Kultura in lepote knežjega mestasta v napoto nemarnemu in jeznemu »tlačanu« brez kulture?

Lansko leto so bili vsi meščani in tisti ki jim urejeno Celje pomeni veliko in največ izredno veseli ob prenovljeni, lepi in osveženi Gubčevi ulici, posebej še na začetku pomladi. Cvetoče in dehteče cvetje in mlado in vitko drevje, da se počutiš kot nov. Še Pitnik je bil narejen, namenjen žejnim ali osvežitve potrebnim, za pomočiti usta, ali prva dva požirka zajeti in iti naprej. Pa se je zgodilo. Nepopularno, nemarno, grdo. Namenoma ali ne. Vede ali nevede.

Pomembnejše od vsega tega čut, pa ne kakršenkoli ampak čut odgovornosti in redoljubnosti četudi ob neprijetnem dogodku. Kdorkoli to dela, ne dela prav, dela narobe. Daje potuho in »spodbudo« devastatorjem, tisti, ki kaj uničijo pa zamahnejo z levo roko ali kakšno drugo okončino. Brezskrbno, nonšalantno, bedno in plitvo. To naše mesto ne more tolerirati. Stvari in početja ki imajo za namen služiti dobremu in dobrim ljudem morajo biti zavarovani pred nemarneži, ali bog ne daj pred načrtnimi uničevalci. Pitnik bo verjetno kmalu popravljen ali bo nov na istem mestu, pa vendar. Ni na mestu uničevati. Ta ki to počne ima zelo verjetno enak odnos do podobnih reči, še najbolj menda do tistih ki so mu v »napoto«. Normalnim, miselno, mentalno in vedenjskim osebam, je normalno da se stvari, predmeti, ki so tam, da služijo vsem.

Takšna in podobne slike ne smejo biti prisotni v celjski vsakdan. Narediti vse da bo čim več obeležitev-obvestil poučnega in svetovalnega namena. Da se prime tistih, ki se jih ni do sedaj. Celje in Celjani so veseli vsakogar ki pride oplemenititi in obogatiti naš vsakdan. Tisti ki nimajo pravega odnosa do dobrin svoj ne-odnos naj prakticirajo tam kjer ne bo možno narediti nobene škode nad ničemer in nikomur.

Za vse ostale: Celje vabi!

Vane T. Costa