Nekdanjemu lastniku Vinaga za goljufijo pogojna zaporna kazen

Mariborsko sodišče je Lea Ivanjka, poslovneža in nekdanjega lastnika propadlega Vinaga, zaradi goljufije obsodilo na leto in štiri mesece pogojnega zaporne kazni. Gre za zgodbo okoli 90.000 evrov, ki si jih je izposodil, a pozneje zaradi finančnih težav nekoč pomembnega vinarskega podjetja nikoli vrnil lastniku družbe Kraft&Werk Tomažu Gaubetu.

Sodnica Maša Blažeka je po poročanju STA morala danes sojenje zaradi daljše časovne oddaljenosti od zadnjega naroka formalno začeti znova, a ga je nato tudi na hitro zaključila. Po izvedenih dokazih je prepričana, da je Ivanjko kriv, da si je leta 2011 pridobil 90.000 evrov protipravne premoženjske koristi, s tem ko je Gaubeta spravil v zmoto, da mu je posodil denar in mu obljubi poplačilo takoj, ko bo Vinag prejel prvi obrok na razpisu ministrstva za kmetijstvo, s katerim so se skupaj lotili prenove blagovne znamke Vinaga.

Sodnica je ob izreku kazni upoštevala tudi olajševalne okoliščine

Tožilka Nina Židanik je sicer predlagala izrek enoletne zaporne kazni, pri čemer je kot oteževalne okoliščine navedla relativno visok znesek in dejstvo, da do danes še vedno ni poravnal dolga. Sodnica je ob izreku kazni, tako STA, upoštevala tudi olajševalne okoliščine, med katerimi sta poprejšnja nekaznovanost in časovna oddaljenost od storjenega dejanja. Vračilo preostalih 82.000 evrov posojila z obrestmi Ivanjka sicer še vedno čaka, če tega ne bo storil v letu dni, pa se zaporni kazni ne bo več mogel izogniti.

Medtem ko je bila tožilka v skleni besedi prepričana, da je v celoti dokazala kaznivo dejanje goljufije, nenazadnje niti obtoženi ne zanika, da denarja ni vrnil. Ob tem je po njenem povsem nepomembno, s kakšnim namenom je bilo dano posojilo, saj ga je Gaube osebno in v gotovini posodil Ivanjku, zato se ni mogoče izgovarjati na finančne težave podjetja. Še več, po mnenju tožilstva je Ivanjko namenoma preslepil oškodovanca, slednji pa mu je zaradi njegovega takratnega družbenega položaja in ugleda v poslovnem svetu verjel.

Obramba je po drugi strani ves čas sojenja zatrjevala, da je, čeprav je šlo za posojilo Ivanjku osebno, dejansko šlo za posojilo Vinagu. Ker so se lotili skupnega projekta prenove blagovne znamke, za kar so kandidirali na državnem razpisu, je bil po besedah zagovornika Tomaža Bajerja tudi Glaube zainteresiran za njegovo izpeljavo. Ideja za posojilo naj bi bila zato Gaubetova, saj je imel Vinag takrat finančne težave, medtem ko je imel Ivanjka po zagotovilih obrambe takrat dovolj premoženja in ni potreboval tega denarja.

Na sodišče sta prišli zadnji priči

Ivanjko tik pred sodbo ni povedal nič, je pa zato še pred sklepnimi besedami poudaril, da je Gaube kazensko ovadbo vložil prav na 5. maja 2016, kar je sicer dan njegovega rojstnega dne, ki sta ga nekoč praznovala skupaj v družinskem krogu. To po njegovem kaže na namen maščevanja, saj pred tem ni želel skleniti dogovora, da bi mu posojilo povrnil njegov oče, sicer znani mariborski pravnik Šime Ivanjko.

Še pred zaključkom sojenja sta na sodišče prišli zadnji priči, še navaja Sta, medtem ko je sodnica Blažeka dodatne dokazne predloge in priče obrambe zavrnila. Stečajni upravitelj Vinaga Simon Prelogar je povedal le, da je stečaj prevzel pozneje, primopredajo pa je opravila njegova predhodnica, zato se s pogodbami ni dosti ukvarjal, pač pa predvsem z unovčevanjem premoženja.

Nekdanja vodja prodaje v Vinagu Mateja Štabuc Šumak pa je potrdila zgodbo obrambe o slabo izdelanih etiketah za steklenice, kar naj bi bila odgovornost Kraft&Werka in zaradi česar naj bi imeli težave pri prodaji in zmanjšanem ugledu podjetja. Tudi to naj bi bil eden od razlogov za nevračilo denarja, saj naj Gaube ne bi želel prevzeti odgovornosti.

(uredništvo)