SI

kronika

Res komično, lahko pa bi bilo tragično: totalno pijan bi zmrznil, če ga ne bi našli policisti

maribor

Zavetišče za živali Maribor: Župan Arsenovič v letu dni ni našel čas, da bi ga obiskal, denar prosijo dobre ljudi

ilegalne migracije

Ilegalni prehodi meje - propustnost državne meje nikoli «boljša!«

javni holding maribor

Mariborski Javni holding v primežu Arsenovičevih obrazov in družinskega klana Pišek-Tancer

NEVERJETNO! Vzgojiteljica v vrtcu Ruše na stol privezuje otroke in se dere na njih!

Marina v starem tržaškem pristanišču – novi projekt Kostiča?

Znani srbski vlagatelj, podjetnik in lastnik prestižnih hotelov Kempinski v Portorožu in Savudriji razmišlja o drznem stanovanjskem ter navtičnem projektu v Trstu, poroča italijanski časnik Il Piccolo. Tuje neposredne investicije so pomembna oblika internacionalizacije vsake države in predstavljajo pomembno gibalo gospodarstva. Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji za blizu 16 milijard tujih neposrednih naložb. Vlagatelji Slovenijo vedno bolj prepoznavajo kot stabilno, predvidljivo in razvito poslovno okolje, v katerem je mogoče najti primerne partnerje za razvoj poslovnega potenciala. Največ tujega kapitala v Slovenijo prihaja iz držav Evropske unije, pomembni vlagatelji pa prihajajo tudi z Adriatik regije. Med slednje sodi tudi MK Group, ki ima v Sloveniji pomembne naložbe na področju bančništva, turizma ter infrastrukture. Kljub pozitivnim trendom in poslovnim rezultatom pa se v Sloveniji pogosto, včasih celo neutemeljeno, obračamo stran od tujih naložb. Te bojazni je vsekakor manj v sosednji Italiji in Hrvaški, kjer velike korporacije ter mednarodno usmerjeni podjetniki precej hitreje lahko pridobijo ustrezna soglasja ter dovoljenja za začetek poslovanja. Takšen je tudi primer MK Group, kjer se je Miodrag Kostič odločil povečati svoj vložek v hotelske kapacitete višjega razreda v severnem delu Jadranskega morja, čemur namenja novih 110 milijonov evrov. Razmišlja pa tudi o stanovanjskem in navtičnem projektu v tržaškem pristanišču. Nova marina bi bila opremljena za sprejem srednje velikih ter velikih bark, kar je že pritegnilo veliko zanimanja ljubiteljev navtike. Miodrag Kostič, znani beograjski vlagatelj in veliki filantrop, ki ga je širša slovenska javnost imela priložnost spoznati v okviru akcije zbiranja sredstev za malega Krisa, ko je MK Group Krisovi družini priskrbela zasebno letalo za polet čez Atlantik, je svoje načrte za nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča izrazil že leta 2018, z javno objavo tržaške občine o revitalizaciji pristaniškega območja pa Kostićeva namena prihaja v ospredje. Očitno imajo v Italiji v zadnjem času več posluha za enega izmed najpremožnejših vlagateljev v regiji, ki je v preteklosti že izrazil željo po hitrejšem razvoju Portoroža, a Slovenci kljub vidnemu napredku hotelov Kempinski v Portorožu in Savudriji ostajamo slovensko previdni.

Več

EVROPSKI UTRIP: Dr. Milan Zver, Evropske institucije pri Poljski, še bolj pa pri Madžarski ves čas uporabljajo dvojna merila

V Strasbourgu se je izteklo prvo plenarno zasedanje evropskih poslabncev v letu 2020. Da je bila vsebina zasedanja izredno pestra, nam je v pogovoru dejal evropski poslancev EPP dr. Milan Zver. Razmere v Iranu, hrvaško predsedovanje EU, poslanci iz Združenega kraljestva so bili morda zadnjič udeleženi na plenarki...pri kar nekaj vsebinskih vprašanjih je skozi razpravo svoja stališča dodal tudi dr. Milan Zver, zlasti ob nerazumljivi dvojnosti meril, ki jo evropske inštitucije uporabljajo v primeru Poljske, še bolj pa Madžarske. VIDEO: Evropski utrip

Več

V Srbiji morilski pohod migrantov preprečili domačini

Zoran Radmilović iz Batrovcev, vasi nedaleč od Šida, je postal žrtev napada ilegalnih migrantov, ki so jih iz Hrvaške vrnili v Srbijo, po neuspelem poskusu vstopa v drugo državo. Radmilovič pravi, da so se migranti sprva njemu približali in ga prosili za taksi, nakar jim je razložil, da ga tam ne morejo najti in naj gredo v smeri Šida. Kmalu zatem so ga začeli padati udarci, najprej po obrazu, nato pa sta ga dva migranta zgrabila, medtem ko ga je tretji poskušal ubiti z nožem, a se ga je na srečo ubranil, piše portal Sremskomitrovaški. Po tem, ko se je Zoran Radmilović ubranil migrantov, za katere pravi, da so bili videti pod vplivom mamil, so ga začeli kamenjati. Kmalu so prišli ljudje iz bližnje gostilne in okoliških hiš in migrante obkolili. In p pridržali ter poklicali policijo. https://mitrovica.info/pocelo-je-migranti-kamenovali-srbina-u-batrovcima-spasli-ga-mestani/ Policisti so čez nekaj časa prišli na kraj dogodka in pri migrantih našli nože. Nato pa so priti huliganom vložili tudi kazenske ovadbe. Prebivalci Batrovcev že leta molčijo, saj se bojijo za varnost svojih družin. Pred kratkim so migranti oropali tudi hišo predsednika krajevne skupnosti.

Več

VIDEO: Dr. Milan Zver: Evropske institucije na primeru Madžarske ves čas uporabljajo dvojna merila

Dr. Milan Zver, ki je sodeloval v razpravi, je izpostavil, da lahko vsi, ki so že več let poslanci Evropskega parlamenta, pa tudi celotna javnost, sledijo večletnemu pogromu evropskih institucij nad madžarsko vlado, ki jo vodi Viktor Orban.    »Madžarski premier je v tem hramu demokracije vselej neposredno odgovarjal in zavračal obtožbe. Na Madžarskem ni tveganja za hujše kršitve evropskih vrednot, zato predložene resolucije, ki je polna arbitrarnih ocen, ne podpiram,« je zatrdil dr. Zver in izpostavil, da tudi dejstva povsem demantirajo pripravljeno resolucijo o Madžarski. »CEU še vedno deluje, a brez privilegijev. Medijski prostor je bolj pluralen kot v drugih državah članicah, po Justice scoreboardu pa se Madžarsko uvršča v zgornjo polovico v Uniji,« je podčrtal evropski poslanec. Dr. Zver je obenem izrazil ogorčenje nad tem, da v EU obstajajo države, v katerih ubijajo novinarje, kjer koruptivno črpajo evropska sredstva, kjer perejo denar za teroriste in kjer nezakonito zaprejo vodje politične opozicije, »pa se osrednje evropske institucije ne zganejo.« »To so dvojna merila, ki ne prispevajo k trdnosti Unije,« je še prepričan dr. Zver.   Evropski poslanec pa je svoje nestrinjanje o tem, v katero smer gre razprava o stanju vladavine prava v Evropskem parlamentu v zvezi z Madžarsko izrazil tudi na širšem sestanku politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Tudi na tem sestanku je izrazil razočaranje, da je politična skupine EPP podpisala tako pristransko in arbitrarno skupno resolucijo proti Madžarski. »To smo naredili brez ene same razprave v skupini. To je velika napaka, ki zagotovo ne prispeva k večji koheziji znotraj skupine,« je izpostavil in se ob tem vprašal, kako je lahko prišlo do te odločitve. Ob tem je poudaril, da je madžarska stran v procesu zaslišanj in obravnav v zvezi z aktivacijo 7 (1) člena PEU vedno konkretno odgovorila na vse pomisleke, izražene s strani evropskih parlamentarcev.    »Orban je edini voditelj, ki je vedno prišel v Evropski parlament in odgovarjal na očitke, in ki je vedno upošteval priporočila Evropske komisije in tako tudi odpravil pomisleke,« je poudaril evropski poslanec. »A namesto, da bi ga branili, kot se to za družino spodobi, že drugič v zadnjih šestih mesecih nasedamo naši politični konkurenci, ki bi rada odločala celo o tem, kdo bo član EPP in kdo ne. Prav na vseh očitanih področjih je situacija v drugih državah slabša kot na Madžarskem, pa o tem ni nikjer nobene besede. Poudaril je še, da je to, da je danes v Evropskem parlamentu napovedana razprava o resoluciji, po tem, ko jo je EPP skupina že podpisala resolucijo, nesprejemljivo in najbrž niti ni v skladu s predpisanimi postopki, »zagotovo pa ni v skladu s kolegialnim odnosom.«   »Tukaj gre za prihodnost EPP skupine in EPP stranke in če še kdaj želimo stopiti na pota stare slave, v čas, ko smo imeli več kot 280 poslancev in 17 premierjev, bomo morali stopiti skupaj in začeti poslušati tiste stranke, ki doma zmagujejo na volitvah,« je svoje poslanske kolege v EPP skupini opozoril dr. Milan Zver. VIDEO Dr. Milan Zver: Evropske institucije na primeru Madžarske ves čas uporabljajo dvojna merila.

Več

Kaos sredi Beograda! Panika zaradi pobesneih migrantov, prestrašeni šoferji avtobusov se jih bojijo.

Napad na predel Beograda, Savski trg, pri progi avtobusa števila 860, je bil zabeležen v četrtek zvečer, ko je skupina migrantov poskušala priti na avtobus brez plačane vozovnice. Po besedah prevoznikov so taki napadi pogosti, migranti pa državljanom Srbije redno napovedujejo rezanje glave. »Skupina  mladeničev na avtobusu je sicer pomirila situacijo, sicer je vprašanje, kako bi se končalo. Vsak dan imamo težave z migranti, ki vozovnice ne želijo plačati, zato se začnejo pogovarjati z voznikom in potniki.« pravijo vozniki avtobusov. Grozijo, in kažejo ljudem, kot da jim bodo odsekali glavo, jih ustrelili ipd. Do sedaj sicer ni bilo fizičnega napada na voznika, večinoma so grožnje, pest na steklo ipd. A verbalne grožnje se stopnjujejo in so vsaki dan hujše. Ilegalni migranti v Sloveniji: PU Maribor -  Včeraj zgodaj popoldan so ormoški policisti na železniški postaji v Ormožu, na vlaku, ki je tja pripeljal iz Ljutomera, prijeli tri državljane Maroka.Ugotovili  so  namreč,  da  so v našo državo nedovoljeno vstopili na zelenimeji  na  območju  PP  Ljutomer.  Vse tri bodo po končanih postopkih vrnilihrvaškim varnostnim organom. Danes,  tik  pred  2. uro je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo, z osebnim avtomobilom znamke Audi A6, bolgarskih registrskih oznak, vstopal  51-letni Bolgar. Policisti so ugotovili, da se je njegov sopotnik,26-letni  državljan  Iraka, policistu izkazal s ponarejeno potno listino inosebno  izkaznico  Bolgarije.  V predalu armaturne plošče so policisti natonašli še en ponarejen potni list Bolgarije. Policisti  so obema ponarejene dokumente zasegli, oba bodo kazensko ovadilipristojnemu tožilstvu in obema so zavrnili vstop v našo državo. PU Murska Sobota - V Ljutomeru na avtobusni postaji sta bila izsledena dva tujca, katera sta na nedovoljen način vstopila v našo državo. Po končanem postopku je bil eden vrnjen hrvaškim varnostnim organom drugi mladoletni pa je zaprosil za azil. Kako nasilni so lahko migranti si lahko ogledate v spodnjem posnetku: (https://www.facebook.com/1935302860126104/videos/482885142506161/)

Več

Franc Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne vire financiranja celotnega Zelenega dogovora!

Strasbourg, 15. januar 2020 - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju razpravljali o predlogu uredbe za vzpostavitev Sklada za pravični prehod, ki ga je včeraj predstavila Evropska komisija in naj bi predstavljal ključno finančno spodbudo za države in regije, ki so energetsko odvisne pretežno od fosilnih goriv, pri njihovem prehodu na bolj trajnostne oz. zelene energije. V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je pozdravil vzpostavitev tovrstnega mehanizma za prehod v nizkoogljično družbo, a opozoril, da je pri financiranju aktivnosti v okviru Zelenega dogovora treba biti jasen in tudi najti ustrezne vire financiranja za pokritje visokega računa za prehod v brezogljično družbo.  Video: Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne vire financiranja celotnega Zelenega dogovora! Bogovič je v svojem govoru izpostavil, da bo prehod Evrope v brezogljično družbo zahteval visoka finančna vlaganja na vseh področjih, zato je do ljudi treba biti korekten in pošten in jim pomagati pri prilagoditvah. »Zeleni dogovor ima svojo ceno, zato imamo danes pred sabo predlog za vzpostavitev Sklada za pravični prehod. Podpiram, da smo do ljudi pošteni in korektni ter da jim pomagamo, ko bodo prišli v stisko. Rešujemo predvsem rudarski sektor. Tudi v Sloveniji, iz katere prihajam, še vedno proizvedemo približno eno tretjino električne energije iz premoga oz. iz lignita. Zato je prav, da pomagamo tem regijam. Ne bodo pa te regije edine, ki bodo plačale ceno Zelenega dogovora. Zato je prav, da v luči prihajajočega finančnega okvira zelo konkretno predvidimo tudi ostale potrebe in ukrepe, povezane tako z novo energetsko infrastrukturo kot tudi s transformacijo sektorjev kot so avtomobilski, jeklarski in podobni. Prav je tudi, da ne pozabimo na ostale politike. Zato pričakujem, v okviru sprejemanja večletnega finančnega okvira, da bomo imeli na mizi celotno ceno Zelenega dogovora in da bomo našli kvalitetne finančne vire za pokritje tega računa,« je izpostavil Bogovič. Mehanizem za pravični prehod, kot ga je predstavila Komisija, sestavljajo Sklad za pravičen prehod, naložbena shema v okviru evropskega naložbenega programa InvestEU ter posojila Evropske investicijske banke (EIB). Sklad za pravičen prehod bo namenjen  prestrukturiranju sektorjev težke industrije in rudarstva v regijah, kjer so te gospodarske aktivnosti zelo močne in financiranju prezaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Sklad predvideva 7,5 milijarde EUR dodatnih nepovratnih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, čemur bodo države članice iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada dodale še med 1,5 do 3-kratnih dodeljenih sredstev iz sklada, višina tega prispevka pa je odvisna od razvitosti regije, kjer se bodo ti ukrepi izvajali - razvitejše regije bodo prispevale več, revnejše pa manj.  Skupno naj bi to spodbudilo naložbe v višini do 50 milijard EUR v teh regijah. Celoten mehanizem za pravičen prehod predvideva naložbe v višini 100 milijard EUR, od tega 45 milijard EUR preko programa InvestEU ter med 25 in 30 milijard EUR javnih posojil s strani Evropske investicijske banke (EIB).

Več

Danijel Krivec: Za sodnika na Splošnem sodišču EU moramo izbrati primernega kandidata

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec se je danes udeležil posvetovanja pri predsedniku republike Borutu Pahorju. S predsednikom sta spregovorila o možnih kandidatih za mesti sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu.Spomnimo. Trenutno ni zasedeno nobeno od dveh sodniških mest, ki Sloveniji na tem sodišču v Luksemburgu pripadata. V lanskem letu sta za mesto sodnika na tem sodišču že kandidirala dva kandidata, in sicer Miro Prek ter Marko Pavliha, ki pa nista dobila ustrezne podpore. Miro Prek zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju in nasilju nad sodelavko ni dobil zadostne podpore v DZ, Marko Pavliha pa junija v Bruslju ni prestal zaslišanja pred t. i. Odborom 255. Namreč postopek imenovanja sodnika je več stopenjski. Po tem, ko Državni zbor imenuje kandidata, mora le ta opraviti še zaslišanje pred omenjenim odborom, in če na odboru ne prejme podpore, ne more postati sodnik omenjenega sodišča. Tokratni kandidati, o katerih so danes potekala posvetovanja pri predsedniku republike, so: Andrej Auersperger Matić, Nina Savin Bossière, Klemen Podobnik, Saša Sever, Jure Vidmar, Renata Zagradišnik, Anže Erbežnik in Ana Stanič. Danijel Krivec je po pogovorih pri predsedniku republike v izjavi za medije dejal, da »v poslanski skupini SDS dokončne odločitve o tem, koga podpiramo, še nismo sprejeli. V prihodnje bomo tudi imeli še nekaj razgovorov s posameznimi kandidati.« Dodal je, da je bil razgovor s predsednikom republike kar dolg, vrtel pa se je predvsem okrog postopka in vseh zapletov, ki so se že dogajali in okoli zgodb, ki o aktualnih posameznih kandidatih odmevajo v medijskem prostoru. »Pri obeh je zavedanje, da bo država imela problem, če bo prišlo do podobnih težav kot se je zgodilo v primerih preteklih dveh kandidatov, kjer so se izven postopka zgodile anonimke, skozi zaslišanje in preizkus pa je kandidat izpadel. Strinjala sva se, da če se to ponovi, bo to pomenilo zelo slab signal in strinjala sva se, da je treba čim več narediti na tem, da resnično izberemo primernega kandidata, ki ne bo imel neke prtljage,« je povedal vodja poslank in poslancev SDS. Po njegovih besedah se bo takšnega ustreznega kandidata skušalo doseči »skozi vse možne preverbe.« »Mnenja sem, da si ne moremo privoščiti tega, da posamezni kandidati resnično ne bi izpolnjevali pogojev in da je treba razrešiti dileme glede pridobljenih pravosodnih izpitov, izobrazbe,« je poudaril Danijel Krivec. »Moje osebno mnenje je, pa tudi neka zdrava kmečka logika, da če pri nas sodnik sodi s pravosodnim izpitom, potem je pričakovati, da tudi kandidati za sodišče v Luksemburgu to izpolnjujejo,« je povedal Krivec in dodal, da pa se v zvezi s tem v javnosti pojavljajo različne dileme, zato »pričakujemo, da se bo to, ali je za omenjeno funkcijo nujen pravosodni izpit ali ne, razčistilo pred samim imenovanjem.« Na vprašanje o tem, ali gre za dvome poslanske skupine glede posameznih kandidatov, je Krivec dejal, da govori predvsem o dvomih, ki se pojavljajo v medijih in ki so tudi v preteklem kandidacijskem postopku povzročili, da kandidati niso bili uspešni. »V Državnem zboru takrat ni bilo dilem, dileme so se postavljale v medijskem prostoru in tudi tokrat je bila izpostavljena ta dilema glede pravosodnega izpita. Mi dokončnih stališč glede kandidatov nimamo, pričakujemo pa, da se bodo te stvari razjasnile, da ne bo prišlo v nadaljevanju postopka do kakšnih težav,« je ponovil Krivec. Dejal je še, da je poslanska skupina pogovore doslej opravila s šestimi kandidati, »vendar dokončne odločitve glede podpore še nismo prejeli, a jo bomo prenesli predsedniku republike, ko se bomo dokončno odločili.« Vodja poslank in poslancev SDS je še dejal, da je glede tega, koliko kandidatov bo predlaganih Državnemu zboru, treba vprašati predsednika republike. Po besedah Danijela Krivca pa je zelo jasno zavedanje, da smo zaradi dveh spodrsljajev podedovali neko breme. »Na nas, poslancih, in na predsedniku republike je, da se postopek izpelje precizno, da ne bo prišlo do podobnih težav, kot smo jim bil priča v preteklosti, in da bo uspešno tudi končno zaslišanje,« je še izpostavil Danijel Krivec.

Več

VIDEO: Dr. Milan Zver: EU naj redefinira svoj odnos do Irana

Evropski poslanec dr. Milan Zver je včeraj v Strasbourgu spregovoril o razmerah v Iraku in Iranu po nedavni zaostritvi dogajanj na Bližnjem Vzhodu, ki so zaznamovala pretekli teden. Kot je poudaril poslanec, že leta spremlja prizadevanje iranske opozicije in njen boj za demokracijo in svobodo. »Tudi v Evropskem parlamentu smo jim v zadnjih letih namenili nekaj pozornosti, a visoka služba EU za zunanjo in varnostno politiko ima nekoliko drugačen odnos do iranske opozicije kot bi ga pričakovali,« je povedal evropski poslanec.  »Prepričan sem, da bi se morala EU bolj jasno postaviti na stran evro-atlantskega zavezništva, ne pa da skuša posredovati med ZDA in Iranom, to je med državo demokracije in svobode ter državo, ki je lani v protestih ubila 1.500 ljudi, 12.000 jih je zaprla, v zadnjih dneh je nasilna proti protestnikom, medtem je napadla ameriška oporišča, sestrelila ukrajinsko letalo, in še bi lahko naštevali,« je dejal dr. Zver.  Po njegovem trdnem prepričanju EU ni treba biti posrednik med takšnima dvema akterjema. Evropski poslanec je zato pozval Josepa Borrella, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, da »EU redefinira svoj odnos do Irana.« VIDEO: 

Več

Hrvati prevzeli polletni mandat predsedovanja EU, odmev slovenskih EU poslancev

Hrvaška je 1. januarja 2020 prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Strasbourgu EU  poslancem predstavil program hrvaškega predsedovanja.  Slogan, ki si ga je Hrvaška izbrala za svoje šestmesečno predsedovanje, je „Močna Evropa v svetu izzivov“. Najnovejša članica EU želi usmeriti svoja prizadevanja v trajnostni razvoj, omrežno gospodarstvo, varnost in položaj Evrope kot svetovne vodilne sile. Odmev slovenskih EU poslancev ELS/EPP na hrvaško predsedovanje Evropska poslanka  Romana Tomc je v razpravi pozdravila program hrvaškega predsedstva in zaželela vse dobro pri prevzemu predsedovanja. Spomnila je na težko nalogo, ki jo ima nova država članica, ko prevzema tako pomembno vlogo in Plenkoviču zaželela vse dobro. Izmed štirih prioritet je Romana Tomc pozdravila usmeritev na Evropo, ki se razvija: "Uravnotežen razvoj je pomemben, kot so pomembna tudi kohezijska sredstva. Ne le za manj razvite države članice, ampak za vse. Če bodo države okrepile svojo konkurenčnost, bomo tudi kot Unija močnejši." Romana Tomc je poudarila pomembnost demografije in njenih izzivov, ki so trenutno bolj pereči v vzhodnih državah: "Želim si več poudarka na problematiki starejše populacije v povezavi s šibko rodnostjo in odhajanjem mladih v bolj razvite države. Prepričana sem, da boste z vašo komisarko, Dubravko Šuico, na tem področju še posebej aktivni." Sosedom želim uspešno predsedovanje. Današnji nastop @AndrejPlenkovic v Evropskem parlamentu je zagotovo dober obet. pic.twitter.com/hEHuLYrGmx — Milan Zver (@MilanZver) January 14, 2020 V @EP_Slovenija @AndrejPlenkovic predstavlja prioritete hrvaškega predsedovanja EU➡️ EU, ki se razvija➡️ EU, ki povezuje➡️ EU, ki varuje➡️ Vplivna EU➡️Finančna perspektiva 2021-2027➡️ #Brexit➡️ Širitev EU na WB➡️ Demografija EU➡️ Koferenca o prihodnosti EU pic.twitter.com/vzlwUYH1xw — Franc Bogovič (@Franc_Bogovic) January 14, 2020

Več

Evropska unija

Jan 17, 2020
Marina v starem tržaškem pristanišču – novi ...
Znani srbski vlagatelj, podjetnik in lastnik prestižnih hotelov Kempinski v Portorožu in Savudriji razmišlja o ...
(0)
Jan 17, 2020
EVROPSKI UTRIP: Dr. Milan Zver, Evropske ...
V Strasbourgu se je izteklo prvo plenarno zasedanje evropskih poslabncev v letu 2020. Da je bila vsebina zasedanja ...
(0)
Jan 16, 2020
V Srbiji morilski pohod migrantov preprečili ...
Zoran Radmilović iz Batrovcev, vasi nedaleč od Šida, je postal žrtev napada ilegalnih migrantov, ki so jih iz ...
(0)
Jan 16, 2020
VIDEO: Dr. Milan Zver: Evropske institucije na ...
Dr. Milan Zver, ki je sodeloval v razpravi, je izpostavil, da lahko vsi, ki so že več let poslanci Evropskega ...
(0)
Jan 15, 2020
Kaos sredi Beograda! Panika zaradi pobesneih ...
Napad na predel Beograda, Savski trg, pri progi avtobusa števila 860, je bil zabeležen v četrtek zvečer, ko je ...
(0)
Jan 15, 2020
Franc Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne ...
Strasbourg, 15. januar 2020 - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju razpravljali o predlogu uredbe za ...
(0)
Jan 15, 2020
Danijel Krivec: Za sodnika na Splošnem sodišču ...
Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec se je danes udeležil posvetovanja pri predsedniku republike Borutu Pahorju. ...
(0)
Jan 15, 2020
VIDEO: Dr. Milan Zver: EU naj redefinira svoj ...
Evropski poslanec dr. Milan Zver je včeraj v Strasbourgu spregovoril o razmerah v Iraku in Iranu po nedavni zaostritvi ...
(0)
Jan 14, 2020
Hrvati prevzeli polletni mandat predsedovanja EU, ...
Hrvaška je 1. januarja 2020 prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Hrvaški ...
(0)
Jan 14, 2020
Romana Tomc o ukrepih za pomoč brezdomcem v ...
Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o pobudi komisije 'Najprej ...
(0)
Jan 05, 2020
Državni svetnik Branko Tomažič Vladi RS: Bodo ...
"Nemški parlament je sprejel zakon, ki omogoča, da kmetje sami odstrelijo volkove v primerih napadov na trope ...
(1)
Jan 04, 2020
Makedonija in Makedonci po odstopu skorumpiranega ...
V teatru politčnega obsurda in moralnega blata do kolen in še čez,  v nekoč najbolj  južni ...
(1)