Celje: «Zadnja predpočitniška seja celjskega »Parlamenta«. Med drugim tudi o samo-promociji »celjske« poslanke ki rešuje celjsko kotlino.

Danes je v Veliki dvorani Narodnega doma potekala 17. zadnja predpočitniška seja v dokaj normalnih okoliščinah glede na vse pretekle mesece dobrega leta nazaj. Predpraznični dni in morebitne dogodke tekočega dne niso motile vsebinskost in težo razprav in tudi seveda ne sprejete odločitve ter sklepe Mestnega parlamenta. Del seje, posebej prva tretjina, je imel predvsem »kadrovski« naboj. Prišlo je premika v Zavodu Celeia, kjer se ukvarjajo z organizacijo, priprave in promocijo kulturnih in turističnih znamenitosti ter s tem povezanimi dogodki. Dolgoletna dosedanja direktorica je dobila menjavo v mlajšem kadru in upajmo da tudi z idejami, ki so realne in v naslednjem obdobju lahko »meso » postanejo. Nekaterim se to zdi krepitev ene in slabitev druge politične strani v življenju mesta. Lahko da je eno ali drugo, lahko pa je enostavno potreba po osvežitvi miselnosti, kreativnosti in na koncu koncev posodabljanja pristopov in prejemov na področju kjer je prišla sveža kri. Tu se postavlja pri nekaterih svetnikih in predstavnikov kulturniške srenje, da če se gre o kulturi in izvajane le te in produciranja, da more biti vse uporniško, levo in če je to, je potem to sodobno, trendovsko in sprejeto. Ravno zaradi tega je bil, po mojem, preložen oziroma ni bila opravljena kadrovska menjava v SLG Celje. Tudi grožnje z gladovno stavko nekaterih iz ansambla, jih ne dela preveč mentalno zelene in poslovno napredne in kot pomembnega deležnika v odločanju o bodočega upravnika SLG. Zato so se lani po razpravi v preteklem tednu enotno odločili sprejeti sklep za ponovni razpis za upravnika gledališča in da se točka o imenovanju umakne z dnevnega reda seje mestnega sveta. In prav je tako.V poročanju o delu institucij in zavodov je bilo zaznati da so nekateri delovali več in bolj v času epidemije, ker je njihova dejavnost bila odvisna od kreativnosti in samoiniciativnosti in samo od proračunskih sit in dolgotrajnih priprav in produkcije ki je odvisna od fizične interakcije vključenih v ustvarjanje. Varnostno vprašanje občanov je bilo omenjena v kontekstu pojava, ki mu na policiji pravijo »čokolino« mafija. V določenih primerih je morala policija, kot pravi celjski komandir PP, začeli hoditi peš in bolj zaznavati določene deviantne pojave. Mesto kot tako še vedno dobro skrbi za ohranjanje visoko doseženi ravni življenjskega standarda. Dotaknili so se tematike povezano z vloženim zakonom, ki bi naj celostno reševalo problematiko celotne celjske kotline. V vsem tem najbolj bodo v oči, kljub svobodi govora in izražanja mnenj, da je nekoč Janja Sluga, poslanka SMC , sedaj nepovezana in dokaj slabo umeščena v stanje, ki so si ga sami zakuhali, nastopila v ekološko zagovornico brez da bi se vsaj pomenila z nekom, ki je doma v tej problematiki in pozna delovanje in premikanje tega ustroja reševanja, pa tudi postopka kako bi do rešitve prišli. Od silne potrebe po samo promociji, dobro » suportirana« od nekaj »eminentnih« eko-bleferjev v Celju in njegovi okolici, si je naredila protireklamo. Tako daleč bi naj »nepovezana« šla, da je kolegom poslancem govorila ali celo »grozila«, da v kolikor ne bodo podprli njeno zakonsko skrpucalo in mešanico pamfletarskih idej ter nepoznavanje niti osnovne pravne in pravniške pojme in vzvode, naj rajši ne hodijo v Celje. Mimo grede sama ne živi v Celju, je le izvoljena v Celjski okraj. Škoda je narejena. Mesto kot tako želi, da če kdo želi reševati Celje, naj se pogovori, konzultira s tistimi na katere se nanaša zakon in se jim rešuje življenje in jih preživetje. Mestni svetniki imajo kljub temu visoko stopnjo benevolence, da želijo morebitnemu popravljenemu, izboljšanemu, očiščenemu pravnih nesmislov, populističnemu izrazoslovju, prepotenciranim imperativnim določilom glede obveznosti kdo koliko da in prispeva, da doživi morebitno parlamentarno proceduro. Drugače to zveni in bo izzvenelo kot slabo zastavljena samopromocija. Celjanke in Celjani, poznajo to vprašanje, in jih ni, ki bi stoodstotno rekli da zaradi omenjenega vprašanja živijo izredno slabo. Interakcije so nujne in neizogibne, ogniti se je treba, poti na počez, kajti se samo naredi škoda, ki jo najmanj potrebujemo.

Vane T. Costa