SI
Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.
V Fokusu
Novice

Sreda, 23. oktober 2019 ob 13:31

Odpri galerijo

Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.
Predsednik Evropske komisije v odhajanju, Jean Claude Juncker, je imel včeraj poslovilni govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. To je bil hkrati pregled dela v njegovem mandatu. Evropskim poslancem se je zahvalil za sodelovanje in za vse razprave, ki jih je bil deležen v Evropskem parlamentu. Zahvalil se je tudi komisarjem, ki so njegov načrt izvajali.

Ob nastopu mandata je bila Evropa v gospodarski krizi, po njegovih besedah je bila ta Komisija zadnja priložnost za Evropo. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala: »Strinjam se z oceno Jean Clauda Junckerja, da je bila Evropska unija pred petimi leti gospodarsko šibka. Pestila nas je visoka brezposelnost, veliko nezaupanje državljanov v institucije. Juncker je glede tega opravil dobro delo, ne on sam, celotna ekipa. V času njegove komisije je prišla v ospredje socialna agenda, imamo najnižjo brezposelnost po letu 2000, zaupanje v Evropsko unijo je na zgodovinsko visoki ravni. Njegov strateški naložbeni načrt za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti je bil dobra poteza. V tem smislu smo lahko zadovoljni.«

Juncker je spomnil tudi na številne zakone, ki so jih sprejeli ali posodobili. Bilo pa je tudi nekaj neuresničenih. Romana Tomc opozarja: »Na področju zaščite vrednot, enakih meril, krepitve EU v svetu, varnosti, bi lahko naredili več. Bančna unija ostaja nedokončan projekt, prav tako tudi nekaj drugih projektov na področju mobilnosti.«

Evropska komisija pod vodstvom Jeana Clauda Junckerja ni bila sposobna odgovoriti na migrantsko krizo. »Evropska unija je zelo raznolika, pri iskanju rešitev migrantske krize bi se morali te raznolikosti bolj zavedati. Kakršnokoli vsiljevanje idej, ki so po godu le enemu delu držav, drugemu pa ne, kot na primer obvezne kvote, ne pride v poštev. Migrantsko krizo je treba reševati pri izvoru in dosledno ločevati med problematiko beguncev in migrantov. Še posebej pa preprečiti delovanje kriminalnih združb in ilegalne migracije. S temi izzivi in nedokončanimi projekti se bo morala soočiti nova Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen,« je zaključila Romana Tomc.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Nov 2019 at 10:32

0 ogledov

VIDEO: Žan Mahnič ostro v odzivu na škandalozno odločitev ustavnih sodnikov o preiskovalki DZ Franc Kangler in drugi
“Pravosodni organi pri nas so tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je na novinarski konferenci poudaril predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič. Mahnič se je odzval na odzval na odločitev Ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. VIDEO: Ustavni sodnik Klemen Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Kangler: Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je tako dopustno kot tudi nujno! Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati. Vsakdo v okviru svojih pristojnosti lahko preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju, izpostavlja Jaklič. “Policija, tožilstvo in sodišča v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti, neodvisno (preiskovalno) novinarstvo v okviru svojega razkrinkanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zloraba do policije in tožilstva sploh ne more priti, prav tako civilnodružbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami v pravosodju in v družbi nasploh, pa seveda tudi ministrstvo za pravosodje in ne nazadnje vsaka državljanska in vsak državljan.” Po besedah Jakliča imamo v sodobni demokraciji v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri izmed vej oblasti ne prihaja. “Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu prediskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati?” se sprašuje Jaklič. Vir: Nova24tv

Thu, 14. Nov 2019 at 07:51

0 ogledov

Največji zaseg heroina v Sloveniji - 730kg!
Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so v pristanišču Koper v oktobru 2019 na podlagi analize tveganja kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije (v skupni teži 21.530 kg), ki je prispela v kontejnerju. Pot zabojnika naj bi bila: Združeni Arabski Emirati (ZAE) – Egipt – Slovenija. Zabojnik je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v pristanišče Koper.  Uslužbenci FURS so zabojnik s pošiljko 29. 10. 2019 skenirali z x-ray skenerjem. Ob analizi slike skeniranja je bil ugotovljen sum na možne nepravilnosti, zato je bila odrejena še dodatna dokumentarna kontrola pošiljke. Po pridobljenih dodatnih listinah je bilo ugotovljeno, da je pošiljka dejansko prispela iz Irana, prejemnik pa je podjetje iz Madžarske. Odrejen je bil fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih drog FURS. Službeni pes je nakazal možnost, da se v zabojniku nahajajo prepovedane droge. Podrobna fizična preiskava je pokazala, da nekatere role polietilenske folije po teži odstopajo od ostalih. Po pregledu ene od teh rol je bilo ugotovljeno, da se v njeni notranjosti nahajajo zavojčki z neznano snovjo. Preliminarni test za droge je nakazal na sum, da gre za prisotnost prepovedane droge heroin. Uslužbenci FURS so prekinili nadaljnje aktivnosti in obvestili pristojno Policijsko upravo Koper, ki  je prevzela in vodila nadaljnje aktivnosti. Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci FURS opravili detajlni ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri detajlnejšem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1421 zavojev s prepovedano drogo heroin. Skupna teža zavojev s prepovedano drogo heroin je bila 729,986 kg. S pregledom dokumentacije spornega ladijskega zabojnika, zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi Policije in FURS je bilo ugotovljeno, da je organizirana kriminalna združba iz Madžarske organizirala prevoz ladijskega zabojnika – iz Irana preko Združenih Arabskih Emiratov oz. Dubaja v pristanišče Koper, kamor je z ladjo prispel konec meseca oktobra 2019. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte.   Na podlagi ugotovitev, da so storilci kaznivega dejanja trgovine s prepovedanimi drogami iz Madžarske, je bila informacija o prestreženem tovoru heroina posredovana madžarskim varnostnim organom z zaprosilom, da identificirajo dejanskega prejemnika prepovedane droge. Od njih smo prejeli povratno informacijo, da na njihovem ozemlju že izvajajo kriminalistično preiskavo zoper znane osumljence, ki so pričakovali prihod večje količine prepovedanih drog. Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane »nadzorovane pošiljke« na relaciji Koper – Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen. Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra je bila celotna količina prepovedane droge zasežena, v nadaljevanju pa ladijski zabojnik zapečaten, še prej pa vanj vstavljenih 134 zavojev s prepovedano drogo heroin (op. skupno 69,646  kg teže heroina), skritih v kolutih s PVC folijo. Na podlagi odobrenih prikritih preiskovalnih ukrepov se je v naslednjih dneh ugotovilo, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske, ki ga je odpeljal preko Slovenije na Madžarsko. Sporni ladijski zabojnik je bil od trenutka odvoza iz Luke Koper pa vse do prestopa državne meje v Madžarsko pod stalnim nadzorom slovenskih kriminalističnih enot. Zatem so spremljanje prevzeli madžarski varnostni organi. (Informacija z nov. konference (13. 11. 2019; Nagykanizsa,  Madžarska) *** V tem primeru gre za količinsko največji zaseg heroina na ozemlju Slovenije od njene osamosvojitve. Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 % heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 %. To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje med 20 do 40 evrov.  Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču ocenjujemo, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. V Sloveniji je storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko sankcioniran s kaznijo zapora v trajanju od 1 do 10 let, v primeru storitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi pa s kaznijo zapora od 5 do 15 let.  

Wed, 13. Nov 2019 at 23:09

87 ogledov

Nagrada Evropske komisije za konservatorstvo odslej domuje v nagrajenem Paviljonu v Celju
Danes je v Celju potekla slovesnost ob prejemu European Heritage Award, na mestu oziroma pred lokacijo in objektom s katerim si je Celje prislužilo to nagrado. Nagrado si je prislužila stroka, Celje in Slovenija. Celje in s tem Slovenija je ena pomembnejših točk na zemljevidu mest, ki se ponašajo s to in takšno nagrado. Kot je znano, je Mestna občina Celje leta 2016 odprla Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju. Paviljon, v katerem je tudi TIC (turistični informativni center) med drugim predstavlja  ostanke dveh razkošno okrašenih rimskih vil najdenih med prenov starega mestnega jedra. To prezentacijo, ki predstavlja najvišji standard  na področju konservatorstva je prepoznala Evropska komisija kot izjemen primer v Evropskem merilu tudi  tako, da je Paviljonu, Celju in Sloveniji podelila priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Celje se je sto nagrado znašlo v družbi 25  nagrajenih mest iz 16 držav iz vseh koncev Evrope. Na  slovesnosti ki je potekala Celju na čast in vsem deležnikom ki so najbolj zaslužni, da se je to zgodilo, je bilo rečeno da je kvaliteta najdbe presenetila največje optimiste ter da gre za ostaline izjemnega pomena. Glede na izvirnost in vpetost v samo kompozicijo, je bilo potrebno in pomembno da se prezentira in situ, kar pomeni da se kraju najdbe. Sam Paviljon poleg prezentativnega učinka ima izjemen izobraževalni pomen, hkrati pa se izjemno elegantno  vključuje v stavbni niz.  Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekt Nande Korpnik, ob posluhu investitorja MO Celje, mestu in vsem nam , ki prebivamo v njem ponudil svetovno priznan presežek. Današnja slovesnost slavi kulturno izročilo, našo preteklost, daljno preteklost, polpreteklo in povsem svežo preteklost. Da je to pomembno priznane za vse nas pričajo besede Brede Arnšek,  podžupanje mesta Celje,« ki pravi, da si štejemo v veliko čast da smo dobitniki tega najvišjega priznanja ter da nas to na nek način, ob spoštovanju preteklosti, zavezuje  k drzne prihodnosti v Celju«.   O pomenu tega priznanja je spregovoril Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, ki je dejal,  »da  nas kulturna dediščina  opozarja na raznoliko preteklost, ki je bogata in različna ter da ne bi bilo to kar smo  če ne bi imeli naše kulturne dediščine. Preteklost ni tako enostavna, je komplicirana, je kompleksna, ima temne in svetle plati, vendar  je  pomembno da se o tem pogovarjamo  odprto in odkrito«, je sklenil svoje misli.  Pedro Ponce de Léon, član sveta fundacije Europa Nosta pri Evropski komisiji, navdušen na  tistim kar je videl, ki je mimogrede povedal da je tukaj prvič, je položil na srce vsem nam Celjanom,  da imejmo pozitivni  odnos do kulturne dediščine ker je to naše skupno bogastvo, ki je bistvena  pri gojenju občutka pripadnosti. Celjanom in Celjankam, Slovenkam in Slovencem, ostaja da nadaljujejo z takšnim odnosom do ohranjanja kulturne dediščine ter da vzgajamo in vzgojimo mlade generacije v odnosu do nje.  Paviljon kot tak ima enkratno priložnost da takšnemu poslanstvu v največji meri tudi zadosti. Vane K. Tegov

Wed, 13. Nov 2019 at 22:49

74 ogledov

Škofija Murska Sobota pripravila znanstveni simpozij ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Izjemnim enajstim referatom je prisluhnilo občinstvo na znanstvenem simpoziju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga v veržejskem Marijanišču pripravila soboška škofija in Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob pokroviteljstvu Slovenske škofovske konference. V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej so se zbrali tisti, ki imajo Prekmurje zares v srcu, je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril soboški škof dr. Peter Štumpf.   Sodeč po skorajda popolni medijski abstinenci, prisotni le kameri Nova24tv in exodus tv in spletni časopis V FOKUSU, so nacionalni in dominantni mediji ocenili, da gre pri simpoziju za drugorazredno temo. Nacionalnega radija in TV seveda ni bilo, ker se je hkrati v Murski Soboti odvijala predstavitev knjige o dr. Vaneku Šiftarju, sodniku in politiku, očetu Marjana Šiftarja, desne roke Milana Kučana, kar je za nacionalko prvorazredna tema. Umanjkali so tudi obrazi iz akademskih zgodovinbskih krogov, pa tudi obrazi, ki so uzurpirali praznovanje 100 letnice in se je zanje končala 17. avgusta z ugasnitvijo kamer in mikrofonov na državni proslavi v Beltincih. Številne udeležence je nagovorilo enajst predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota spregovorili o preteklosti, predvsem o dogajanju pred sto leti, pa tudi nakazali marsikatero današnje dogajanje. Svoje prispevke so predstavili: dr. Stanislav Zver, dr. Vinko Škafar, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Hotimir Tivadar, dr. Bojan Himmelreich, dr. Andrej Hozjan, dr. Ivan Štuhec, dr. Bogdan Kolar, Lojze Kozar ml., dr. Igor Salmič in dr. Franc Zorec. Za uvodno obogatitev posveta sta poskrbela profesorja Glasbene šole Beltinci, ki sta s cimbalami in violino pričarala šepetanje Mure. Kot je ob sklepu celodnevnega posveta povedal dr. Bogdan Kolar, bodo vsa predavanja izšla v zborniku Acta ekleziastika, da bodo na voljo širšemu krogu ljudi. Številna udeležba je pokazala, da je bil tak posvet potreben in koristen.

Wed, 13. Nov 2019 at 16:51

210 ogledov

Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.
"Šarčeva koalicija po letu dni vladanja navaja kot največji uspeh to, da so, da so stabilni, da ni volitev in ne to, kaj so naredili. Na začetku življenja te čudne koalicije smo rekli, da bo čas pred nami, čas izgubljenih priložnosti za Slovenijo. Zdaj lahko rečemo, da je za nami leto in še več izgubljenih priložnosti,« je včeraj v oddaji Dialog na Nova24TV dejal predsednik SDS Janez Janša. Včeraj zvečer je v oddaji Dialog voditelj Aleksander Rant gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovorila sta o aktualnih političnih temah, o slovenskem sodstvu, o črpanju evropskih sredstev ter o nekaterih ukrepih SDS, ki so namenjeni izboljšanju stanja državljank in državljanov Republike Slovenije. Uvodoma sta sogovornika spregovorila o možnostih ponovnih predčasnih parlamentarnih volitev. Predsednik SDS je prepričan, da so slovenski volivci utrujeni od vseh volitev, ki so se zvrstile v preteklih letih in da vlada izkorišča prav to dejstvo. Po njegovem mnenju je za nami leto izgubljenih priložnosti, vendar v kratkem ne pričakuje predčasnih volitev, saj se vseh pet koalicijskih strank novih volitev boji. » V trenutni koaliciji se vseh pet strank boji volitev. Nekatere se bojijo tudi, da bodo izpadli iz parlamenta. Ko gre za strateško vprašanje, ni dveh kategorij strank v tej koaliciji, so samo tiste, ki se volitev bojijo,« je dejal Janša in ob tem opozoril, da se gospodarstvo ohlaja in da trenutna koalicija ni storila ničesar za gospodarsko rast, kar zna v prihodnosti predstavljati problem za obstoj koalicije same. Na izziv, ali bi stranka SDS lahko prevzela vodenje države, je Janez Janša odgovoril: »Če bi bila Slovenija normalna država, bi takšna vlada že obstajala in bi bila situacija drugačna in te krize sedaj ne bi bilo. Slovenija bi bila stabilna v napredku, ne pa stabilna v stagnaciji in nazadovanju.« »V Bruslju je 2 milijardi evrov in več denarja za investicije, ki je naš denar, pa ga ne porabljamo. Z njim bi lahko izgradili na desetine domov za ostarele, lahko bi zgradili tretjo razvojno os, na desetine obvoznic, ki jih številni slovenski kraji nimajo. Ta denar leži v Bruslju zato, ker ga ta vlada ne zna porabiti. Ne samo, da ga ne zna porabiti, tudi tako imenovani čuvaji slovenske politike v osrednjih medijih ne postavljajo nobenih vprašanj v zvezi s tem, kje je minister za to. Že več kot mesec dni nimamo ministra, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev pa pri tem ni nobene kamere pred gospodom Šarcem, da bi ga vprašali, kdaj bo končno popolnil to vlado,« je bil oster Janša, ki je mnenja, da stranke na levem političnem parketu niso suverene, saj o tem, kaj bodo počeli ne odloča članstvo, ampak javnomnenjske raziskave, globoka država in strici iz ozadja. Ocenil je, da imamo v Sloveniji prav zaradi tega stranke za en mandat, toda ob tem je tudi opozoril: »Kakšnih 10% volilnega telesa je, tako med profesorji kot med mladimi, ki dejansko verjamejo, da pot v boljšo prihodnost vodi preko ukrepov, kakršne spremljamo v Venezueli.« Voditelj Aleksander Rant je izpostavil dejstvo, da Šarčeva koalicija na veliko zavrača podane predloge SDS, ki so v dobrobit slovenskih državljank in državljanov. »Če bi pogledali statistiko dnevnih redov sej državnega zbora v mandatu Šarčeve vlade bi ugotovili, da je večino zakonov, ki niso bili neke ratifikacije pogodb in so nekaj reševali, predlagala opozicija, večina SDS. Nekaterih sej sploh ne bi bilo, če ne bi nič predlagali, to se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. Prvič v zgodovini imamo tako porazno nesposobno vladno sestavo, da niti nekaj temeljnih stvari, ki jih imajo zapisane v koalicijski pogodbi, ne znajo pripraviti, in to kljub glomaznemu administrativnemu aparatu,« je odvrnil predsednik SDS. Kot edino resno stvar, ki jo je sedanja vlada prepoznala in sprejela, je omenil brezplačen prevoz za upokojence in nekatere druge kategorije. Ob tem je pripomnil, da smo to v stranki SDS že večkrat predlagali, vendar so nas doslej vedno zavrnili. Zaradi napovedanega ukrepa Banke Slovenije o zaostrovanju pogojev kreditiranja, smo se v SDS odzvali z zakonom o stanovanjski jamstveni shemi, s katerim bodo ljudje lažje prišli do stanovanja. Predsednik SDS Janez Janša je v oddaji povedal, da je Šarčeva vlada želela porabiti eno leto za pripravo nekaj členov, medtem ko smo v SDS zakon, ki bo reševal stisko ljudi, pripravili »čez noč«. Spomnil je, da je bila tudi naša novinarska konferenca o tem s strani medijev dobro obiskana, vendar so kasneje režimski mediji o stanovanjski jamstveni shemi slabo poročali. Ukrep Banke Slovenije je bil po besedah predsednika SDS povzročen z zgrešeno razvojno politiko levičarskih vlad. »To, da 300.000 ljudi ni kreditno sposobnih, ni odgovornost Banke Slovenije, ampak tistih, ki so vzpostavili takšno stanje, da se delimo na prvo in drugorazredne, da ljudje delajo in si ne zaslužijo za preživetje. Tukaj je vlada tista, ki mora stvari spreminjati in če je treba tudi z ukrepi kot so državne garancije za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Naravnost sramota je, da mora to delati opozicija, oni pa potem naredijo vse, da se to ne bi vedelo v slovenski javnosti,« je poudaril Janša in dodal: »V koalicijski pogodbi leve in solidarnostne vlade piše, da bodo za reševanje stanovanjske problematike namenili 160 milijonov evrov, v proračunu pa jih namenjajo le 6 milijonov. Za škandalozno trošenje denarja za ilegalne migrante Šarčeva vlada namenja 10x več kot pa za reševanje stanovanjskega problema mladih.« V oddaji sta nato spregovorila tudi o kongresu stranke SD, ki se sedaj usmerja iz »rdeče v zeleno stranko.« Janez Janša je dejal, da je to odziv na nekatere trende, ki se dogajajo v zahodni Evropi, kjer »zelene« stranke na ideologiji podnebnih sprememb dobivajo na priljubljenosti. »Tukaj je treba povedati, da je v razvitem svetu osveščenost ljudi o tem, kaj pomeni čisto okolje, čist zrak, čista pitna voda, daleč največja v zgodovini, in to seveda vpliva na to, da ljudje nekoliko drugače gledajo na vse, tudi na investicije. Ni več pomembno samo to, da bodo nova delovna mesta, ampak tudi to, da nova delovna mesta ne bodo poslabšala življenjskega okolja. To je pozitiven premik,« je dejal Janša in nadaljeval: »Podnebne spremembe so se v zgodovini tega planeta že dogajale in se še bodo. Koliko mi vplivamo na to, je vprašanje. Dejstvo pa je, da vplivamo. Toda vplivamo bistveno manj od sprememb na Soncu in to je treba razumeti. Ni pa treba iz tega delati malikov kot je Greta. Socialisti so vedno znali to izkoriščati, vedno so znali pridigati o nečem, ki je tako veliko, da se ne razume.« Ob koncu oddaje sta spregovorila še o razmerah v slovenskem sodstvu in politično montiranem procesu Patria. Janez Janša verjame, da bodo sodniki za krivično sojenje odgovarjali, vendar ne v Sloveniji, ampak na Evropskem sodišču. Povedal je, da je država že v preteklosti izplačala kar nekaj odškodnin kot se je to zgodilo v primeru Gašpar Gašpar Mišiča in Nataše Pirc Musar. Prepričan je, da se sodniki, ki so sodili v krivičnem sojenje primera Patria, bojijo kamer, saj bi se potem izkazalo, da je bil celoten sodni proces Patria, ne samo politični proces, ampak organiziran in montiran od prve do zadnje stopnje. Janša je tudi dejal: » Na Evropskem sodišču je znano dejstvo, da sodniki v Sloveniji, kljub temu, da obstaja zakonska regulativa o krivičnem sojenju, za krivično sojenje ne odgovarjajo.« Na zaključno vprašanje voditelja, koliko časa bomo potrebovali, da bomo razgradili mafijski politični režim in zaživeli demokracijo, je predsednik SDS Janez Janša odgovoril: »To je globoka država, to ni politična tvorba. To je mafija in za to, da se jo razgradi, je potrebna vrsta ukrepov, ki jih je veliko preveč, da bi jih tu naštevali. V svoji študiji Prvorazredni so ti ukrepi razdelani. V sodstvu recimo, ne potrebuješ neke nove zakonodaje, ker ta že obstaja, kot je zakon o sodniški službi iz leta 1994 - tako imenovani Pučnikov amandma, kjer piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat. Če se ta člen uveljavi, bo moral slovenski parlament na novo izvoliti 90% Vrhovnega sodišča. To dejstvo bi že samo po sebi rešilo 70% tega problema. Rešitve obstajajo, vendar je za to potrebna trdna večina v državnem zboru, ta pa je odvisna od volivcev. Več volivcev bo spregledalo to stanje, bolj trdna bo večina po prihodnjih volitvah.« Vir:sds.si

Wed, 13. Nov 2019 at 16:32

383 ogledov

Grozljivo, kakšna je moč globoke države! US z novim sklepom skuša zavezati roke Mahničevi preeiskovalki v primeru Kangler
Po tem, ko je Ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta sprejelo prvi začasni ukrep in sodnike obvarovalo zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler in drugi, Vrhovno sodišče pa celo odreklo legitimnost preiskovalni komisiji, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, so ustavni sodniki vnovič izpričali svojo poniglavost, saj so do svoje končne odločitve zadržali tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike. Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.Sklep o zadržanju je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Obenem je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev. Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. “Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva,” so zapisali v odločbi. Ustavni sodnik ddr. Klemen  Jaklič kritičen v primeru sodnikov Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je sicer glede zadržanja v delu, ki se nanaša na sodnike, v odklonilnem ločenem mnenju izpostavil, da argumentacija večine ustavnih sodnikov, kako bi lahko takšna preiskovalna komisija povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, predstavlja povsem površinski zaključek. “Večina se namreč sploh ni spustila v presojanje, kako bi do takšnih posledic, glede na zamejenost akta o parlamentarni preiskavi sploh lahko prišlo. Ta prav tako ni presodila, ali poleg očitne zamejenosti akta ne obstaja morda način, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočil, pri tem pa zastavljene preiskave sploh v ničemer ne bi oviral, kaj šele preprečil.”  Žan Mahnič: Imamo pravosodno oblast brez nadzora, kar je značilno za policijsko državo V odzivu na današnjo še eno v vrsti škandaloznih odločitev Ustavneg sodišča je Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi na današnji novinarski konferenci izjavil, da imamo pravosodno oblast brez nadzora, kar jue značilno za policijsko državo. » Ustavno sodišče je z današnjo odločitvijo v konkretnem primeru sporočilo tudi, da imamo prvorazredne in drugorazredne državljane. Drugorazredni čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za  prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče tako rekoč čez noč zapiše mnenje in sklep, kot ga potrebujejo,« je uvodoma dejal Mahnič. Opozoril je, da bi danes morala biti zaslišana tožilca Drago Šketa in Niko Pušnik. »Zanimivo je, da je ravno včeraj ustavno sodišče po hitrem postopku odločilo, da se to zadrži. Torej je mafija zaščitila mafijo,« je bil oster Mahnič, ki je še dejal, da so pravosodni organi pri nas »mali bogovi, tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo.« »To pa je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,« je poudaril poslanec SDS.   Opozoril je, da se je iz odločanja o današnji odločitvi izločil sodnik Čeferin, sodnika Pavčnik in Accetto nista bila v sestavi, za tak sklep so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in sodnik Rajko Knez, proti pa sta bila Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta podala ločeni odklonilni mnenji. »Mislim, da bi se Rajko Knez  zaradi osebnega poznanstva s Francem Kanglerjem moral izločiti iz postopka, on pa je dal pritrdilno ločeno mnenje,« je še povedal Mahnič. V nadaljevanju je poslanec povzel stališče dr. Marka Šorlija, ki je v svojem ločenem mnenju  zapisal, »da parlamentarna preiskava politične odgovornosti državnih tožilcev niti ne more ugotavljati, lahko pa ugotavlja politično odgovornost drugih nosilcev javnih funkcij, v kolikor so ti posegali v delovanje državnih tožilcev in sodnikov v posameznih zadevah«. Po besedah Mahniča gre točno za to pri tej komisiji. Sodnik Šorli je še zapisal, da »gre torej za vprašanje delovanja kazenskopravnega sistema oziroma njegovih mehanizmov, ki bi morali preprečiti neutemeljene kazenske pregone in sodne postopke. Načelo neodvisnosti in samostojnosti tožilca ne more varovati, kadar dela nezakonito ali če zlorablja svojo funkcijo,« je še zapisal sodnik dr. Šorli. »Kar je bistveno, sodnik dr. Šorli ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, če je usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost,« je dejal Mahnič in dodal, da glede na navedeno, štirje ustavni sodniki, ki so glasovali za sklep, ogrožajo pravno varnost Republike Slovenije in delujejo v svojem lastnem interesu oziroma v interesu kolegov s tožilstva in sodišč. »Takšno odločbo je težko spoštovati, potrebno pa jo je upoštevati. Za razliko od poslancev koalicije sam sodbe sodišč upoštevam, zato sem danes preklical sejo, ki bi morala biti zvečer in kjer bi morala biti zaslišana dva tožilca. Preklical  sem tudi jutrišnjo sejo, kjer bi morala biti zaslišana še dva tožilca. Obe seji sta prestavljeni za nedoločen čas, dokler ustavno sodišče ne bo dokončno razsodilo,« je še povedal Mahnič in dodal, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. »Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja kot sem že dejal, v mafijskem stilu,« je bil kritičen predsednik preiskovalne komisije. Na novinarska vprašanja o tem, kako bo potekalo nadaljnje delo komisije, je predsednik komisije pojasnil, da ima komisija še vedno določen seznam prič, in tisti, ki niso v funkciji sodnikov ali tožilcev, bodo zaslišani. »Še vedno so tu kriminalisti, ki so opravljali delo, sumimo da na nezakonit način, še vedno so tu priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom, ki jih bomo lahko zaslišali, torej komisija bo opravljala svoje delo naprej,« je bil jasen Mahnič. Ob tem je dodal, da bo komisija kmalu zaslišala bivšega pripadnika SDV in bivšega namestnika direktorja SOVE dr. Janeza Žirovnika. »Jutri pa bomo na seji dogovorili nadaljnje delo in obvestili člane komisije o sklepu Ustavnega sodišča,« je še povedal Mahnič. Na vprašanje o tem, ali je glede odločitve Ustavnega sodišča v povezavi s tožilci pričakoval drugačno odločitve, pa je Mahnič odvrnil, da je računal na to, da bo ustavno sodišče sledilo lastni odločitvi iz leta 1994, kjer so že  povedali, da so tožilci del izvršne veje oblasti in ne sodna oblast »in kolikor sem doslej uspel prebrati, tudi sodnik Šorli ugotavlja, da so tožilci del izvršne veje oblasti in jih ne gre enačiti s sodniki.«  Poslanec je še dejal, da komisija nikakor ne ugotavlja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, je pa, po njegovih besedah nenavadno, da je tudi poslanka Jelka Godec, ki je predsednica druge preiskovalne komisije s strani sodišč prejela nekaj  zavrnitev. »Sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim komisijam, kar je neka nova čudna praksa,« je še ocenil Mahnič.Je pa ne glede na razsodbo sodišča poslanec napovedal, da bo komisija nadaljevala svoje delo in ga tudi dokončala, ne glede na to, ali bodo tudi po končni razsodbi ustavnega sodišča sodniki ali tožilci pri delu komisije sodelovali ali ne. »Logično je, da moramo svoje delo kot preiskovalna komisija zaključiti,« je še povedal poslanec SDS Žan Mahnič.
Teme
jean cloude juncker Romana Tomc petletni mandat EU komisije migrantska kriza

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo