Ob 7. aprilu – dnevu slovenske zastave in pomen GEOSS

Slovesnost ob dnevu zastave, ko so v Ljubljani 7. aprila 1848 slovenski študentje z Dunaja prvič izobesili slovensko zastavo, je takrat (2019) potekala dvajsetič, letos bi bilo dvaindvajsetič. Pa ne bo.

V družbi prijateljev jo je razvil študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, in sicer pri gostilni Zlata zvezda v Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Šlo je za protest proti nemški zastavi, ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili marca 1848, določili pa so jo slovenski izobraženci na Dunaju.

Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica, ki ga vodi Aleksander Hribovšek, je društvo ki s ponosom tekom celega leta vsako leto skrbi da vedenje o zastavah, grbih in vseh simbolih ostaja ki so sestavi del narodove in državne identitete na vrhu med simboli ki ohranjajo pozitivni odnos do naše narodove, državne simbolike in resničnim poglobljenim odnosom do nje.

Ni naključje, da so prireditve Dan slovenske zastave vsako leto prvo nedeljo po 7. aprilu prav na Geometričnem središču Slovenije. Na pomniku vklesani verzi slovenske himne, zasajena slovenska lipa, slovenski grbi in drugi simboli slovenstva so svoj prostor našli tu, v simboličnem kraju središča vseh Slovencev. Tu niso po naključju. Tu so z namenom. Kot je srce center življenja vsakega človeka, tako je središče slovenstva tu v Vačah simbolno srce naroda in slovenske države. Države z dolgo tradicijo se pomena državnih simbolov zelo dobro zavedajo. Vedo namreč, da se okrog njih zbira narodova energija, ustvarjalnost in nenazadnje moč, da narod preživi v vseh preizkušnjah in viharjih svoje zgodovine. Tako velika moč se skriva v narodovih simbolih!

Vodilo vseh nas je domoljubje in odločna borba za vrednote: domovina, družina in svoboda. Danes bi se lahko zbrali v srcu Slovenije, na GEOSS-u, v počastitev Slovenski zastavi, pravi čas in pravo mesto kjer se lahko vprašamo kako ljudem vrniti zaupanje v politiko, v ljudi ki z pristnim odnosom do lastne države in ne obrtoma kot je navada pri nekaterih kakofonično, neuglašeno samo destruktivno naravnanimi silami v državi. Trenutna epidemija ki sicer traja dolgo , to bo drugo leto da se ne moremo pokloniti zastavi v GEOSS-u, nam to onemogoča. Sprejemamo z razumevanjem. Sprejemamo tudi to da bomo takoj ko bo to možno, zagotovo povrnili sijaj in pomen tega dogodka.

Zastava mora vedno in ponosno izobešena. Ponosni domoljubi smo srečni in izpolnjeni državljani z občutkom, ki nam ga ne more vzeti nihče! Vsem tistim ki nimajo vase ta plemeniti občutek jim je treba pomagati da pridejo do bistva, svojega in tistega, ki jih dela in naredi, da spadajo nekam in da pripadajo nečemu in nekomu, ki se mu reče narod in država. Ljudem brez tega občutka je treba pomagati, da se ta občutek ponotranji v njih samih. Potem bodo bližje sebi, nam, svojemu narodu, državi.

Za pristen odnos do narodnih in državnih simbolov sleherni dan v letu in na splošno v življenju moramo stremeti, mar ne?

Vane T. Costa