SI
VIDEO: Romana Tomc: Slovenski pokojninski sistem je zapleten in nevzdržen, kot rešitev SDS zagovarja demografski sklad
V Šentjurju dobro obiskan pogovorni večer z Romano Tomc, gostila jo je Jelka Godec, o slovenskem pokojninskem sistemu
V Fokusu
Novice

Sobota, 16. november 2019 ob 09:56

Odpri galerijo

Da bi kaj več zvedeli o tem, o pasteh, različnih razlagah, pasteh na katere naletijo tisti  ki ga vzdržujejo, če ga, nam je Romana Tomc dodala nekaj  njenih videnj te problematike, snovi, za katere  ima vsekakor več kot dovolj izkušenj, da tem področju in seveda na področju socialne politike. Pravzaprav je dobršen del svoje  kariere v politiki ali ob njej namenila socialni politiki in posledično temu pokojninam in  sistem po katerem se pride do njih.

Ali to gre gladko, v pravo smer, ali pa z ah hoc ukrepi zapolnjujejo nastale vrzel, sistemskih rešitev v smislu stalnosti, dolgoročnosti pa še ni. Tudi za to tega ni, ker je to mnogo bolj komplicirano, kompleksno in z znanjem in kompetencami povezano delovno področje.

          

Kakšen je pravzaprav slovenski pokojninski sistem?

Pravzaprav je naš pokojninski sistem izredno zapleten.  Ob koncu septembra je število upokojencev v Sloveniji  zanašalo 620 759 oseb s tem statusom.  V to številko so zajeti: starostni, invalidski, družinski in vdovski. Pravo število dobimo, ko odštejemo  prejemnike družinski pokojnin, ki jih prejemajo otroci po umrlih staršev.

»Za naš pokojninski sistem je potrebno vedeti koliko njih dejansko vplačuje v pokojninski sistem. Naš pokojninski sistem je tako imenovani pretočni, kar pomeni da pokojnine ki jih dobivajo upokojenci niso  rezultat vaših  vplačil na vaš pokojninski račun , iz katerega  po koncu delovne dobe po 40 letih  potem koristite, ampak se vsa ta vplačila takoj uporabijo za tiste upokojence ki prejemajo pokojnino sedaj.  Pravi vplačniki so tisti iz gospodarstva, javnemu sektorju prispevke plačuje država.  Plačnikom iz gospodarstva je 694  tisoč«, je bila jasna Romana Tomc v navajanju, ki krojijo razmerje med aktivno delovno populacijo, ki vplačuje v pokojninsko blagajno in številu prejemnikov iz pokojninske blagajne.

Razmerje med prejemniki in vplačniki  je 1:1 čeprav uradna vladna statistika navaja 1:1,54 tudi zato, ker upošteva zaposlene v javnem sektorju.  V spodobnih evropskih državah da nastopi kriza v pokojninski blagajni ko razmerje med prejemniki in zaposleno populacijo pade na manj kot 1:4, iz česar izhaja, da je naš pokojninski sistem  v krizi.  “Poleg zapletenosti in nejasnosti pa je slovenski pokojninski sistem tudi nevzdržen. Razmerje med prejemniki pokojnin in vplačniki prispevkov se slabša, ustreznih sprememb ni na vidiku. Na to, kot tudi na številne druge izzive, nas vsako leto opozarja tudi Evropska komisija. Zdi se mi zelo krivično, da vlada Marjana Šarca ljudem ne pove odkrito, kaj nas na čaka. Napovedi so jasne, ohlajanje gospodarske rasti pomeni dodatne finančne pritiske na pokojninsko blagajno«, je opozorila Romana Tomc.

Naša pokojninska blagajna ni izravnalna, čeprav pravijo da je. Da to počnejo tako kot počnejo in da zgleda kot da je izravnalna, je kriv obstoječi zakon  po katerem kadarkoli zmanjka denar,  vlada pa poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja v naslednji treh letih lahko pride do kolapsa pokojninske blagajne.  Zelo »dobro« obvladajo sitem delitve »bonbončkov« v obliki  letnega dodatka , ki je zelo draga stvar in nevarno početje za pokojninski blagajno. Poledice so nevarne, ampak njihova  politična kratko vidnost povezana z neveščostjo  jim je mnogokrat v napoto, žal na škodo vzdržnosti pokojninske blagajne.

Kje pa vidimo rešitve oziroma kako bomo rešilo to nevzdržno in nevarno stanje slovenskega pokojninskega sistema?

Najprej, nujno odpraviti in popraviti trenutni  odmerni odstotek. Ker v danem trenutku je skoraj  enak socialni podpori  in drugim transferjem k niso utemeljene  z  delovno dobo in stratusom zaposlenega. Pravično in pošteno  za pokojnino je da je odvisna od vplačanih prispevkov. Odpraviti je treba razloge ki pripeljejo do  diskriminatornega   razmerja med  pokojninami žensk in moških.

Ena od rešitev  je bil tudi v mesecu maju predstavljen predlog Slovenske demokratske stranke o Slovenskem demografskem skladu: “S prodajo državnega premoženja in delom dobička državnih podjetij bi polnili pokojninsko blagajno. Predlog v državnem zboru ni bil sprejet, je pa takrat vlada obljubila, da bo svoj predlog zakona predstavila še v letošnjem letu. Sklad bi bil dodatek, dodatni vir, ki bi na nek način vplival da stabilnejšo pokojninsko blagajno. Sicer pa njegovi učinki ne bodo vidni in občuteni kmalu, ampak čez leta, v polni meri čez deset let. Ampak tudi svojega še niso pripravili kaj šele sprejeli.  Velja , glede Demografskega sklada pogledati pri drugih, ki to imajo in  prenesti na naše razmere. To ni nič narobe, če funkcionira oziroma daje učinke. Veliko je treba delati na tem, da bo čim več vplačnikov v blagajno, kar predpostavlja tudi ukrepe  za zaustavitev bega možganov in skreirati inovativno zaposlovalno  politiko, ki bo mlade zadržala doma za dalj časa, ne pa izšolati jih in pozabiti nanj."  Kot sama pravi: »Nismo edini, ki se soočamo s to problematiko. Ogromno idej in enostavnih rešitev bi lahko dobili le s pogledom okoli nas,” opozarja Romana Tomc. “Novi predlogi sprememb pokojninske zakonodaje omogočajo upokojencem, da bodo lahko, poleg prejemanja pokojnine, hodili tudi na delo. To se mi zdi dobro. To, da bi mladi zaradi tega težje prišli do zaposlitve, pa je le umetno ustvarjanje medgeneracijskega konflikta. Primer dobre prakse iz tujine je na primer mentorska shema, ki rešuje to vprašanje.”

Neizpodbitno je, da trenutna vlada mora spremeniti odnos oziroma postaviti svoje državljane na prvo mesto in ne stvari reševati z lahkoto,  za kar potrebuje ogromno denarja. Kot je primer pokritja bančne luknje v višini 5 mlrd  EUR, kar je vlada tudi storila, za zapolnitev  blagajne, kar je  mnogo bolj vitalno za življenje občank in občanov, pa ne.  Tukaj se premleva do onemoglosti, črpav je letni proračun pokojninske blagajne nižji, okoli 4 milijarde EUR.

							         

Žal, Šarčeva vlada spremembe zadržuje, ali jih ne zmore pripraviti in speljati ali pa kratkovidnost, ki jo kaže trenutno vladajoča politika na dnevni bazi. Upajmo da ne za dolgo. Edini in naglavni greh je  odnos do pokojninske blagajne, kjer se neskončno veliko blefira, administrira in igra interes za razrešitev vrzeli, in ne intervenira.

Slovenski pokojninski sistem potrebuje celovito prenovo in ne le všečnih popravkov. Krivic ne smemo popravljati z novimi krivicami. Največja krivica pa ostaja to, da pokojnine postajajo socialni prejemki, njihovi prejemniki pa socialni problem.” je za konec povedala  današnja gostja Romana  Tomc.

Čimprej tem bolje!

Vane K. Tegov

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 11. Dec 2019 at 07:05

0 ogledov

Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - politično truplo v politiki?!
Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji? Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije.  Marjan Šarec, je predsednik vlade ali kako? Definicija o Marjanu Šarcu:  Marjan Šarec  je slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik. Kaj je ta trenutek najbolj od vsega tega? Igralec?  Ni.  Kljub končani AFRFT. Igrati ne zna, vsaj videli ga nismo igrati vlogo iz nabora literarnih dramskih likov, ki bi lahko pokazali in dokazali njegovo igralsko znanje in seveda težo v igralski srenji. Radijski novinar.Ni. Razen nastopa na radiu poleg Saša Hribarja v radio Ga-Ga. Če je gaganje novinarstvo potem je  Küčan papež. Pa ni, ne Šarec novinar in ne Küčan papež. Imitator?!Ja.  Posebej če sebe imitira če je na kakšni vaški veselici na traktorski prikolici namesto odra. To pa. Obvlada. Naklada. Obvlada imitacije tistih, ki jih nikoli ne bo dosegel v ničemer, še najmanj v politiki. Edino Hitlerja. Samo v oponašanju in ne v politiki. Hitler je obvladal in vladal z polovico Evrope, Šarec pa z  polovičko Kamnika, predvsem primestni del. Politik?! Ja, eden redkih ki zna in zmore zasrati  vse česar se dotakne ali poskuša. In kaj je zasral? Na katerih področjih in v čem je bistvo zasranosti? Prvo in v resnici najbolj zasrano področje, je politika sama. Uničil  je politično komunikacijo samo. Komunicira ne, on kriči, on ne pove on se dere, on ne daje mnenje on ga vsiljuje, on ne pove po resnici on se zlaže kot slab šolar, on ne pove resnico on si jo omisli, on ne pozna miselne sklope, on spravi iz sebe nebuloze, on se ne šali on pove šarcizem( neumen dovtip  brez vsebine). On ni on, on je niče. Drugo, zasvinjal je državo z vsem kar ne sme biti. Zasvinjal in zasral je varnost državljank in državljanov  z ne varovanjem tega najsvetejšega v sodobnem svetu, varnost lastnine in življenja samega. To počne tako, da ne počne nič in ne dovoli,  da se sistem neguje in deluje  v prvinah  za katere imamo organe  v sestavi. On preko  Boštjana Poklukarja, svojega oprode za notranje zadeve  v ministrski preobleki  zavira delovanje države na ohranjanju nje same. Imamo schengensko mejo, je pa manj meja kot meja v kakšni banana republiki. Z neizvajanjem naloge policije in s tem države prispeva k njenemu morebitnemu skorajšnjemu razkroju. Propustna je na vsakem koraku, policiji odsvetuje izvajanje kompetenc, izvajati morajo  dela za katero niso registrirani, kot je »taksi« služba, ravnanje z bolnimi z nalezljivimi boleznimi, celo, če karikiram do konca, pred kratkim so nabavili 60 belo modrih »taksi« vozil z pomenljivim nazivom  modela Kadjar, zaradi bolj pristnega »domačega« počutja do prve namestitve. Se pripravljajo proti volji naroda, državljank in državljanov sprejeti in seveda udobno namestiti nove uboge »horde« potentnih spermalnih« bomb« za  napadanje naših žensk  in izrabe po živalsko in vse v  smislu dobrodošlice ter širokosrčnosti  na naših tleh. Ne dovoli samo organiziranost  državljanov za zaščito meje in države. Domoljubu Damjanu in njegovim kolegom, ki žrtvujejo svoj čas in denar z srcem za domovino pa preprečujejo da se približajo meji, ki ni zaščitena. Celo sami policisti v obmejni patrulji  jih vržejo na pokrov od avtomobila z  orožjem in z  bojnim strelivom  v stanju pripravnosti,  izvajajo nekaj za kar ne vedo kaj izvajajo, vmes pa mimo jih peljejo avti  z potniki, ljudmi  z ne vedno   poštenimi nameni ali celo z nezakonitimi migranti. Važno je silo in prisilo izvajati nad  lastnimi državljani, tu pa je pogumen on in tisti ki daje neposredne ukaze. Višek »junaštva«, pri politično   nekompetentnih teletih z pooblastili, ki jih ne razumejo. S temi dejanji nevednosti, ali načrtne nevednosti v škodo državi in v prid kratkoročne koristi spreminjajo državo v »sprehajališče«  na dveh nogah v samo notranjost države kot je bilo za zaznati v  preteklih desetih dneh v okolici Domžal, Moravčah, Otiškem vrhu in še kje.  S tem dovolijo ogrožanje, zdravja , ekonomije , ki nas stane bistveno več še posebej zaradi nejasnosti in   pomanjkanje vizije kako rešiti , trenutno stanje in kasneje sistemsko.  Namesto sprehajanja tujih invazivnih hord  napumpanih lenuhov in mentalnih idiotov o tem da se bodo imeli lepo,  rabimo sprehajališča med krošnjami kot je bilo nedavno  tega odprto na Štajerskem, ki sočasno ponuja lepote in se služi denar. To je za nas prava stvar. Tretje kar  je zasral je  obrambni sistem države. Smo država NATA. Ja smo. In to je vse. Drugega ni nič. Čast  izjemam,  ki že več kot 15 let  v oddaljenem Afganistanu  v okviru NATO enot  počnejo nekaj  ki rešuje čast Sloveniji. Drugače pa minister Kalgon, pardon Karel  Erjavec veselo pogrkava, obljublja že drugi mandat pokojnine preko svojega sindikata, pardon stranke od  1000 EUR, vojaki hodijo z razpadajočimi  obuvali po svetu, jim  sunejo bojno strelivo, mentalno uničuje pripadnike profesionalnega vojaškega sestava v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih in jih ozmerja za lažnivce. Gospod Kalgon( zato ker je vse v enem, minister za vsa področja od smetarskega,  vojaškega,  pravosodno področje in še i še). Seveda uživa v lastni nesposobnosti ob odločnem kritju  s strani predsednika Vlade, ki ga seveda rabi kot Sahara vode za obstoj Vlade za vsako ceno, cena ki pa je zelo visoka. Da  že dolgo en izpolnjujemo zavezo  do NATA o nujnosti namenjenega denarja iz BDP V višini  dveh odstotkov ampak  0, 87 % kar je smešno   in vsekakor med resnimi članicami  tudi posmeha deležno. Zaradi lasnega preživetja Šarca kot predsednika Vlade Karel ministruje  in po reki ugodja v škodo države pluje in nove politične kuje. Upajmo da bodo dokončno spregledali njegovi sindikalisti, pardon upokojenci in mu ne bodo dovolili še  enkrat   biti sestavni del komplota za uničenje še ne 30 le stare, mlade  slovenske države. Četrto kar je zasral in zasvinjal do konca je  slovenska zunanja politika. To je poleg lastne indolentnosti in bebavosti kar se zunanje politike tiče, zaupal, bolje rečeno v »trgovinskih«  pogajanjih ob sestavljanju Vlade  iztržil nekoč novi obraz z profesuro v politiki, dr. Miro Cerar. Moram priznati, pravzaprav moram biti » pravičen« pri porazdelitvi »uničevanja« slovenske zunanje politike  in jima dovoliti da si »uspeh« delita na pol. Marjan vsevedi je pokopal sebe v zunanji politiki isti trenutek ko je odpovedal napovedan in pričakovan  nastop v EU parlamentu, češ ni nobenega »haska« če bo on govoril pred prazno dvorano in pred 500 milijoni  TV gledalci v Evropi. Še norci so onemeli pred to drzno  in v nebo vpijajočo  neumnost brez možnosti na popravni izpit, kot je  bil primer v njegovi lesarski šoli. In ga ni več zunanje politično opaznega in  zaznavnega  razen pri skupinskih fotografiranjih pa še to  nekje zadaj in v kotu tako da še na prste more stati in glavo kot želva stegovati. Terapijo in celjenje ran si privošči v  družbi podobnih balkanskih političnih in diplomatskih »loserjev« kot sta Zaev in Vučić. Pa še domišljav je povrh vsega. Tu mu  diplomatski impotentnež Miro Cerar samo asistira, tu pa tam mu  dovoli obiskati kakšno obskurno diplomatsko tretje ligaško konferenco z zasedbo, ki ni primerljiva  in primerna za zunanjega ministra.  Važno je da je Zahodni Balkan pokrit in se lahko pogovarjajo  v nekakšnem » jugoesperantu« in obujajo spomine  na ekskurzije in časov skupne njima »ljube« države. Še Bolgarski Boyko Borisov nima časa, četudi nima neke pretirane diplomatske »gneče«.  Diplomatski »neuspeh« je drugo ime za slovensko zunanjo politiko, diplomatska obstranca ali marginalca na temu področju njuna legitimacija.  In kaj se zgodi z takšnim » uspešnem« premierjem in njegovim oprodam, pardon ministrom? Enako kot v situacijah  v živilskih  trgovinah  kot se ravna z blagom z pretečenim rokom ali hitro pokvarljivimi izdelki. Staknejo glave se zmenijo in sledi akcija. V primeru politike  kot je ta ki jo sestavljajo  instant politiki, se pač zgodi nujno potrebna akcija odstranjevanja  pokvarjenega političnega »blaga« ali drugače  imenovana politična trupla  na politični sceni. Usmrajenosti  je preveč, zasranosti prav tako. Še malo da se dokončajo posamezni politični procesi( beri kraje in ropanje  s strani globoke države in sektorskih  združb ali mafij) Ko se to dokonča pride čarovnik MK   z vžigalicami   in pokvarjeno robo  z pretečenim rokom zažge, počaka in na koncu ostane samo pepel. Politično prizorišče rabi  nove »vojake«.  Politični »inženirji« globoke države pa polne roke dela in spet na novo ekipiranje. Ostanejo drugoligaši ali politični nedonošenčki, ki so jih potisnili v prve vrste. To je večkrat ponovljen scenarij. Ali bomo mirno opazovali delo zlih rdečih sil Murgelskega kurjača, kako uničujejo kar je kar je normalno, potrebno, slovensko in evropsko na slovenskem. Nič  mečkat, nič stat,  nič spat. Zbudi se Slovenija! Vane K. Tegov

Tue, 10. Dec 2019 at 18:14

101 ogledov

PU Celje: »Tokrat »Matilda« kosila v obliki človeškega davka med pešci na Koroškem«.
Od zmeraj je »veljalo » da v decembru raste, proti volji in navkljub vsem nasvetom in opozarjanj, število mrtvih, ki so na kakršen koli način vezani na promet in na vključenost vanj. Tak ose tudi začne poročilo ki je bilo dano v javnost s strani  Policijske uprave Celje Današnje policijsko   dopoldansko poročilo  znova  začenjajo  s tragično vestjo.  Bili so obveščeni, da je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj nekaj minut pred 18. uro v  Ravnah na Koroškem, danes zjutraj v bolnišnici  v  Slovenj Gradcu umrla 76-letna peška. V peško, ki je vozišče prečkala na prehodu za pešce v bližini trgovine Spar, je trčil voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Dravograda. Peška je vozišče prečkala z njegove leve strani. To  je  letošnja  26.   smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave  Celje, šesta na Koroškem. Lani sta v prometnih nesrečah na Koroškem umrli  dve  osebi. Na celotnem območju Policijske uprave Celje  je lani v enakem obdobju kot letos v prometnih nesrečah umrlo 12 ljudi, v celem letu pa 13. V  zadnjih  dneh  so  na   območju  PU Celje večkrat obravnavali prometne nesreče v katerih  so bili udeleženi pešci. Zato  ni odveč  opozorilo voznikom naj bodo še posebej  pozorni  na prisotnost pešcev v cestnem prometu. Hkrati opozarjajo  tudi  pešce,  naj  se  pred prečkanjem vozišč dobro prepričajo, če lahko to storijo  varno.  Prav  tako  naj  pri  hoji uporabljajo odsevnike in svetla oblačila,  da bodo čim bolj vidni. Ni odveč še dodati odgovorno vedenje vseh udeležencev v prometu in ob njem, da zagotovo vsi želijo lep zaključek leta in želje za še boljše počutje tudi v vseh naslednjih letih. Naj trenutna nepozornost ne uniči sanje in pričakovanj. Policistom pa kot možje postave pa naj ne bo odveč se pojaviti na najbolj nevralgičnih točkah in z svojo prisotnostjo delujejo preventivno in prispevajo k boljšemu in bolj zdravemu jutri. Življenje zgubljeno ne povrne se nobeno! V.K.T

Tue, 10. Dec 2019 at 18:02

90 ogledov

Podeljena nagrada za izboljševanje kakovosti okolja v Evropi - Belleuropa 2019
Bruselj, 10. december 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) danes pozno popoldne že četrtič zapored gosti podelitev priznanj v okviru tekmovanja za Evropsko nagrado za čebele 2019 (European Bee Award 2019), s katerimi se nagrajuje izjemne in prijazne kmetijske prakse za zaščito čebel in ostalih opraševalcev. Na prireditvi poleg gostitelja in uvodničarja Bogoviča sodeluje tudi sopredsednik mednarodnega odbora UNEP za vire in nekdanji slovenski evropski komisar dr. Janez Potočnik. Bogovič je danes predhodno gostil in moderiral tudi Evropsko konferenco o biotski raznovrstnosti, kjer je podelil nagrado za izboljševanje kakovosti okolja v Evropi - Belleuropa 2019.  FOTO: Z Evropske konference o biotski raznovrstnosti Evropska čebelja nagrada se podeljuje od leta 2014 dalje, ko sta organizaciji ELO - Evropska organizacija lastnikov zemljišč in CEMA - organizacija, ki združuje evropske proizvajalce kmetijske mehanizacije, prvič pripravili natečaj. »Glavni cilj nagrade je spodbujanje rešitev in dobrih praks, ki prispevajo k boljšemu stanju biotske raznovrstnosti. Namenjena je nagrajevanju različnih subjektov - od lastnikov zemljišč, raziskovalcev, upravljavcev zemljišč itd., ki izvajajo inovativne projekte in iščejo ustrezne rešitve, s katerimi prispevajo k boljši zaščiti čebel in drugih opraševalcev v kmetijskem okolju. Evropska nagrada za čebele je tako pomembno priznanje zelo dragocenim projektom, ki iz leta v leto dokazujejo skupno zavezo evropskega kmetijstva k zaščiti opraševalcev,« je v uvodnem govoru dejal Bogovič.  Spomnil je, da je temeljna filozofija EU nagrade za čebele trdno povezana z duhom Svetovnega dneva čebel, ki so ga na pobudo Slovenije leta 2017 sprejeli Združeni narodi, praznujemo pa ga že drugo leto zapored. »To tudi dokazuje, da zaščita čebel in drugih opraševalcev ter podpora opraševalcem prijaznim kmetijskim praksam še nikoli nista bili tako visoko na politični agendi EU,« je poudaril Bogovič, ki je prepričan, da takšni projekti pomagajo ozaveščati javnost o pomenu varovanja okolja ter pozdravlja pripravo Evropskega zelenega dogovora, ki bo v Evropskem parlamentu s strani Evropske komisije predstavljen jutri.  Število prijav na tekmovanje za evropsko čebeljo nagrado se iz leta v leto povečuje. Letos je bilo skupno oddanih kar 36 prijav. Slednje po Bogovičevih besedah dokazuje, da nagrada resnično pridobiva na pomenu in je tudi generator novih idej, ki spodbujajo rešitve za izboljševanje biotske raznovrstnosti v EU. Podrobnosti o zmagovalnih projektih in zmagovalcih bodo razkrite nocoj na slovesni prireditvi.   Bogovič je bil danes sicer tudi so-organizator ter moderator Evropske konference o biotski raznovrstnosti (European Biodiversity Conference) na temo »Podzemno življenje in biotska raznovrstnost za zdravo zemljo«, ki je danes prav tako potekala v Evropskem parlamentu. Na njej je Bogovič hkrati podelil tudi letošnjo nagrado Belleuropa 2019. Nagrada je namenjena zlasti prepoznavanju pomembnosti in vrednosti skrbno upravljanih naravnih habitatov, s katerimi se izboljšuje podeželska pokrajina in povečuje njena biotska raznovrstnost. Nagrada tudi spodbuja trajnostne poslovne modele, ki temeljijo na odgovornem kmetijstvu, podeželskem turizmu, promociji regionalnih, ekoloških ali tradicionalnih kmetijskih izdelkov z majhnim vplivom na okolje itd. Bogovič je nagrado izročil zmagovalcu - dolini Val Belviso v Italiji, ki je primer odličnega upravljanja z vidika ohranjanja okolja in prostoživečih živali.

Tue, 10. Dec 2019 at 14:20

131 ogledov

Uspešno leto 2019 za Zavod za turizem Maribor - Pohorje
Maribor, 10. december 2019: Zavod za turizem Maribor - Pohorje (ZTMP) je v letošnjem letu izvedel  39 predstavitev doma in na tujem, vzpostavil novo spletno mesto visitmaribor.si ter izvedel štiri  večje digitalne kampanje na temo zimske turistične ponudbe, športno-aktivnih doživetij, kulturnih  dogodkov ter vinsko-kulinaričnih vrhuncev mesta in destinacije. Poleg organizacije prireditev Rez  Stare trte, Festival solat, Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte, Festival Stare trte s Svečano  trgatvijo in Martinovanje v Mariboru ter dogodkov v sklopu Čarobnega decembra je ZTMP v letu  2019 izdal štiri prireditvene napovednike v slovenskem ter angleškem in nemškem jeziku. Med drugim so pomembni partnerski projekti, v katerih ZTMP aktivno deluje, še Dravska kolesarska pot,  Slovenia Green in Slovenija ‒ Evropska gastronomska regija 2021.  ZTMP je v letu 2019 aktivno predstavljal Maribor in širšo destinacijo na 23 sejmih, 12 delavnicah in 4  borzah, in sicer na naslednjih tržiščih: v Avstriji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem, v Turčiji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Angliji in v Sloveniji. Poleg tega je ZTMP v sklopu 30 promocijskih študijskih obiskov Maribora in okolice skupaj s partnerji  gostil okoli 90 novinarjev, 15 blogerjev, 20 potovalnih agentov ter 25 drugih pomembnih gostov iz  naslednjih držav: Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Italija, Nemčija, Francija, Španija, Švica,  Velika Britanija, Poljska, Srbija, Rusija, Nizozemska, Danska, Norveška, Švedska, ZDA, Kanada in Južna  Koreja. V septembru 2019 je ZTMP lansiral novo uradno spletno mesto turistične destinacije Maribor -  Pohorje visitmaribor.si – sodoben turistični portal mesta Maribor in destinacije Maribor - Pohorje, ki  ob privlačni predstavitvi ključnih turističnih produktov uporabnikom omogoča jasen in hiter dostop do informacij ter rezervacije turističnih storitev oz. doživetij. Celovita vizualna in vsebinska podoba portala  med drugim vključuje personalizacijo vsebin, izpostavlja doživetja z možnostjo neposredne rezervacije  ter poenoteno predstavitev posameznih produktov, dogodkov in ponudnikov za namene enostavnejše  filtracije na podlagi uporabnikovih interesov, želene kategorizacije ipd. Portal omogoča izvoz in uvoz  vsebin (npr. dogodkov) na druge portale, v rubriki namestitve imajo obiskovalci vpogled v ocene in priporočila iz TripAdvisor-ja. Od 27. septembra do 9. decembra 2019 je spletno mesto zabeležilo  243.000 ogledov strani visitmaribor.si, kar je 132 % več kot v enakem obdobju lani. Ena od osrednjih promocijskih aktivnosti ZTMP v 2019 so štiri večje digitalne kampanje na platformah  Facebook, Instagram, Youtube, Google search in Google display. Tematska področja kampanj so bila  zimska turistična ponudba, športno-aktivna doživetja, kulturni dogodki ter vinsko-kulinarični vrhunci mesta in destinacije. Kampanje so potekale na slovenskem, hrvaškem, avstrijskem, madžarskem,  nemškem in francoskem trgu ter so skupaj dosegle približno 1.700.000 uporabnikov. Zavod za turizem Maribor - Pohorje v letošnjem letu organiziral številne prireditve, od tistih v čast  najstarejši trti na svetu (Rez Stare trte, postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte, Festival Stare trte ssvečano trgatvijo), do mestnih prireditev, kot so obletnica Hiše Stare trte, Velikonočni sejem, in Festival  solat, ter v sklopu Čarobnega decembra Prižig lučk, Prihod Miklavža in darilne hišice na Trgu svobode. Druge organizatorje dogodkov je ZTMP podpl v obliki razpisa za sofinanciranje mestnih prireditev, z  izdajo prireditvenih napovednikov in rednim vključevanjem pomembnih dogodkov (Operna noč v  mestnem parku, Festival Lent, Festival Borštnikovo srečanje) v druge promocijske aktivnosti. ZTMP je  Maribor kot mesto športa in rekreacije promoviral tudi s sodelovanjem z organizatorji odmevnejših  prireditev, kot so Zlata Lisica, kolesarska dirka Po Sloveniji in svetovni pokal v gorskem kolesarstvu. V novembru 2019 je ZTMP zaključil z aktivnostmi v okviru vlaganj v turistično infrastrukturo, ki so  vključevala obnovo že obstoječih turistično-informativnih tabel ob kulturnih znamenitostih (in  namestitev dveh nadomestnih tabel) in njihovo obogatitev z interaktivnimi vsebinami, vzpostavitev tabel s QR kodo na poti na Piramido, Kalvarijo in Pekrsko gorco ter postavitev interaktivnih tabel pri  Turistično informacijskem centru Maribor v MČ Radvanje. ZTMP ima aktivno vlogo tudi v okviru  partnerskih projektov, kot so mednarodni projekt za razvoj Dravske kolesarske poti Drava Bike, Zelena shema slovenskega turizma – Slovenia Green, ki povezuje zelene turistične destinacije, in Slovenija ‒  Evropska gastronomska regija 2021, ki spodbuja trajnostni gastronomski turizem in lokalno  samooskrbo, povezuje podeželska in urbana območja, poudarja pomen prehrane za zdravje ter  zagotavlja podporo malim in srednjim podjetjem. Turistični rezultati na področju nočitev in prihodov gostov so odlični, njihova rast je ponovno višja od  rasti na vseslovenski ravni (4 % rast nočitev in 6 % rast prihodov gostov): od januarja do oktobra 2019 je bilo v Mariboru zabeleženih 400.691 nočitev, kar je 6 % več kot v enakem obdobju lani, in 177.799  prihodov gostov, kar je 9 % več kot v enakem obdobju lani. Razmerje med domačimi in tujimi  obiskovalci je 11/89, povprečna doba bivanja v mestu Maribor je 2,06 dni. Porast obiska turistov v Turistično informacijskem centru Maribor je 13 %. Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor - Pohorje: »Zavod za turizem  Maribor - Pohorje sledi nacionalni strategije razvoja turizma in intenzivno sodeluje s Slovensko  turistično organizacijo ter uspešno realizira njene smernice, kar se kaže v odličnih rezultatih nočitev in prihodov turistov ter odzivih na digitalne kampanje ter prispeva k stalni rasti prepoznavnosti destinacije  Maribor - Pohorje in njenih ponudnikov. Čas je, da tudi na mestni ravni oblikujemo turistično strategijo  za naslednje 10-letno obdobje, ki bo opredelila nadaljnje poslanstvo zavoda za turizem in partnerskih organizacij ter bo seveda usklajena s siceršnjo strategijo razvoja Maribora. Hkrati se obračamo tudi na  prebivalce, naj bodo del mozaika pozitivne zgodbe mesta in destinacije, tudi na način da na družbenih  omrežjih objavljajo in delijo privlačne vsebine in jih označijo s ključniki #visitmaribor in #ifeelsLOVEnia«

Mon, 9. Dec 2019 at 23:10

209 ogledov

Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta iskreno čezmejno partnerstvo
V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o sodelovanju, so ta teden obeležili praznik mesta. Dogodkov ob praznovanju se je udeležil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se je ob tej priložnosti srečal z visokimi predstavniki Hrvaške in Madžarske politike, med drugim tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.  PRAZNIK MESTA MURSKO SREDIŠĆE Mursko Središće že deseto leto zapored tradicionalno praznuje mestni praznik Dan svete Barbare - zavetnice rudarjev in gradbincev. Tako kot prejšnja leta so tudi ob letošnjem prazniku predstavili pomembne projekte v lokalni skupnosti; najprej so predstavili projekt gradnje cest v njihovi industrijski coni, kateri je sledilo odprtje novozgrajenega vrtca. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat. KREPITEV PRIJATELJSKI VEZI Občina Lendava je letos s sosednjim Murskim Središćem podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku. Dobro sosedstvo je vsem motiv za čim boljše in kakovostnejše življenje na obeh bregovih reke Mure. Županu Murskega Središća Draženu Srpaku je ob novih pridobitvah v industrijski coni in otvoritvi vrtca čestital tudi župan Lendave, ki se je ob tej priložnosti srečal s hrvaško predsednico in ministrom za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik madžarskega parlamenta dr. Csaba Hende, s katerim se je župan Janez Magyar med drugim pogovarjal o kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo podpirajo tudi porabski Slovenci, Županija Zala in mesto Zalaegerszeg. Vir: lendavadanes.si  

Mon, 9. Dec 2019 at 22:59

300 ogledov

Protest v Gederovcih, ker država že 10 let zavlačuje s prenovo državne ceste smrti
Za skoraj eno uro je kakih 100 protestnikov zaprlo promet v krožišču v Gederovcih, ker so se domačini naveličali praznih desetletnih obljub države za prenovo dveh cest proti Murski Soboti in Petanjcih. Še dve leti nazaj je država oziroma odgovorni na ministrstrvu za infrastrukturo zagotovljala, da se bo leta 2018 začela obnova ceste med Mursko Soboto in Gederovci, cesta proti Petanjcem pa naj bi svojo rekonstrukcijo dobila v letu 2022. Zgodilo se ni nič razen, da je država prenovi obeh cest znova preložila, tista proti Murski Soboti naj bi prišla na vrsto leta 2022, druga proti Petanjcem pa štiri do pet let pozneje. Tudi zato so se danes zbrali na protestu, na katerem so bili prizadeti krajani vseh osmih krajevnih skupnosti občine Tišina. Franc Gibičar, predsednik civilne iniciative Gederovci je bil ob današnjem protestu povsem jasen: "Namen protesta je opozoriti na to, da je ob teh cestah nemogoče živeti. Cesta MS - Gederovci velja za cesto smrti, po podatkih policije pa je druga cesta Sodišinci - Murski Petrovci najslabša v Pomurju. Vsak malo večji kmetijski stroj zaustavi promet, bankine so neutrjene, v zadnjih treh letih nihče ni mignil s prstom, da bi se kaj spremenilo."  Na težave krajani in občina Tišina đe dlje časa opozarja odgovorne v državi.  V kolikor ne bo sprememb, bosta obe cesti v kratkem dobilli naziv cesti smrti. Župan občine Tišina Franc Horvat je tudi sam sit praznih obljib države. Še najbolj pa boli ignoranca drave, kajti na njihove prošnje in pozive o sestanku z odgovornimi iz Ljubljane ni nikakršnega odgovora. Ministrici Alenki Bratušek so pred sedmimi tedni poslali prošnjo za sestanek, odgovora pa od nikoder. Obljub imajo dovolj, cesto potrebujejo zdaj.  "Občanke in občani so naveličani obljub države, da bi začeli z obnovo omenjenih cest. Že deset let nam obljubjajo rekonstrukcijo, saj je tovorni promet vse večji, infrastruktura pa povsem neprimerna. Ni pločnikov, niti kolesarske steze," pravi Franc Horvat, župan občine Tišina."Nenazadnje govorimo, da imamo zdaj sprejeta dva rekordna proračuna, da je v državi denarja ko blata, če se lahko tak izrazim, za ti dve cesti je pa zmanjkalo!"   V kolikor se ne bo nič spremenilo, bodo s protesti nadaljevali po novem letu, toda takrat bodo promet ovirali več ur, so odločeni v civilni iniciativi Gederovci.
Teme
romna tomc eu špšoslanka slovenski pokojninski sistem šentjur pogovorni večer

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-23 06:03:15


Kljub ločenemu mnenju, kljub naporom, ki jih Gospod Klemen Jaklič vlaga v to, da bi ohranjal ugled ustavnega sodišča, se sodstvo z ustavnim sodiščem vred pogreza v mafijsko gnojnico. Sodstvo, posebno pa še ustavno sodišče, bi morala biti branik pravice in resnice, žal pa se vse bolj kaže, da tega nista zmožna. Franc Kangler je opozoril na anomalije, na zlorabo, ki jo je doživel na lastni koži. Lahko je njegova izpoved resnična, lahko pa tudi ne. Bistveno je to, da je v javnosti pod prisego podal grozljivo izjavo, ki naravnost zahteva popolno razjasnitev. To pa preprečuje ustavno sodišče. Kdo pa prikriva in prperečuje resnici , da pride na dan? Tisti, ki je sokriv, ali pa ima interes da zatira resnico. Če to počne, je enak storilcu, je njegov partner. To kar je opisal Kangler je kriminal. Velja tako dolgo,dokler njegove izjave nekdo ne postavi na laž. Zaenkrat jih še ni in samo, če se dokaže, da Kangler laže, je mogoče ustavnes odnike razbremeniti sodelavanja pri kriminalnem početju sodnikov, ki so se znašali nad Kanglerjem. Iz te povsem razumne ugotovitve , bi torej moral biti prmarni interes ustavnega sodišča, da se primer Kangler razčisti. popolnima irelevantno je, ali na sodišču, ali na državnozborski komisiji. Popolnma vseen je, kje bo resnica svtopila na plano. Ustani sodniki očitno želijo preprečiti resnici, da pride na plano. Torej tajijo, prikrivajo. Od tu dalje ni daleč do laži. Naj jih posvarim s primerom. Poznamo povojne poboje in zločine. Še danes jih prikrivajo, a zločini prihahajo na dan. Ne da se jih prikriti. Ali si ustavni sodniki želijo, da bodo nekoč, morda prekmalu spoznani za sokrive in za sdelavce pri kriminalu, ki so ga uganjali sodniki, tožilci in policisti, ki so se izživljali nad Kanglerjem. Ali so ustavni sodniki res tako naivni in neuli, da se ne zavedajo posledic?
Danilo Papič

2019-11-16 15:31:22


Gospa Romana Tomc, pokojninske problematike ne razumete, ali pa se delate, da je ne razumete. Pravite, da je slovenski pokojninski sistem nevzdržen. Če ga vzdržujemo, je očitno vzdržen! Saj nečesa, kar je nevzdržno, ne bi mogli vzdrževati. Demografski sklad bo potuha! Ustvarjal bo napačen vtis, da nekje en velik kup denarja čaka na upokojence; treba ga bo samo še razgrabiti. Le kdo bi ob tem kupu denarja pomislil na kakšno pokojninsko reformo! Če imamo kup denarja, ne rabimo nobene pokojninske reforme, bo rekel Janez Janša. Demografski sklad problema ne bo rešil, ampak ga bo zamaskiral. Demografski sklad je samo prelaganje denarja iz levega v desni žep. Kar ne bi bilo nič narobe, če demografski sklad ne bi povečeval apetitov. "Kadarkoli zmanjka denar, vlada poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja lahko v naslednjih treh letih pride do kolapsa pokojninske blagajne", pravite. Dva stavka, ki sta med seboj nelogično povezana: ravno zaradi tega polnjenja pokojninske blagajne iz proračuna NE BO prišlo do kolapsa pokojninske blagajne, sicer pa bi! "Odpraviti je treba razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških", pravite. Nobenih razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, ni treba odpravljati, ampak je treba odpraviti diskriminatornost samo! Bojim se, da se boste pri odpravljanju razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, tako izčrpali, da vam bo zmanjkalo energije za odpravo diskriminatornosti same. Zato pustite razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, in odpravite diskriminatornost samo! Gospa Tomc, ali Vi razumete razliko med poviševanjem pokojnin in pokojninsko reformo? Janez Janša, recimo, tega dvojega ne razlikuje. Dovolite, da Vam povem razliko. Poviševanje pokojnin pomeni aktivni generaciji več vzeti in to dati upokojenski generaciji. Pokojninska reforma pa pomeni upokojenski generaciji dati več, ne da bi več vzel aktivni generaciji. Naj to ilustriram z bencinskim motorjem. Prispodoba za poviševanje pokojnin: da bom prevozil več kilometrov, moram natočiti več bencina. Prispodoba za pokojninsko reformo: Izboljšam motor (povečam izkoristek motorja) in z ENAKO količino bencina prevozim VEČ kilometrov.
APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Romana Tomc: Slovenski pokojninski sistem je zapleten in nevzdržen, kot rešitev SDS zagovarja demografski sklad