NIJZ predstavlja novo spletno orodje: Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran https://www.pkmo.si, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja. Spletno orodje deluje na način, da posameznik ali delodajalec izpolni vprašalnik in na podlagi tega dobi priporočila, ki bodo prilagojena njegovim delovnim pogojem. Nasveti med drugim zajemajo ergonomske ukrepe, usmeritve za aktivne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sproščanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sindroma izgorelosti ter nespečnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustracijami in fotografijami.

Posebnost spletnega orodja PKMO je vstopni vprašalnik »Ugotovi in odpravi«. Na podlagi odgovorov vsak posameznik prejme individualizirano poročilo o svojem tveganju za kostno-mišična obolenja in duševne stresne motnje v povezavi z delom, glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so, glede na poročane težave posameznika, najbolj priporočljiva.

Z usmerjanjem uporabnika do izobraževalnih vsebin in z ukrepi za preprečevanje kostno-mišičnih bolečin in psihosocialnih tveganj pri delu želijo doseči, da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje. Spletno orodje vsebuje različne fotografije in videoposnetke, ki na nazoren način prikazujejo izvajanje predlaganih aktivnosti in ukrepov v praksi.

Želja ustvarjalcev tega spletnega orodja je, da bi spletno orodje pripomoglo k večjemu ozaveščanju o problematiki kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu ter k zmanjšanju pojavnosti in preprečevanju njihovih posledic v delovno aktivi populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 let.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: NIJZ