SI
Soboški rdeči župan Aleksander Jevšek, ki je ostal brez oprode Đurova, navija za Srbijo v EU, on v Bruslju "govori srpski"
Srbski portal Blok-vesti objavil izjavo soboškega rdečega župana Aleksandra Jevška pri soboških pobratimih v Paraćinu, da „Slovenija želi Srbiju u EU, ja govorim srpski u Briselu“
V Fokusu
Novice

Nedelja, 29. september 2019 ob 21:45

Odpri galerijo

S torkovim 1. oktobrom se bo na direktorski položaj mariborske Upravne enote umestil dosedanji direktor soboške občinske uprave, zloglasni Srečko Đurov, član Židanove partije reformiranih komunistov SD in sin nekdanjega oficirja agresorske JLA. V Mursko Soboto je prišel pred petimi leti po partijskem ukazu, enako mu je partija "uredila" prestižni položaj direktorja UE v Mariboru, ker je svoje delo v Murski Soboti oravil v veliko zadovoljstvo omrežja globoke države. Tudi z njegovo epizodo svetovalca generalnemu direktorju Pošte Sloveinja so bili strici očitno zelo zadovoljni. 

Kadrovska deratizacija, dostojna diktatorskih režimov

Srečko Đurov je kot direktor občinske uprave postal desna roka Aleksandra Jevška pred petimi leti po zmagi v drugem krogu nad dotedanjim županom Antonom Štihcem. V zelo kratkem času je pokazal in dokazal, da je iz pravega testa za diskreditacije in likvidacije, ne sicer fizične, kadrov, ki so zasedali vodilne položaje v občinskih javnih podjetjih in zavodih še iz časov prejšnjega župana Antona Štihca. Kaj takega si dovoljujejo v državah s totalitarističnimi sistemi tipa Belorusija ali Moldavija... Glave so dobesedno letele! Đurov je pač stopil v pisarno direktorja ali direktorice, mu dal na voljo nekaj časa, da spakira svoje stvari, sicer bo vržen na cesto. Večina se je zaradi njegovih groženj uklonila pritisku, za nekatere pa je poskrbel, da so se pojavile obtožbe o mobingu, sledila je po kratkem postopku odpoved pogodbe. 

Portal Nova24tv navaja primer dveh uslužbenk občine, ki sta bili žrtvi Srečka Đurova.  V začetku prvega mandata mu je šla v nos takratna vodja za splošne pravne zadeve Sabina Gutalj. Đurov jo je hotel uničiti zlepa ali zgrda, a se mu Gutaljeva ni pustila, dokler ni insceniral umazane afere. Z dvomljivimi metodami je prepričal eno izmed njenih ožjih sodelavk, da je podala ovadbo proti Gutaljevi zaradi šikaniranja in grdega obnašanja, kar je bil vzrok, da je Đurov odpustil Sabino Gutalj. Gutaljeva se je odločila poiskati pravico na sodišču in tožila murskosoboško občino zaradi nezakonite odpustitve z delovnega mesta. Kmalu bo postala pravnomočna sodba sodišča njej v prid.  Ob tem so odmevale tudi druge zgodbe, ki so se dogajale na soboški občini, in sumljivi posegi v delovanje javnih zavodov, kot se je zgodilo z zamenjavo direktorice Razvojnega centra Murska Sobota Mojce Breščak, pa pritlehna manipulacija pri izbiri nove direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice. Oseba, ki je imela vse formalne pogoje, je izvisela, ker je njen soprog član SDS, na direktorskem stolčku pa sedi komercialistka za odpadke, ki še danes na izpolnjuje pogojev za direktorovanje. Je pa njen soprog vidni funkcionar SMC.  Glavno besedo pri vseh kadrovskih zadevah v Murski Soboti, kot so nam zaupali neimenovani viri, je imel Srečko Đurov.

Đurov si je "zobe polomil" pri direktorju Pomurskih lekarn Ivanu Zajcu

Z megalomanskim projektom soboških rdečih oblastnikov Expano je povezan tudi brutalen napad na vodstvo Pomurskih lekarn in njihovega direktorja Simona Zajca. Jevšek in Đurov sta pri vložku MO Murska Sobota v projekt Expano "računala" tudi na nekaj milijonov evrov presežka v desetletnem poslovanju Pomurskih lekarn. Stroški projekta Expano so od začetnih 1,7 kmalu zrasle na 6,7 milijona evrov.  Đurova je na Ivana Zajca pritiskal, da morajo Pomurske lekarne  presežek dobička v vrednosti dva miljona evrov nameniti za projekt Soboško jezero. Zajcu kamen ni padel na glavo,  odločno je zavrnil grožnje in izsiljevanje, dobiček pa preusmeril med vse preostale pomurske občine kot njihove ustanoviteljice.

							         

Sledil je že preizkušen recept aparatčika Đurova, najprej grožnje, nato diskreditacije, pa kazenske ovadbe, na koncu pa masaker v občinskem parlamentu. Vendar se Zajec ni ustrašil, zanj so se grožnjam navkljub zavzeli tudi osgtale občine ustanoviteljice Pomurskih lekarn, v bran so mu stopili tudi v Sindikatu farmacevtov Slovenije, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Gorjup in murskosoboška opozicija. Sledila je še bolj podla poteza Jevška in Đurova: ustanovila sta občinski javni lekarniški zavod in napovedala izstop MO Murska Sobota iz regijskih Pomurskih lekarn.

VIDEO:

Nekdanji župan MO Murska Sobota Anton Štihec o kadrovskih čistkah Srečka Đurova, ki so odnesle veliko obrazov iz njegovega mandata

Aleksander Jevšek "priča srpski v Briselu," u kojem kot jugonostalgik želi da vidi i Srbiju							          

Tekst srbskega portala Blok-vesti objavljamo v celoti, seveda z vprašanjem, kdaj je Cerar pooblastil Jevška, da tolmači slovensko zunanjo politiko?

„Slovenija želi Srbiju u EU, ja govorim srpski u Briselu“

Član Odbora regija u Briselu, zadužen u Komisiji za pristup Srbije Evropskoj uniji (EU) Aleksandar Jevšek, izjavio je danas, da Slovenija želi Srbiju u EU, jer je to, kako je rekao interes, i Slovenije i EU i Srbije.
– Imamo u Briselu godišnje sastanke sa prestavnicima Srbije, ja govorim srpski u Briselu, tako se bolje razumemo, a svrha toga je interes EU, posebno Slovenije, da Srbija uđe u EU, jer to nam onda otvara vrata za veću privrednu saradnju, kulturnu i svaku drugu, koja je bila u našoj zajedničkoj državi Jugoslaviji – rekao je Jevšek. 

Jevšek, koji je i gradonačelnik Murske Sobote (Slovenija) i gost je opštine Paraćin, povodom Dana opštine 27. septembra, dodao je da „misli da je to dobra platforma, zajedno u  EU, i „da zajedno odradimo nešto dobro za naše dve zemlje“.

Sicer pa so z odhodom Jevškovega oprode Srečka Đurova za direktorja UE Maribor med "dobro obveščenimi" zaokrožile govorice, da tudi Jevškov županski mandat ne bo dolgega veka. Menda se na Mladiki odvija kar intenzivno lobiranje, vanj naj bi bil seveda vpet Jevškov partijski šef Dejan Židan, vajeti pa naj bi imela eks partijski in državni šef Milan Kučan ter njegov "dopredsednik" Marjan Šiftar. Jevšek se je "zagledal" v Skopje, zato menda srčna želja po veleposlaniškem položaju v Severni Makedoniji. Pač ni "rojen" za župana, njegove ambicije so bile vedno višje, saj je kar dvakrat pri različnih levičarskih strankah kandidiral za poslanca v DZ, letos celo za EU poslanca. In po njegovi izjavi v Paraćinu sodeč, se mu še vedno kolca po nekdanji Jugi, enako kot njegovemu botru Milanu Kučanu. 

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 13. Oct 2019 at 16:03

255 ogledov

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih
Vili Kovačič, ki kot Državljan K bije neumorno bitko s slovenskim krivosodjem, nam je posredoval protestno pismo, naslovljeno na Svet Evrope, Beneško komisijo in GRECO s protestnim  sporočilom in vprašanjem, zakaj sodišča v Sloveniji o volilnih sporih ne sodijo. Mednarodne organizacije je obvestil, da naša sodišča v volilnih sporih sodijo tako počasi, in da še vedno niso odločila o lanskih lokalnih volitvah, kar je v nasprotju s pravili Sveta Evrope. S posebnim pismom o nedelovanju sistema Kovačič obvešča predsednika Beneške komisije Giannija Buquicchiua, vodjo Sveta za demokratične volitve pri Beneški komisiji Oliverja Kaska, predsednika GRECO Marina Mrčela, direktorico Urada za demokratične volitve in človekove pravice pri OVSE Ingibjörg Sislandottir, pismo pa je naslovljeno tudi vodji oddelka za volitve pri OVSE Alexandru Shlyku. Prosi jih za pomoč in nadzor nad izvajanjem evropskih standardov demokratičnih volitev pri volilnih sporih v Sloveniji.OVSE je doslej v Slovenijo že trikrat, to je leta 2011, 2017 in 2018, poslala ocenjevalno misijo, ki je opozorila na pomanjkljivosti in Sloveniji predlagala izboljšave.Tudi GRECO je pred leti že ocenjeval vlogo denarja pri slovenskih volitvah in Sloveniji namenil vrsto priporočil. Kovačič evropske organizacije opozarja, da Upravno, Vrhovno in Ustavno sodišče ne sledijo evropskemu pravu. Po aktih Sveta Evrope, predvsem po Kodeksu Beneške komisije o dobrih praksah v volilnih zadevah, bi sodišča o volilnih sporih morala odločiti z javno obravnavo v nekaj tednih, spori v Sloveniji pa se vlečejo že deset mesecev in javnih obravnav kar ni od nikoder. Kovačič je izpodbijal izid volitev mestnega sveta v Ljubljani, Jožef Škof izid volitev v Mariboru in Domen Cukjati v občini Log-Dragomer, a Upravno sodišče v vseh treh primerih ni izvedlo javne obravnave. V ljubljanskem sporu je Ustavno sodišče že julija ugotovilo kršitev ustave in naložilo Upravnemu sodišču, da izvede javno obravnavo, a to je gluho na sklep US, ker domnevno  že več mesecev čaka na odločitev Vrhovnega sodišča o izločitvi sodnika Zalarja. Ostala dva spora, tudi zaradi neizvedbe javne obravnave, stojita pri Ustavnem sodišču, piše Kovačič evropskim organizacijam in jih prosi, da preučijo vse tri spore. Kovačič piše tudi, da bi po Kodeksu Beneške komisije Upravno sodišče moralo vsakemu volivcu omogočiti, da izpodbija volitve, a upravno sodišče je to dovolilo le kandidatom, volivcem pa ne. Citira tudi del kodeksa, po katerem bi sodišče moralo ponoviti volitve v primeru hudih nepravilnosti.  Pred dvema letoma je Kovačič zaradi vladne porabe proračunskega denarja v kampanji uspešno izpodbijal izid referenduma o drugem tiru in po odločitvi vrhovnega sodišča, da mora biti referendum ponovljen, je takratni premier Miro Cerar odstopil.

Sat, 12. Oct 2019 at 20:02

570 ogledov

Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, s pieteto neguje spomin na povojne žrtve jugoslovanskega komunističnega režima
Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, ki ves čas spominja na enega najbolj krvavih povojnih komunističnih morilcev Borisa Kidriča, je vse od prve svetovne vojne zaznamovan s taborišči. V Šterntalu, tako je bilo nekoč ime kraju, so taborišče napolnili z vojnimi ujetniki avstroogrske armade, v času nacistične okupacije v drugi svetovni vojni ga je s pridom uporabil nemški okupator. Po porazu nacistično fašističnih sil v II. svetovni vojni in zmagi komunistične revolucije na slovenskih in jugoslovanskih tleh, so to uničevalno taborišče prevzel nove revolucionarne oblasti in seveda prevzele tudi nacistične metode izživljanja nad taboriščniki, katerih greh je bil nasprotovanje komunistični revoluciji. V Šterntalu je januarja 1946 kruta smrt doletela tudi mnoge med več kot 2200 pripadniki nemške manjšine v Sloveniji. In prav spominu nanje, na žrtve so ob sodelovanju občine Kidričevo in društva nemško govorečih žena Mostovi v parku generacij v Kidričevem odkrili spominski mozaik, ki ga je oblikoval in tudi financiral njegovo postavitev Karl Lesjak, ki je kot otrok preživel grozote taborišča v Šterntalu. Odkritja se je udeležila tudi avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka. O tragediji pripadnikov nemške manjšine v zimi 1946. leta je spregovorila predsednica Mozaika Veronika Haring. Odkritju spominskega mozaika je sledila položitev venca pred kapelico na vojaškem pokopališču, kjer je pokopanih kakih 3000 vojakov avstroogrske vojske in tudi nemških vojakov, padlih v drugi svetovni vojni na Štajerskem. Za grobove skrbi avstrijska vojaška veteranska organizacija Črni križ, ki skrbi za grobove padlih vojakov že od leta 1848. Kidričevo, kraj nesrečnega imena, s spoštovanjem in dostojanstveno neguje spomin na žrtve prve in druge svetovne vojne, zlasti pa na žrtve povojnih pobojev v taborišču Šterntal. K sreči ima Kidričevo pokončno občinsko vodstvo z županom Antonom Leskovarjem na čelu, ki mu je uspelo odstraniti monumentalni kip zločinca Borisa Kidriča iz parka generacij, odkriti spominski mozaik s pomenjivim sporočilom "Bolečina, beda, trpljenje, vera upanje, ljubezen." Kmalu bodo eno od ulic poimenovali po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. S spremembo krajevnega imena bo šlo nekoliko težje. Kidričevo bo ostalo Kidričevo, nam je dejal župan Anton Leskovar. Vendar ne v spomin na komunističnega zločinca Borisa Kidriča, temveč njegovega očeta Franceta Kidriča, domoljuba, literarnega zgodovinarja in znanstvenika, ki se je zaradi zločinskosti svojega sina verjetno obračal v grobu. V kulturnem programu obeh dogodkov sta sodelovala komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora in godba na pihala „Traditionskapelle Von der Groeben“ iz Feldbacha. Medijev, razen našega spletnega časopisa V FOKUSU in Nova24tv ni bilo opaziti.  Za dominantne rdeče medije je tak dogodek, na katerem se spomnijo na žrtve komunističnega povojnega nasilja, pač tretjerazredna tema.

Sat, 12. Oct 2019 at 18:47

274 ogledov

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono
Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in predsednik republike Avstrije Franz Jonas odprla novozgrajeni betonski most na reki Muri, ki je povezoval Gornjo Radgono in Bad Radkersburg. V titem času je šlo za izjemno pomembno pridobitev, ne toliko zaradi tega, ker je betonski most zamenja pontonskega, ki so ga 1952. leta postavile enote britanske vojske, temveč zato, ker je odprtje mostu, poimenovaega Most prijateljstva, načel železno zaveso, ki je komunistično Jugoslavijo delila od demokratične Evrope. In to v času, ko je sovjetski vojaški škorenj teptal svoboščine prebivalcev Češkoslovaške. Most je imel tudi močan simbolni pomen pri razvijanju gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi med obema Radgonama, ki sta v času avstro Ogrske bili praktično eno mesto. Radgonski most čez reko Muro upravičeno nosi naziv most prijateljstva Ob polstoletnem jubileju, kar je bil most odprt, so na njem pripravili prisrčno slovesnost, na kateri sta zbrane nagovorila deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer in slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar.  Schützenhöfer je poudaril, "da je naša naloga mladim generacijam povedati, da mir in svoboda nista nekaj samoumevnega, da se je treba zanju dnevno truditi, da bodo lahko tudi mladi nekoč živeli skupaj, drug z drugim, zato se moramo vsi truditi za ohranitev svobode, miru in blaginje." Ob tem je zbrane spomnil na junijsko osamosvojitveno vojno 1991, ko je bil most prijateljstva "priča" brutalnemu in krvavemu napadu enot agresorske JLA na Gornjo Radgono, pa tudi na to, da sta bili Avstrija in Nemčija praktično prvi, ki sta priznali novonastalo državo Slovenijo.  Miro Cerar je spomnil na povezovalni pomen Mostu prijateljstva: "Ta most povezuje dve mesti, dve državi, dve kulturi, dva jezika in na simbolni ravni predstavlja tudi prijateljsko povezavo med dvema sosednjima državama – Slovenijo in Avstrijo." Ob tem je poudaril, da sta tako Slovenija kot Avstrija članici EU in schengenskega območja, s čimer je "zabrisana" fizična meja med državama. Zato se moramo "vsi potruditi, da bo tako tudi ostalo, storiti vse, da se bo duh schengena ohranil, da tudi kontrole na meji ne bodo potrebne, ter da bodo lahko ljudje res prosto prehajali čez mejo in se družili," je še dejal Cerar, ki je v posebni izjavi po koncu slovesnosti jasno povedal, da bo Slovenija pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje dosledno vztrajala na hrvaškem udejanjanju vseh zahtev Slovenije in EU držav. Sicer pa Miro Cerar pričakuje nadaljnje korake k uresničevanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in izboljšanje dialoga z novo zvezno vlado. Z avstrijsko Štajersko opravi namreč Slovenija največ blagovne menjave med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami, leta 2018 se je menjava povečala na 1,3 milijarde evrov. Gornja Radgona in Bad Radkersburg sta v zanjih letih okrepila sodelovanje, uresničuje se kopica projektov, podprtih z evropskimi sredstvi. Prav zdaj sta vključeni tudi v projekt Sodelovanje mest 2, v katerem je 24 srednjeevropskih mest. Župana obeh Radgon, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, ki sta tudi spregovorila na slovesnosti, želita sodelovanje še okrepiti, na obeh straneh si želijo nove povezave, med katerimi so pohodniški, železniški in cestni ter železniški most. Avstrijske deželne in državne oblasti podpirajo izgranjo železniškega mostu, s čimer bi se tudi ta del Pomurja povezal z đelezniškim omređjem Avstrije, kar bi nadvse ugidno vplivalo na gospodarski razcvet, zlasti na področju turizma. "In ta most si obe Radgoni zaslužita," je bil odločen radgonski župan Stanislav Rojko in ob tem spomnil na prispevek Radgončaov pri osamosvojitvemi vojni 1991. Ob koncu slovesnosti je 50 učencev ljudske šole Bad Radkersburga in osnovne šole Gornja Radgona v zrak spustilo 50 balonov za 50 let mostu prijateljstva. 

Fri, 11. Oct 2019 at 18:57

492 ogledov

Sporočilo s Prešerca: Danes je nov začetek, začetek konca komedijantstva s škodljivimi in nepopravljivimi posledicami
Pa se le zgodilo. Vseslovenski protest. Pa na kakršen koli, ampak ta pravi. Množičen, kulturen, vsebinski in predvsem konkreten. Konkreten z zahtevami, opozorili, svarili in pričakovanji z imperativom, se pravi v kolikor se ne zgodi nič, brez premika k možni in nujni realizaciji na omenjenih področjih, ki jih ni tako malo, sledi »kazen«, novi protesti, zahteve in na koncu odhod s pomočjo njihove  lastne nesposobnosti. To ni ulica, to je odgovor, in predvsem glasen, konkreten in vsekakor  artikuliran interes državljanov za stvari in dobrine, ki jih država mora izvajati primarno do svojih državljanov. Mnogo je teh področij kjer je treba postoriti ali pod nujno narediti, dati in ne vzeti,  pa se zgodi nasprotno, se jemlje že prisluženo, kot so vnaprej zaslužene pokojnine, ne priskrbi se  pitna voda, ki je z ustavo zagotovljena dobrina. Z lastno državo se ravna  kot da je drugotnega pomena tako kot je odnos do večine lastnih državljanov, ki so drugorazredni ter se favorizira skupina privilegirancev, ki so dejansko in mnogokrat vsebinsko in stvarno  vzeli zase državo za svojo, jo ukradli, prej pa seveda dodobra pokradli. Zato je bil včerajšnji protest. Da se temu enkrat, končno in dokončno postavimo po robu tisti, ki bi jo morali imeti, državo namreč. Prav zato in še zaradi mnogo česa drugega, obljubljenega in pričakovanega, normalnega, se je včeraj na Prešernovem trgu v Ljubljani je v četrtek potekal vseslovenski protest pod geslom Rešimo Slovenijo, katerega se je udeležilo več kot 5000 ljudi. Shoda se je udeležilo tudi okoli 20 iniciativ in društev, med njimi Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Dogodek je poleg vsega kritičnega, ki se je nabralo v času neznanja in nezmožnosti izboljšanja stanja pri lastnih državljanih, posebej glede na to, da je to »najbolj« socialna vlada, bil nabiti s pozitivnim ozračjem. Najprej  je bila Maša za domovino, ki tudi kaže na odnos, globok in spoštljiv odnos do lastne države, do te države, do katere imajo nekateri tako imenovani prvo razredniki žaljiv in pišmeuhovski odnos, razen  takrat, ko jo želijo okrog prinesti, jo okrasti, s tem pa tudi lastne državljane. V nagovoru, ki ga je imel Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je povedal  »da smo se leta 1991 borili za samostojnost, suverenost, enakopravnost in predvsem za to, da bodo lahko ljudje sami odločali o svoji usodi. Sedaj skoraj trideset let po tem, po njegovem mnenju nekaj sto metrov od tod »je  prav mestna hiša Ljubljane simbol slovenske korupcije«.  Da je ta država, njeni izvoljeni predstavniki, v zadnji Vladi, pa tudi  v prejšnjih dveh, nima niti najmanjšega posluha za temeljne stvari, dobrine, sta omenila v svojih nagovorih, predstavnika  civilne iniciative iz Kleč, kjer je glavna oskrbovalna baza z vodo za Ljubljano, pa kljub temu MOL z svojo »buldožer« taktiko in odnosom do Ljubljančanov in okoličanov, zaobide vse predpise, zahteve, mnenja in v izgradnjo daje materiale iz popolnoma neprimernih materialov. Ampak kaj jim pomaga zahteva ko pa tamle na Magistratu sedi ljubljanski »šerif« Janković, glavni napajalnik  in »promotor« tranzicijske kradljive levo naravnane lopovščine pod »plaščem« demokracije . Slovenska Istra in obala pa še lastne vode nimajo , pa čeprav je voda kot dobrina dvignjena  pa piedestal ustavno zagotovljeno dobrino. Pred lastnim nosom in pragom se nam dogaja razpad in razkroj temeljnih prvin državnosti in državotvornosti. Varnost lastnih državljanov nima več prednosti in veljave ki bi ko morali imeti. Vlada in vsi ki bi morali vedeti in storiti  kaj več, ali v našem primeru mnogo več, storijo za to temeljno prvino , ki se ji reče varnost državljanov stori nič, ali skorajda nič. Tukaj  o tem, tudi na lastni koži in na koži in premoženju občanov utemeljeni izkušnji  je neznosnost stanja  povezanimi z vdorom in medlostjo oziroma neodločnostjo ter ne ukrepanjem vlade in Ministrstva za notranje zadeve orisala Maja Kocjan, predstavnica civilne iniciative Bele Krajine, kije povedala, da številne iniciative, ki so v preteklosti v svojih krajih že organizirale protestne shode proti ilegalnim migrantom, tudi danes ugotavljajo, da so razmere v Sloveniji zaradi prehodov migrantov ob slovenski meji s Hrvaško še naprej nevzdržne. “Vlada Marjana Šarca po enem letu ni zagotovila varnosti državljanov, ki živimo ob južni meji in ki se dnevno soočamo z ilegalnimi migranti. Zahtevamo več policistov in več vojakov ob meji ter strožjo azilno politiko. Šarec naj končno začne reševati državo ali pa naj odstopi,” je povedala Kocjanova. Ampak ne, taisti samo omenijo, da imajo vse pod kontrolo in državljani naj ne ukrepajo. Kako da ne,  če pa taisti »ubogi« migranti vdirajo v njihove domove, kradejo, prinašajo kužne bolezni, in ogrožajo sama življenja. Tudi za to mora ta vlada odstopiti in ne obljubljati nove metre ali kilometre žične ograje, ki je samo kaplja v morje problemov, ki jih sproducira v sklopu svojega korpusa neznanja, neveščosti vodenja, medlosti in benevolentnosti do problematike in povzročiteljev problema. Janez Janša v svojem nastopu, decidirano in jasno naštel področja, kjer bi naj bilo vse kar mora biti prav, pa je daleč od tega da je prav, ter da  je hudič vzel šalo in de je napočil ta čas ko tako rekoč nastopila l bo vsak hip čas ko bo zmanjkalo časa za dolgovezenje in prazne obljube državljanom  Dejal je da:«danes pa smo se tukaj zbrali, da povemo, da je tega dovolj!  Plebiscitno Slovenijo bomo branili. Danes je tu začetek konca protislovenskega komedijantstva. Vztrajali bomo, dokler bo treba. Ne damo se ustrahovati. Niso nas prestrašili doslej in ne bodo nas tudi v bodoče. Niso nas zatrli spečih, ko smo bili vsi skrajno dobronamerni in naivni. Danes vemo, česa so sposobni in da jih nič ne ustavi. Maske so sedaj dokončno odpadle« . Zato od danes naprej nič več ne bo tako, kot je bilo. Zato tudi od zdaj naprej zahtevamo in ne moledujemo. Morajo dojeti tudi oni,  da je nastopil čas zahtevanja, odločnosti in odločanja, v prid vsem nam državljanom, ugrabitelji naše države, ki so si jo dodobra polastili in prilastili bodo  morali položili račune mi pa njim nalog za vrnitev do zadnjega centa kar ni njihovega. Zbrano množico so nagovorili tudi predstavniki drugih civilnih iniciativ, ki so se pridružile organizaciji protesta, med njimi Luj Šprohar, Darko Bavbotič, Joško Joras, Vili Kovačič in Aleš Primc. Vsi omenjeni so soglasno poudarjali, da je treba zaustaviti korupcijo v gospodarstvu ter da se je za Slovenijo potrebno boriti in da bo zagotovo treba organizirati še kak shod, ki bo še močneje opozarjal in učinkoval. Zaradi ukradene države so naše plače nižje vsaj za tretjino od tiste najnižje ki bi jo sploh morali imeti ter se rešiti kljub že lep čas pripadanja in uvrščanja Slovenije v srednjo Evropo, da se prekine z prakso ,ki je vse kaj drugega kot pa Evropska. Tudi zato bomo vztrajali na spremembah, o kateri ne bomo več samo razglabljali  ampak jih tudi udejanjali.  Vane K. Tegov

Wed, 9. Oct 2019 at 18:28

610 ogledov

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo
Pred jutrišnjim vseslovenskim ljudskim shodom, ki ga na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja civilna iniciativa Rešimo Slovenijo, sem se v oddaji Sreda v sredo o tem dogodku pogovarjal s profesorjem, političnim analitikom, komentatorjem in publicistom dr. Matevžem Tomšičem. Lahko sva se še tako trudila, vendar vsako področje vsakodnevnega življenja državljanov Slovenije kar kliče po ljudskih shodih in protestih. Toliko gnilobe, kot je v slabem letu uspelo nakopičiti vladi Marjana Šarca, v kateri levičarski koalicijski petorček za vrat drži kakor opozicijska Levica, ne najdeš niti v Alanu Fordu in Grupi TNT.Prav vsak segment, naj si bo to delovanje oziroma nedelovanje pravne države, ki nas deli na nedotakljive prvorazredne "svete krave", ki si lahko dovolijo prav vse, pa še vedno svobodno hodijo po svetu in drugorazrednimi, ki za pašteto končajo za rešetkamu ali pa jim zaradi 100 evrov dolga država preko FURSA zarubi hišo, je vreden četrtkovega shoda na Prešercu.Vabim k ogledu oddaje in jutri v četrtek, 10. oktobra ob 17. uri na Prešernov trg.

Wed, 9. Oct 2019 at 08:11

625 ogledov

Franc Kangler pred jutrišnjim vseslovenskim protestom na Prešernovem trgu v Ljubljani
Pred jutrišnjim vseslovenskim protestom na Prešernovem trgu v Ljubljani vse več gibanj in organizacij napoveduje prihod v Ljubljano. Svojo prisotnost so potrdili: Alojz Kovšca predsednik DS RS, ljubljanska Civilna iniciativa za zaščito čiste pitne vode, Slovenska kmečka zveza pri SLS, Sindikat delavcev migrantov Slovenije, Iniciativa za zaščito moravške doline, Civilna iniciativa za oskrbo slovenske Istre s pitno vodo, SLS, Slovenska demokratska stranka, Zeleni Slovenije, Novi socialdemokrati. Sodelovanje je napovedalo več civilnih iniciativ proti migrantskim centrom in zaščito Slovenije pred nezakonitimi migranti, več civilnih iniciativ in drugih skupin za zaščito slovenskega podeželje pred napadi zveri, več različnih ljubljanskih civilnih iniciativ, Civilna iniciativa za ustrezno traso 3. razvojne osi in drugi. Nosilec protesta je Franc Kangler, človek, ki so mu bile v sodnih procesih v Mariboru najbolj kršene človekove pravice, nekdanji mariborski župan Franc Kangler v sodelovanju z iniciativo Rešimo Slovenijo. Za kulturni program bo skrbel velik domoljub in legenda slovenske glasbe Alfi Nipič, ter skupina Pepel in kri.
Teme
Srečko Đurov aleksander jevšek MO Murska Sobota UE Maribor

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Soboški rdeči župan Aleksander Jevšek, ki je ostal brez oprode Đurova, navija za Srbijo v EU, on v Bruslju "govori srpski"