[Mag. Simič] Socialna kapica je ukrep, ki prinaša tudi več delovnih mest

“Koga bodo poslanci DZ-ja nagradili z morebitno uvedbo socialne kapice,” so na portalu MMC naslovili članek o omejitvi plačevanja socialnih prispevkov pri plačah nad 6 tisoč evrov bruto, kar želi vladna koalicija uvesti v okviru debirokratizacijskega zakona. “S tem bi se povečale neto plače tistih, ki v Sloveniji največ zaslužijo. Tudi številnim v javnem sektorju,” so zapisali v skoraj neprivoščljivem tonu. A dejstvo je, da najvišje plače v javnem sektorju ne presegajo 6 evrov evrov bruto – kar kasneje v članku priznajo tudi sami. Mag. Ivan Simič je v pogovoru za portal domovina.je pripomnil, da ima občutek, da so ljudje, mediji in opozicijski politiki sovražno nastrojeni do tistih, ki s svojim delom zaslužijo veliko ter poudaril, da socialna kapica ni odpustek za menedžerje in najbolje plačane posameznike, temveč tudi ukrep, da bo v Sloveniji več delovnih mest. 

Mag. Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, je v okviru Zakona o debirokratizaciji za portal domovina.je povedal, da Slovenija poslovno ni prav privlačna, predvsem zaradi visokih davkov, prispevkov in tudi zaradi birokratskega pristopa pri pridobivanju raznih dovoljenj. Izpostavil je še neomejeno obračunavanje socialnih prispevkov od plač. Pojasnil je, da bo z uvedbo socialne kapice na 6 tisoč evrov bruto letni izpad javno-finančnih prihodkov znašal približno 70 milijonov evrov. “Ne gre za majhno številko, toda ko spremljam razpravo o predlogu uvedbe socialne kapice se ne morem znebiti občutka, da nekateri lažje prenesejo izgubo štirih milijard, ki so bile vložene v dokapitalizacijo bank, ki bodo sedaj zaračunavale ležarino za denar državljanov v teh bankah, ali pa več stomilijonske izgube v zgrešenih projektih, kot pa socialno kapico,” je pripomnil in tudi poudaril, da bi bilo znižanje davčnih bremen pravilen ukrep. Seveda ob istočasnem znižanju nepotrebnih stroškov države. “Strateški svet za debirokratizacijo je 16. septembra lani predstavil predloge, ki so šli v tej smeri, žal pa se ni zgodilo nič. Spet so nasprotovali opozicija in sindikati,” je še spomnil Simič.

Politolog dr. Miro Haček je na Twitterju opozoril, da ostaja vsebinsko vprašanje, ali je tako ekstremna obdavčitev plač normalna in se vprašal: “Je to res smer, kamor želimo iti kot družba?” Vprašal je tudi, zakaj niti približno enako ne obdavčujemo premoženja. Na hišo, vredno 200 tisoč evrov se po njegovih besedah namreč letno plača v neki ruralni občini 120 evrov davka. Na avtorsko pogodbo za 400 evrov, pa se odvede 150 evrov davkov in prispevkov. “O tem govorim. Eno je noro podnormirano, drugo noro prenormirano. Dajmo se začet pogovarjat o vsebinah,” je še pozval. Razburil ga je namreč MMC-jev naslov, češ da gre pri uvajanju socialne kapice za “nagrajevanje”. Hačku se ne zdi normalno, da nekomu, ki zasluži 20 tisoč evrov, država pobere kar 11 tisoč evrov – in gotovo se to ne zdi normalno nikomur, ki mu država pobere tako velik delež zasluženega denarja. Od 30 tisoč evrov bruto plače, ostane neto v znesku 12.957,51 evrov, medtem ko na primer v Srbiji ostane 26.328,00 evrov – kar je kar 13.370,49 evrov več – pod navedenimi pogoji, bi se prav gotovo vsak raje odločil za delo v tujini. Ta podatek igra pomembno vlogo, ko se tuji managerji odločajo o tem, v kateri državi bodo odprli svoje podjetje oziroma proizvodnjo, je opozoril Simič.