[FASCINANTNO] The Economist v brk levičarskim blebetavcem: Sloveniji demokratični indeks raste, ko je na oblasti Janša, pada, ko leve stranke!

The Economist je medij z izjemno tradicijo, za katerega pa se je v času oblasti Donalda Trumpa zdelo, da je od desne sredine, kjer nas ga je večina videla desetletja, zdrknil “v sredo” ali celo malo “na levo”, vsaj glede vprašanj “kulture”. Daleč od tega torej, da bi šlo za medij, ki je izrazito desen.

V Sloveniji vsaj 80% medijskega prostora, vse osrednje medije, glavna državna medijska trobila, obvladuje tranzicijska levica. In skozi ta trobila že desetletja širi vest o nedemokratičnosti delovanja Janeza Janše znotraj svoje stranke – in v vladah, ki jih je vodil. Ko pa tujci, na katere se levičarji sicer radi sklicujejo (ko gre za “njihove” tujce),  če so inklinirani vsaj malo desno od Stalina, od zunaj oazujejo dogodke v Sloveniji…Podobno kot The Economist ridejo do nekih drugih, sila zanimivih spoznanj. Da demokratični indeks niha obratno kot lažejo levičarji: nizek je, ko slovensko vlado krmilijo levičarji, višji, ko imamo vlade Janeza Janše. Predstavljajte si moj šok. Da bi uravnoteževanje razmerij moči, ki pride z Janševimi vladami, lahko pomenilo več demokracije?

Poročilo The Economista prikazuje stanje demokracije po svetu v kar 165 neodvisnih državah in na dveh teritorijih. Demokratični indeks se pri tem osredotoča na naslednjih pet kategorij: volilni postopek in pluralizem, delovanje vlade, politično participacijo, politično kulturo in državljanske svoboščine. Na podlagi doseženih rezultatov se nato preučevane države klasificira v naslednje tipe režima: popolno demokracijo, pomanjkljivo demokracijo, hibridni režim in avtoritarni režim.

Če se osredotočimo na podatke iz The Economista, ki veljajo za Slovenijo, lahko vidimo, da je indeks demokratičnosti v času od leta 2006 do 2020, najbolj strm padec doživel v času, ko sta bila na oblasti vlada Boruta Pahorja in vlada Alenke Bratušek. V obdobju zadnjih dveh vlad lahko vidimo, da je bil indeks demokratičnosti še posebej nizek, vidno naraščati pa je pričel šele, ko je z delom nastopila tretja vlada Janeza Janše. Gibanje krivulje skozi leta nas privede do preproste ugotovitve, da je bil demokratični indeks najvišji oziroma v porastu, ko je vlado vodil Janez Janša.

Živimo v družbi, kjer se državni priseski predstavljajo kot za demokracijo nujna civilna družba in to narativo prek osrednjih medijev, ki se v bistvu več demokracije bojijo in se borijo za manj, vsak dan širijo. Janeza Janšo se predstavlja kot nekoga, ki je za demokracijo nevaren. Kar je, če demokracijo definiraš kot ohranjanje razmerij moči in obvladovanje slovenske družbe s strani tranzicijske levice via ugrabitev države in državnih priseskov v vlogi civilne družbe, tudi res. A resni tuji mediji kot je The Economist, imajo drugačne standarde. In ti so, za tranzicijsko levico – dali katastrofalni rezultat.

Aleš Ernecl