SI
Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih - nuja vsakega podjetja
V Fokusu
Zanimivo

Ponedeljek, 26. avgust 2019 ob 06:42

Odpri galerijo

Časi, ko nenehno izobraževanje ni bilo potrebno, so dokončno minili, saj pridobljena znanja zastarajo že v enem ali dveh letih.


"To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje".


Priznati je treba, da ta misel (Isaaca Newtona) velja za vsakogar; tako v službenem kot v zasebnem življenju. Življenje je nenehno učenje. Še zanimivejša je misel J. Nonaka: "V gospodarstvu, kjer je edina zanesljiva stvar negotovost, je en sam vir trajne konkurenčne prednosti - znanje."

V prejšnjih člankih na tematiko zaposlovanja (upravljanja s človeškimi viri) sem že nekajkrat poudarila, da so zaposleni največje bogastvo in kapital vsakega podjetja. Zaposleni so gonilna sila, kreatorji idej in inovacij. Zaposleni so vir ustvarjalnosti. Za ustvarjanje in oblikovanje inovativnih zamisli pa potrebujejo vedno nova znanja - novo svežino. Misel, da je znanje kot veter v jadra, zelo nazorno ilustrira potrebo po novih znanjih z najrazličnejših področjih.

Preden nadaljujem, bi želela razložiti razliko med pojmoma učenje in izobraževanje. Učenje pomeni vedeti, kako stvari delujejo. Izobraževanje pomeni vedeti, kako s stvarmi delati.
Današnja podjetja brez dvoma potrebujejo izobraževanje! "Namen učenja ni znanje, temveč akcija". Misel se nam v prvem trenutku zazdi nelogična. Ko pa bolje premislimo, ugotovimo, da je novo znanje pogoj, da pridemo do nove zamisli in ideje - da se nekaj spremeni. Podjetniku se tako zastavi vprašanje: Kako izobraževati sebe in sodelavce?

Novi sodelavci, ki smo jih uvedli v delo, ter drugi zaposleni se morajo nenehno izobraževati in usposabljati v svoji stroki, saj so pred letom ali dvema pridobljena znanja že zastarela. Samo delavci z novimi znanji so lahko tvorci novih idej, razmišljanj, postopkov in akcij. To od vseh (nas) zaposlenih zahteva neusmiljena konkurenca na trgu. Časi (iz prejšnjega družbenega sistema), ko nenehno izobraževanje ni bilo potrebno, so dokončno minili.

Izobraževanje zaposlenih pomeni načrtno in sistematično pridobivanje novih znanj z različnimi oblikami izobraževanja (dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk krajših ali daljših seminarjev, delavnic, samoizobraževanje s pomočjo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki). Izobraževanje zaposlenih pomeni za podjetje pridobivanje novih spretnosti ter možnosti vsakega posameznika. Tako pridobljena znanja je potrebno v podjetju na zaposlene prenesti tako, da se poveča njihova sposobnost za inoviranje in za izvajanje pomembnih dejavnosti.

Tudi 69. člen Zakona o delovnih razmerjih govori, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve zaposlitve in zaradi napredovanja. Pravice in obveznosti izobraževanja so opredeljene tudi v Splošni in branžnih kolektivnih pogodbah ter v Pogodbi o zaposlitvi.

KATEGORIJE PRIDOBIVANJA ZNANJ

Pridobivanje novih znanj v podjetju lahko razdelimo v več kategorij:


-izobraževanje managerjev
-izobraževanje strokovnih delavcev
-izobraževanje proizvodnih delavcev
-nadaljnje šolanje in študij (s čimer si delavec formalno pridobi višjo stopnjo  izobrazbe);
-krajše oblike izobraževanja (seminarji, posveti, tečaji...);
-interno izobraževanje v podjetju (za konkretne potrebe in primere);
-dostop do strokovne literature (knjige, revije, kasete...);
-obiski strokovnih sejmov in razstav;
-lastno samoizobraževanje delavcev izven delovnega časa.


Izobraževanje managerjev je pri nas zaživelo z prehodom v novi družbeni sistem leta 1991. Novi sistem je dal vsakomur možnost, da se odloči za lastno podjetniško pot. Tisti, ki so sprejeli izziv in se podali v podjetniške vode, so kaj kmalu ugotovili, da nujno potrebujejo najrazličnejša podjetniška znanja, o katerih se v prejšnjem družbenem sistemu niso učili. Na to potrebo in zahtevo se je odzval tudi šolski in izobraževalni sistem. Podjetnikom managerjem je danes na voljo paleta izobraževalnih možnosti na področjih podjetništva, managementa, upravljanja človeških virov, vodenja... Enako pomanjkanje znanj so zaznali tudi direktorji starih družbenih podjetij, ki so se v času tranzicije olastninila. Tudi oni se lahko uprejo zahtevam konkurence samo z lastnimi novimi znanji, predvsem na področju podjetništva in managementa. Saj tudi nadzorni sveti in delničarji od njih pričakujejo pozitivne poslovne rezultate (čim večji dobiček). Vsi pa potrebujejo znanje o tem, kako delati v skupinah. Tega doslej nis(m)o bili navajeni. Za to ni bilo ne potrebe in ne nuje. Zdaj pa je!Strokovni delavci so pod nenehnim pritiskom, kako ustvariti nekaj novega, boljšega, uspešnejšega (izdelek ali storitev). Tudi njihova šolska znanja so vsekakor potrebna osvežitve. Potrebujejo znanja s področja računalništva, tuje jezike in določena specifična znanja s svojega področja. Prav strokovni delavci so potencialno največji vir inovacij in novih predlogov. Tudi strokovni delavci se morajo še veliko naučiti o delu v skupinah. Še vedno velja: Posameznik ni popoln, toda skupina je lahko.Proizvodni delavci najbolje poznajo stroje na katerih delajo. Njihove izkušnje (pozitivne in negativne), ki jih pridobivajo pri svojem vsakodnevnem delu so neprecenljivi vir informacij za strokovne delavce, ki so zadolženi za tehnologijo in potek proizvodnje. Potrebno je vzpostaviti način pretoka informacij in skupinskega dela med njimi in strokovnimi delavci in vodstvom.Vsi zaposleni v podjetjih potrebujejo znanja s področja komuniciranja in skupinskega dela. V to jih sili nenehna konkurenca doma in v tujini.

VSEBINA IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJA

Po vsebini lahko izobraževanje razdelimo na:
Zaposleni brez srednješolske izobrazbe se odločajo za nadaljnje šolanje ali za prekvalifikacije. Razmah študija zaposlenih in brezposelnih je presegel vse napovedi. To dokazujejo na eni strani potrebe podjetij in na drugi strani želje po dodatnih znanjih posameznikov. Študentje lahko izbirajo med tremi stopnjami študija: višješolski, visokošolski in univerzitetni. Zelo velik interes je tudi na področju podiplomskega študija: specializacije, magisterij, MBA in doktorski študij.

Vsi zaposleni nimajo možnosti za šolanje (čas, denar, starost, delovno mesto...). Zato so zelo iskane krajše oblike izobraževanja. Na seminarjih, posvetih in tečajih želijo slušatelji zvedeti kar največ primerov iz prakse (in ne teorije). Poleg tega se pri takšnih oblikah izobraževanja srečajo in seznanijo z drugimi slušatelji. Tudi nova poznanstva ter izmenjava mnenj ter ustvarjanje novih poznanstev lahko štejemo v najširši kontekst izobraževanja.

Interno izobraževanje je primerno, kadar imamo večjo (zaključeno skupino) slušateljev iz istega podjetja. Prednost tega izobraževanja je v tem, da se izvaja v prostorih podjetja. Največkrat takoj po koncu delovnega časa. Vsebina takšnega izobraževanja je tako vsebinsko prilagojena željam naročnika.

Strokovna literatura, ki je na voljo delavcem, jim omogoča, da so na tekočem z najnovejšimi informacijami s svojega delovnega področja. Tako lahko več zaposlenih prebere isto revijo in se tako seznani z novostmi. V podjetjih bi lahko bolje organizirali kroženje strokovne literature med zaposlenimi. Še bolje pa je, če lahko uredimo priročno interno knjižnico.

Obiski sejmov in razstav se za strokovne delavce z določenega področja nujni. Za druge delavce pa je obisk sejma zelo primerna oblika nematerialne motivacije. Tako bo poslovna sekretarka podjetja spoznala na sejmu še druga konkurenčna podjetja in nove ljudi.

Vse bolj se uveljavlja lastno samoizobraževanje zaposlenih. Ti si v knjižnici sposodijo knjige in revije ter jih v prostem času preberejo. Udeležijo se kakšnega tečaja (računalniškega, jezikovnega...) na svoje stroške. Sami gredo na sejme in razstave. Zavedajo se, da je znanje njihov največji adut in prednost na trgu delovne sile.

Osnovna dilema podjetnika pri izobraževanju se nanaša na finančne stroške in dejstvo, da se učinki izobraževanje pokažejo šele na dolgi rok (od nekaj dni do nekaj let). Izobraževanje potrebujejo vsi, tako uspešna podjetja kot tista v težavah. Uspešna podjetja jih potrebujejo zato, da bodo še boljša, ter da bodo dohajala konkurenco. Za podjetja v težavah pa je prav izobraževanje in pridobivanje novih znanj edini način, da se jih rešijo. Dileme tako dejansko sploh ni.

Podjetniki so že sami ugotovili, da je vedno več zakonov (trgovinski, gostinski in turistični) in predpisov, ki za opravljanje določenih del zahtevajo ustrezno izobrazbo. Že zdaj morajo v skladu z zakonom v trgovini prodajati trgovci (ali osebe, ki imajo opravljen izpit pred komisijo Gospodarske zbornice). Enako velja za poslovodje, ki morajo imeti V. stopnjo ustrezne izobrazbe ali že omenjeni izpit. Tako kot za trgovino velja tudi za gostince. Streže lahko natakar, poslovanje pa vodi gostinski tehnik. Najnovejša zahteva, ki jo je prinesel Zakon o pospeševanju, zahteva, da ima vodja turistične poslovalnice vsaj VI. stopnjo izobrazbe (turistične smeri). Določeni so tudi pogoji za opravljanje dela turističnega vodnika in turističnega spremljevalca. Podobne zahteve lahko v kratkem pričakujemo tudi na drugih področjih.

Izobraževanje zaposlenih v najširšem pomenu lahko podjetniki uporabijo tudi kot zelo pomembno obliko nematerialnegamotiviranja zaposlenih. Zaposlenim, ki želijo nekaj biti in v svoji delovni karieri tudi nekaj postati, pomenijo možnosti izobraževanja veliko. Pri tem se zavedajo, da bodo od izobraževanja imeli največ sami - osebno. Novo pridobljenega znanja jim ne more nihče odnesti. Njihov način razmišljanja in delovanja si lahko izboljšajo in s tem pripomorejo k večji ustvarjalnosti pri svojem delu.

Največja napaka podjetnikov je v tem, da od zaposlenih in od sebe ne zahtevajo, da novo pridobljenih znanj na kratko pisno in ustno predstavijo svojim delovnim okoljem. Žal le redki sodelavcem po seminarju predstavijo, kaj novega so zvedeli, in se o teh novostih pogovorijo z drugimi. Naslednjič si udeleženci seminarja ali drugih izobraževalnih oblik vzemite čas in se pogovorite o njih.

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih pa v sebi nosi tudi klico "nevarnosti". Kar precej verjetno je, da bo bolje izobraženega sodelavca "ugrabila" vaša konkurenca, ki mu bo ponudila boljše finančne in materialne pogoje. Ali pa se bo podal na lastno podjetniško pot. Edina obramba je, da sami ponudite še več. To si lahko mirno privoščite, saj bo bolje izobraženi sodelavec prispeval več k razvoju podjetja.

Mirjana Ivanuša-Bezjak

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 17. Sep 2019 at 15:57

181 ogledov

Brez novic o ujetih migrantih pač ni policijskih poročil
Dnevna sporočila, ki jih odgovorni za stike z javnostjo v policijskih upravah posredujejo medijskim hišam, imajo že kar nekaj časa konstanto, povezano z migrantskim ilegalnim prehajanjem šengenske hrvaško slovenske meje meje. Če je bilo preko vikenda nekaj zatišja, se je s ponedeljkom znova pričela stara zgodba o odkritih ilegalnih migrantih.  Tako mariborski policisti poročajo, da je danes zjutraj, ob  4.35, na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo, s tovornim  priklopnim vozilom turških registrskih oznak, vstopal 63-letni Turek. Med mejno kontrolo so policisti s CO2 testerjem zaznali, da se  v  priklopnem  tovornem vozilu nahajajo ljudje. Med pregledom vozila so opazili tudi, da je prerezana ponjava na vrhu priklopnega tovornega vozila.Zaradi  tega  so  policisti  opravili  t.i.  temeljito  mejno kontrolo in vpriklopnem  vozilu odkrili, med tovorom skrite, tri državljane Afganistana,ki  so  se  na  tak  način  skušali  izogniti mejni kontroli in nedovoljenovstopiti  v  našo državo. Vse tri so ob 6.45 že predali hrvaškim varnostnimorganom. Tudi soboška policijska uprava poroča o ujetih migrantih. Včeraj je bilo na območju PP Ljutomer prijetih 12 tujcev - 3 državljani, 4državljani Iraka, 4 državljani Pakistana in en državljan Palestine, ki sonezakonito vstopili v našo državo. Štirje tujci so zaprosili za mednarodnozaščito, osem tujcev pa je bil vrnjeno hrvaškim varnostnim organom.

Tue, 17. Sep 2019 at 15:18

123 ogledov

Knjiga Pametne vasi v EU in drugje
Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald izšla junija 2019, sta na nedavni konferenci »Pametne vasi – ključ za razvoj podeželja« predstavila so-avtor in so-urednik György Mudri ter evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je skupaj z nekdanjim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem zanjo spisal uvodne besede. Konferenca je pretekli teden potekala v Kopru organizaciji Laboratorija za telekomunikacije (LTFE) ljubljanske Univerze za elektrotehniko. Knjiga prikazuje nabor ukrepov na tematiko pametnih vasi ter najpomembnejših povezanih področij s teoretičnega in praktičnega vidika ter predstavlja poglobljeno raziskavo koncepta pametnih vasi v mednarodnem merilu. Služi kot nepogrešljiv vir informacij za raziskovalce, študente, voditelje politik ter vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju podeželskih območij. Pomemben prispevek predstavlja tudi slovenski vidik in zbor uspehov s področja, ki jih v knjigi predstavljajo sodelavci iz LTFE Veronika Zavratnik, Andrej Kos in dr. Emilija Stojmenova Duh. Mudri se je ob izdaji zahvalil sodelavcem, ki so pomembno prispevali k izdaji knjige ter vsem, ki so v minulih letih poskrbeli, da je pojem pametne vasi zaživel. Pri tem ni izpostavil samo akterjev v Bruslju, ampak ljudi iz celotne Evropske unije, in kot izraženo v naslovu knjige, tudi tistih izven njenih meja: »Že pred časom sem imel vizijo, da zberem najsodobnejše znanje na področju pametnih vasi. Poleg nasvetov glede celostnega političnega pristopa knjiga naslavlja tudi nove izzive na lokalni ravni, kot so trajnostno-razvojni elementi, projekti LEADER, precizno kmetijstvo, energetska raznovrstnost ter majhna in srednje velika podjetja. Vesel sem, da smo podrobno opisali tudi več uspešnih slovenskih projektov. Kljub velikemu številu strokovnjakov, strokovnih sodelavcev, akademikov in politikov, je jasno, da se vsi vedno ne strinjamo glede vseh teoretičnih in praktičnih pogledov. Obstaja več pristopov. Za nekatere je skupnostni pristop pomembnejši, medtem ko drugi npr. izpostavljajo socialne vidike proizvodnje hrane. Osebno verjamem v potencial digitalnih tehnologij v kmetijsko-živilskem sektorju in ostalih investicijah.« Bogovič se je Mudriju zahvalil za odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu, kjer je slednji v preteklem mandatu deloval kot ožji sodelavec madžarskega poslanca Tiborja Szanyia, s katerim je Bogovič v Evropskem parlamentu odprl pobudo o pametnih vaseh. Ob tem je izpostavil velik pomen knjige kot pomoč državam članicam pri implementaciji operativnih programov, ki bodo v prihodnjem programskem obdobju EU morali upoštevati financiranje projektov pametnih vasi: »Knjiga pokriva velik spekter priložnosti, ki se bodo lahko v prihodnji finančni perspektivi financirali iz sredstev EU. Trenutno smo že zagotovili sredstva v Evropskem skladu za regionalni razvoj, na voljo pa bodo tudi prek Horizon2020, v Skladu za razvoj podeželja ter drugje. Na državah članicah je, da oblikujejo strategije, ki bodo znale ta sredstva izkoristiti za ponoven razcvet podeželja. Knjiga, ki jo danes predstavljamo, je lahko pri tem v veliko pomoč.« 

Mon, 16. Sep 2019 at 19:31

858 ogledov

Vane K. Tegov: Enoletna bilanca vladanja: »Batlerji, strežniki in lakaji v službi globoke države«
Vlada Marjana Šarca prvo leto mandata končuje s prepričljivo »pozitivno« oceno volivcev, kar se po letu 2003, od vlade Antona Ropa, ni posrečilo nobeni izmed petih »vmesnih« ministrskih ekip, pa čeprav si bile dosti bolj normalne kot je ta. To je pravzaprav nenavadno, saj Šarčeva vlada ni izpolnila skoraj nobene od obljub iz koalicijskega programa, v njej so bili zamenjani že štirje ministri (trije zaradi takšnih ali drugačnih afer ali neumnosti kot bistvene sestavine njihovega vedenja če že vladanja ni bilo ), koalicijske stranke so nenehno, nemara celo vedno bolj sprte med seboj, spopad za položaje v državni »interesni sferi«, (beri vrtičkov) in javna naročila med strankami ter klientelističnimi skupinami za njimi pa je videti neusmiljen, kjer on sam igra pagliaccota, ki samo »gopca« in vabi in se meni z navideznim grešnikom, ki mu mora poročati. Bistva, ali ozadja ter strica ali tete z konkretnim imenom pa pusti pri miru. Kvečjemu ga oni »ežednevno«, vsak dan spomnijo, da je on tam zato ker so oni tu. Nekaj od tega bolj, nekaj manj – a vseh pet vlad pred sedanjo je takšna bilanca v očeh volivcev nepopravljivo zaznamovala. Njega pa zaznamuje »naročena« priljubljenost ter prva mesta na listah popularnosti. Ne pa tudi Šarčeve vlade. V čem je »skrivnost« njene priljubljenosti? V polnosti njihovega praznega, ne vsebinskega pristopa. To jih dela »popularne«. Zadovoljujejo tisti del svojih volivcev,  ki so iz kapricioznosti, nasprotovanja zaradi nasprotovanja, so dali njemu in njemu podobnim svoj glas da ne bo slučajno kdo, ki zna in  zmore več kot on-i. Če bi se pošalil v slogu »Marjana Šarca« iz humorističnega vložka na Radio 1, je rekel, da je » ta let t'ko hit'r minu, da se ni dalo n'č nardit« in pa da » hvala bogu da je t'ko ane, sicer bi pa morebit' še kej  več škode  nared'l«. To pa je pravi vzorec vladanja, nakladanja, populizmov in še kar nekaj »izmov« iz njegovega repertoarja. Da bi to »uspešnost« ohranil je bil pri vseh menjavah ministrov,  po tistem  je uspelo uničiti  vsak nekaj milijončkov proračunskega denarja, se toliko sukal okoli samega sebe da je ulovil časovnico,  da je lahko ujel vlak bonitete  iz delovanja da je  zvozil zamenjani  do naslednjega »joba« ali kakšne druge bolj zaledne službe,  ki ni nič manj plačana kot ministrska. On to zna, namensko nevednega se dovolj dolgo delati, če pa ne pa mu prišepnejo. Zamenjal je štiri  orto drugoligaše, Prešička, Bandellija, Lebna, Fakina za štirje,  ki  so prišli iz politične regionalne lige in sicer z Pozničem, ki je v vsakem primeru regionalec in »poznič« v življenju  in v delovnem smislu, glede na impozantno delovno dobo polnih 13 let ob nastopu funkcije pri dobrih 60 let, pa še ta koritarska in tipično za levičarje,  ki pretakajo iz votlega v prazno ves čas. Sledi Bandelli,  ki je miselni  svoj domet  izrabil za grožnjo z pozicijo ministra, da ureja svojo  Komensko latifundijo. Fakin je dovolj dolgo zdrav da je lahko delal cca šest mesecev, je zbolel takoj za tem, dobil »politčno« odpravnino in spet postal zdrav, kako priročno, kaj ne? Nasledil ga  Aleš Šabeder, poznavalec semen , hortikulture, hrane za male živali, kar je bila prvovrstna referenca za postati  najprej direktor UKC Ljubljana, kmalu za tem pa Minister za zdravje. In naenkrat smo vsi zdravi ker bolni ne smemo biti, glede na strokovno in finančno podkrepljen resor ki ga vodi. Vodi ga do končnega razsutja in sesutja. »Dobro« mu gre. Magister ali kako še Jure Leben, je pa zelo resno vzel svoj resor. Kot v starih »dobrih« partijskih časov,  je prebrodil vso Slovenijo v nameri da spozna teren. Vedno v brezhibni terenski uniformi, ki si jo nadenejo ministri in vsi ostali prvokategorniki v politiki. »Zafrknila« ga je ta »frdamana » maketa, ki je bila narejen a za drobiž  pa še to nevešče, da so vsi vedeli da želi tudi za se »tringelta«. Pa je šel.  Nasledil ga plašen do okolja  in prostora minister z priimkom Zajc. Ni bil zajc ko je dajal seksi tolažljive nasvete, plašen pa je do te mere d asi ne upa na teren, zato ker je zajec in se boji velikih živali kot so medvedi in volkovi, ki pa ogrožajo naše državljane. V mestu si upa, med kmete  na deželo  pa ne. Zajc pa minister, rezultati tudi takšni, plašni,  medli ničvredni. Sam Šarec je  v vmesnem času dosegel politični zenit v državi in izven  nje. »Svetovno« slavo je dosegel z svojo epohalno zavrnitvijo nastopa v EU parlamentu , za kar  je požel slavo in ploskanje na vsakem koraku od Beograda do Pjongjanga.  Da bi sloves ostal takšen kot je mu je izdatno pomagal njegov zunanji minister dr. Miro Cerar. Kar za to tudi pove. On to ve. Mantra eno in isto mantro, da smo mi vedno za sodelovanje, spoštovanje specifičnosti posamezne države ,njihove kulture,političnega okolja, Da smo razumevajoči, humani in gostoljubni, prijazni. Ne oviramo nobenega v želji in namenu d ana s obišče čeprav pride žez mejo nezakonito, ter da, v kolikor mu bo všeč pri nas lahko tudi ostane, da vlogo za azil, vmes pa celo še ulični brivski salon odpre, seveda vse v slogi popestritve poletnih turističnih ur in fotografij , kijih Japonci kažejo svojim prijateljem, da so bili v eni tako prijazni državi ,ki pa ima na ulicah svojega glavnega mesta veliko ljudi, ki so pokriti ne glede na vremenske razmere. Čestitke zunanjemu ministru in seveda premierju, ki ima takšnega bisera med ministri. O ženski »politični » infrastrukturni primadoni pa samo tole, dovolj eje vsaj enega iz ekipe inkriminirala da jih za enkrat ne morejo nič.  Zlobirala se je dovolj da je ne zrinejo vstran dokler ne padel denar na kontih nekih neznanih finančnih otočkov za »žurat« in se za denarčke zgurat. Ja,dama z tako maternalističnim odnosom do ljudi, ne prepusti naključju nobeno stvar in nobenemu drugemu v roke Poklukar in Erjavec , oba »državotvorca« dajeta ve od sebe za čim večjo razgradnjo dosežkov na področjih ki morata biti primarna za vsako državo,Obramba in  notranje zadeve. Tu velja maksima, da je edino kar zares drži v njunih resorjih da ni, ne drži in ne funkcionira. Premier Marjan Šarec ju podpira in da ima pod kontrolo oboje, ministra in resorja ki ju pokrivata. Tako kot mora biti. Tako kot Milan, ops, Marjan pravi.   Da vse funkcionira kot je zastavljeno še preden se je  v resnici zgodilo. Plitvo pod vplivom globokega je jasno kot beli dan sredi Palerma. Popolna fasada, fasaderji pa glede na izvorno poreklo Marjana (Meha) Šarca, niso bili problem. Odlično opravljeno delo. Če bo treba pa bodo spet. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. Vmes lahko igra enega od svojih likov z veseliških odrov ali traktorskih prikolic.  Konec je inavguracije vseh pravih škodljivcev. Kraja je dovoljena, lahko se začne. Teater absurda ima svoje abonente. Sedeži(proračunski odžiralci so zaključile kvalifikacije)Kader teče.. Panta rei, panta rei, vse teče, vse propada…za slovenski plebs nagrada. Vane K. Tegov      

Mon, 16. Sep 2019 at 15:12

544 ogledov

Dejan Kaloh ministrici Katičevi: Kdo daje pravico sodnikom, da sodijo v mojem (ljudskem) imenu!?!
"Izrekanje sodb »v imenu ljudstva« je relikt prejšnjega totalitarnega režima," je v uvodu poslanskega vprašanja ministrici za pravosodje Andreji Katič zapisal državnozborski poslanec SDS mag. Dejan Kaloh. Po njegovem mnenju je po skoraj treh desetletjih samostojnosti in neodvisnosti nesprejemlljivo, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s sodbami, predvsem s tistimi, v katerih so kršene človekove pravice, nima prav nič, in jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva zagotovo ne bi želela podpisati. In res, kdo daje pravico sodnikom mariborskih, ljubljanskih in drugih slovenskih sodišč, da s svojimi sodbami v "mojem oziroma ljudskem" imenu  nekomu kršijo temeljne človekove pravice. Na to nas znova in znova opominjajo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer se Slovenija zaradi tega, ker se njeni sodniki "skrivajo" za ljudstvom, prepogosto znajde na sramotilnem prangerju.  Sodni relikt iz časa komunistične države bi morali že zdavnaj odpraviti, zato pa sodnikom povečati njihovo kazensko in materialno odgovornost za sodbe, ki v imenu ljudstva teptajo človekove pravice. Poslansko vprašanje dejana Kaloha objavljamo v celoti, z nestrpnostjo pa čakamo tudi odgovor ministrice Katičeve, ki je sicer izredno "zaposlena" z obiski proslav z ikonografijo nekdanje komunistične Jugoslavije. Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič! Na poslance Državnega zbora RS se obrača vse več razočaranih državljanov, ki so bili stranke v sodnih postopkih pred slovenskimi sodišči in med drugimi težavami izpostavljajo dolgotrajne postopke, veliko število razveljavljenih sodb na prvi stopnji in žal tudi nekatere izrazito krivične sodbe (predvsem v kazenskih zadevah), kjer so bile posameznikom kršene tudi človekove pravice. Nekateri državljani v zvezi s »slabimi« sodbami dodatno opozarjajo, da sodniki v Sloveniji ob kršitvah zakonov/ustave, ki se zgodijo pri sojenju, sploh ne odgovarjajo, to odgovornost pa se potem avtomatsko – prek »sodb v imenu ljudstva« – prenaša na samo ljudstvo! Naj so bile te »slabe« sodbe spisane zaradi neznanja in nestrokovnosti sodnika/sodnikov ali celo namerno, je povsem neprimerno, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s takšnimi sodbami nima prav nič in verjamem, da jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva ne bi želela podpisati.  Ne samo, da gre pri dikciji »v imenu ljudstva« za relikt prejšnjega totalitarnega režima, ki se je vedno skrival za »ljudstvom«, ob tem pa uprizarjal montirane politične procese, je ljudstvo v Sloveniji pri sodnih odločbah namenjeno le še kot ustavno okrasje, saj se je tudi pomen sodnikom porotnikov v zadnjih letih zelo zmanjšal.  V treh sosednjih državah se sodbe izrekajo »v imenu republike« oziroma z dodatkom imena države. V Avstriji »Im Namen der Republik« (V imenu republike), na Hrvaškem »U ime Republike Hrvatske« (V imenu Republike Hrvaške) in na Madžarskem »a Magyar Köztársaság nevében« (V imenu Republike Madžarske). Te tri države s tem izkazujejo tako spoštovanje do svoje republike in do sodnikov, ki sodijo v imenu republike, a hkrati je jasna tudi odgovornost v primeru »slabih« sodb; za njih je (so)odgovorna tako vsakokratna oblast kot sodnik/sodniki, ki je/so sodil-i v posamezni sodni zadevi.  V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje: 1. Ali na ministrstvu za pravosodje načrtujete spremembe Zakona o kazenskem postopku (2. odstavek 364. člena ZKP) in Zakona o pravdnem postopku (2. odstavek 324. člena ZPP), se pravi spremembe v zvezi z zakonskimi določbami, ki govorijo o  izrekanju »sodb v imenu ljudstva«, da bi se sodbe tudi v Sloveniji izrekale »v imenu Republike (Slovenije)«? 2. Ob tem vas sprašujem, kakšno je vaše načelno mnenje o primernosti izrekanja »sodb v imenu ljudstva« na pragu 20 let 21. stoletja, ko vemo, da takšna dikcija izrekanja sodb izhaja iz prejšnjega komunističnega sistema z represivno kazensko zakonodajo?  Prav tako vas naprošam za naslednje podatke: - V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na ljubljanskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?   - V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na mariborskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?

Sun, 15. Sep 2019 at 14:58

497 ogledov

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Sun, 15. Sep 2019 at 12:03

286 ogledov

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej svečano, saj so ga povezali tudi s 100 letnico dodelitve Apaškega polja slovenskemu ozemlju oziroma takratni državi SHS. "Slovenija v malem," so poimenovali osrednjo slovesnost, na kateri je bil častni gost in osrednji govornik predsednik RS Borut Pahor. Dvorana apaškega Kulturnega doma je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo svečanostob 13. občinskem prazniku apač. Zakaj enačaj Apaškega polja s pojmom Slovenija v malem. Ozadja je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil župan občine Apače dr. Andrej Steyer, ko je spomnil na 100 letnico podpisa pariške mirovne konference, ki je mejo postavila na reko Muro in Apaško polje, kjer so zvečine živeli Nemci, je postalo de slovenskega ozemja. Tragičen eksodus nemškega življa, ko so jih takratne revolucionarne oblasti 1947. leta izgnale, priselile pa slovenski živelj od Prekmurja, preko Koroške, do Primorske, je Apaškemu polju prislovnično nadel ime Slovenija v malem. Tudi svečani govorec, predsednik Republike Borut Pahor je spomnil na tragične dogodke leta 1947, ko so takratne komunistične oblasti izgnale apaške Nemce. Med povabljenci na svečanosti ob 13. občinskem prazniku Apač je bil tudi državnozborski poslanec SDS Franc Breznik.  Prireditev so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Apače, Kvartet trobil Pihalnega orkestra Apače, Akademska folklorna skupina Študent, Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače in Otroci iz Vrtca Apače. Občina Apače se je ob sklepnem dogajanju ob občinskem prazniku uradno pridružila projektu GLAMUR, ki ga v okviru sodelovanja lokalnih akcijskih skupin izvajajo LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Prlekija, LAG Vulkanland iz Avstrije in društvo Genuss am Fluss. "GlaMUR - Užitek ob reki" je tudi blagovna znamka na območju 28 sosednjih občin Slovenije in Avstrije.
Teme
usposabljanje

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih - nuja vsakega podjetja