Tisk že plačuje za neobjektivno poročanje

Američani, ne glede na politično prepričanje, zahtevajo resnične časopisne vesti in iskrene komentarje. Od začetka novinarstva in prvih tiskanih časopisov so tako lastniki kot novinarji menili, da morajo o vsem objektivno, resnicoljubno in uravnoteženo poročati. V devetdesetih leti prejšnjega stoletja pa je ta profesionalni kodeks začel bledeti. Tako bralci vse manj zaupajo tisku.

Raziskovalni inštitut Gallup in The Knight Foundation sta pred kratkim izvedla anketo med ameriškimi bralci. Zajela je 19.196 ljudi in rezultati so pokazali, da zaupanje v tisk vse bolj upada. Kar 66 odstotkov vprašanih Američanov meni, da »večina novinarjev ne dela dobro in ne zna ločiti dejstva od mnenja.« Le 44 odstotkov je zatrdilo, da lahko navedejo časopis, ki objavlja »objektivne novice.«

Vendar je najbolj zbodla v oči ocena kar 91 odstotkov vprašanih, ki so zatrdili, da »časopisne hiše prirejajo novice tako, da promovirajo določena stališča lastnikov ali strank«. Ob tem pa se jih kar 88 odstotkov strinja, da je pojav »lažnih novic« (uporabili so pojem ‘fake news’) grožnja demokraciji. Ob vprašanju ali je »danes težje biti dobro obveščen, kot v preteklosti«, je podalo svoje strinjanje 58 odstotkov vprašanih, 51 odstotkov meni, da »ne more prepoznati objektivnega vira novic« in 47 odstotkov pravi, da »je v novicah toliko pristranosti, da je težko razbrati dejstva.«

Podobne rezultate so pokazale tudi druge ankete. Na primer, anketa Pew Research Centra, ki so jo izvedli sredi leta 2017, je pokazala, da je le 11 odstotkov pripadnikov republikanske stranke zatrdilo, da zaupajo nacionalni novinarski organizaciji, med neodvisnimi volivci jih je tako menilo 15 odstotkov, med demokrati pa 34 odstotkov. Tudi raziskava univerze Quinnipiac je pokazala, da kar 58 odstotkov vseh volivcev v ZDA ne odobrava, kako mediji z novicami pokrivajo dejavnosti predsednika Trumpa.

Žal bi lahko podobno ocenili tudi tisk v evropskih državah in ne nazadnje tudi v Sloveniji.