeljano je bilo tisto kar je bilo je bilo dejansko od državljanov, občanov, Slovencev, le da takrat in do takrat JLA in njene strukture, so se izkazale za agresorske, zoper narod in ljudi zaradi katerih je prav bila tako imenovana. S tem je bil spravljen le delček tega, da se le zmanjša del tega, ki bi ogrožal ljudi s morebitno nadaljno posestjo vojske, ki se je izkazala za protiljudsko, pravzaprav agresorsko, in na takšen način omogoči morebiten uspeh želje in stoletne potrebe po slovenski državi. Dva izmed mnogih ki so bili za domovino naredite vse, sta Mirko Vranjek iz Ložnice in Ivan Dvorjak in Škalskih Cirkovcev. Pri Vranjekovih je bilo orožje skrito tako da so vsak delali in se zadrževali v prostorih kot da ni nič čeprav je bilo samo vedenje da je to tam med njimi dovolj rizično. Kot pravi sam gospodar Mirko, » mi smo to naredili in nismo razmišljali kaj bo. Narediti to in pika. Tako je tudi bilo. Za to zemljo bi dal življenje. Tudi danes mislim tako in bi naredil enako«. Ivan Dvorjak in njegova širša družina so bili v podobni vlogi na drugem koncu Velenjske občine. Sam Ivan je bil vključen v občinsko, pravzaprav v lokalno Narodno zaščito. Preko določenih kanalov je bilo sporočeno, da je treba pred morebitno nasilno odtujitvijo opreme in vojaških sredstev s strani takratne Jugoslovanske vojske spraviti na varno. To se po presoji takratnega vodstva skupnega štaba TO za Velenjsko in Mozirsko občino, predvsem pa njenega poveljnika Ervina M. Prislana. Vse pravočasno skrito orožje je bilo predano v roke spremenjene in osamosvojitvenim težnjam naravnano TO.

Ob 30-letnici osamosvojitve se spominjamo pogumnih domačinov v Velenju, ki so 1990-1991 skrili orožje pred agresorjem in ga dali slovenskim teritorialcem. Navzoče sta na domačijah Vranjek in Dvorjak pozdravila člana predsedstva Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve Stane Zorko in Slavko Kmetič. Slavnostni nagovor je imel doktor Borut Korun, ki je zaobjel oboje njun prispevek in pomen njihovega nesebičnega in predvsem domoljubnega dejanja. V danih okoliščinah njuna dejanja in dejanja njihovih bližnjih so bila in ostanejo neprecenljivega pomena za to kar imamo danes, Slovensko državo.

Vane T. Costa

Mogoče vam bo všeč

Več v:Lokalno