SI
Na predvečer 100 letnice slovesno v Beltincih s pozivom državi po večji razvojni pomoči
V Fokusu
Novice

Petek, 16. avgust 2019 ob 22:54

Odpri galerijo

Uvod v dvodnevno slavnostno dogajanje ob 100 letnici združitve Prekmurja z matico v Beltincih, danes bosta namrečv beltinskem parku pred župnijsko cerkvijo svečano bodoslužje, pozneje pa pri graščini tudi državna proslava, je pomenila proslava ob beltinskem občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi vidni slovenski politiki na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in cerkveni dostojanstveniki s kardinalom Francem Rodetom na čelu.

         

Beltinski župan Marko Virag je v svojem nagovoru spomnil, da so Beltinci simbolno kraj, kjer se je rodilo Prekmurje kot del slovenskega nacionalnega in državnega prostora. »Danes moramo pogumno stopati po poti povezovanja ter z znanjem in razvojno vizijo povezovati potenciale Prekmurja, Slovenije in Evrope. Le tako bomo vsem, ki so za svojo domovino s ponosom izbrali Prekmurje in s tem torej Slovenijo, omogočili družbeni napredek in blaginjo, ki si jo s svojim delom in vrednotami zaslužijo,« je povedal Virag.

V uredništvu spletnega časopisa V FOKUSU si dovolimo potrkati na nacionalno zavest naših bralcev in jih spodbuditi, da se danes, to je v soboto, 17. avgusta pridružijo množicislovenskih domoljubov z levega in desnega brega reke Mure, ki bo ob 17. uri spremljala svečano bogoslužje, ki ga bo ob številnih škofih in duhovnikih daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore. 

Slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahorje v uvodu opozoril, da je spominsko obeležje, postavljeno na kraju, kjer se je pred 100 leti zbrala 20 tisoč glava množica, večen opomin in spomin na dogajanja po prvi svetovni moriji. "Po tistih burnih časih je intelektualno, politično, duhovno, tudi duhovniško jedro takratnih prekmurskih Slovencev dobro razumelo zgodovinski kontekst časa in na vse te načine utemeljilo zgodovinsko istovetnost Slovencev in si želelo in prizadevalo, da bi na obeh straneh Mure živeli Slovenci skupaj." Praznovanje tega dogodka pa ni uperjeno proti kašnemu narodu oziroma narodni skupnosti, s katero sobivajo v Prekmurju, najmanj proti pripadnikom madžarske narodnosti, je povdaril Pahor.

Sklepno dejanje slovesnosti ob občinskem prazniku Beltincev je bilo pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislava, kjer so beltinski župan Marko Virag, predsednik Borut Pahor in kardinal Franc Rode simbolno predali spominsko znamenje,ki ga je izdelal akademski kipar Mirko Bratuša, kardinal Rode pa ga je tudi blagoslovil.


 

Spominsko znamenje bo povezovalo tri osrednje objekte, grad, cerkev in občinsko stavbo. Ne gre za klasični kip, ampak je postavitev avtor zamislil kot aktivno urbano opremo s pršilci za vodo, ki bodo poleti hladili zrak v parku. Voda je pri tem tudi simbol Mure, reke, ki po duhovniku Jožefu Kleklu ne ločuje, ampak povezuje, vodni pršci pa predstavljajo meglice nad mursko vodo.

Spominsko znamenje je sestavljeno iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo, obenem pa simbolno poustvarja množico tistega dne, ko se je pred beltinsko cerkvijo zbralo čez 20.000 ljudi, ki so pozdravili združitev z matično domovino

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 22. Nov 2019 at 15:05

0 ogledov

Poštni roparji ne počivajo, po Veržeju oropali še pošto na Teharjah pri Celju
Poštni rop v Veržeju se je za roparja končal klavrno V sredo, okrog 16.30 so bili soboški policisti  obveščeni o ropu pošte v Veržeju. Ugotovljeno je bilo, da je storilec, ki je bil oblečen v jakno maskirne barve s kapuco, hlače sive barve in obut v črne čevlje vstopil v prostore pošte. Tam je uslužbenki zagrozil s pištolo in zahteval denar. Uslužbenka mu je izročila denar, nato je nato pobegnil. Danes so iz soboške PU sporočili, da so policisti naropan denar, gre za 6800 evrov, našli v neposredni bližini kraja ropa. Storilec je denar odvrgel zaradi sistema, ki ga je obarval.   Oropana pošta na Teharjah pri Celju Po skoraj letu dni SPET rop pošte. Potuhnili se »preštudirali« in spet udarili. »Receptura« ista, lokacije in  obljudenost  pošte  v smislu odročnosti  in na samem. Vse »jasno« samo pojva še kar na prej ponovljiv. Kot poročajo s PU Celje, bi naj sinoči, nekaj minut pred 18. uro, tik pred zaprtjem pošte, naj bi dva  zamaskirana  moška vstopila v prostore poslovalnice pošte na Teharjah, zaposleni zagrozila s pištolo in zahtevala denar. Po zahtevanem in  dobljenem  denarju pa  sta pobegnila v »temno« noč.   Oba storilca sta bila mlajša. Eden je bil visok okoli 165 cm, drugi pa okoli 180 cm. Oblečena sta bila v temna oblačila, oba sta imela na glavi črni volneni kapi, čez obraz sta si nadela črni ruti. Eden bi naj  bil oborožen. Vse, ki so pred ali po ropu v bližini poštne poslovalnice opazili moška, danega opisa ali morda vozilo s katerim bi se lahko pripeljala in odpeljala, prosimo za informacije. Sporočijo naj jih na telefonsko številko 113. Od tod naprej se začne »samozaščitna«akcija(kot v socializmu) s pozivom občanom da v kolikor lahko in če lahko, prosimo da sporočijo. Nič ali malo o tem pa na izkoreninjanju pojava, ki je ponovljiv, po istem modelu in kaj v bodoče o takšnih primerih početi in ukrepati. Sistematičnega pristopa pa ni ali je odsoten, vsaj za javnost ni.. Snovalci teh in takšnih »podvigov« se ne sme motiti pri njihovi  »ustvarjalnosti«. Ali pa se to še to šteje kot pojav nizkega družbenega rizika? Če ni, potem pa naj bo kdaj kaj več kot naštevanje in pozivanje. Tudi občani pričakujejo več!

Thu, 21. Nov 2019 at 10:11

289 ogledov

Branko Šumenjak, državni svetnik: Država se dela norca iz upokojencev! Ni izključen punt upokojencev!
V tokratni Sredi v sredo je bil sogovornik državni svetnik in predsednik seniorjev SDS Branko Šumenjak. Govorila sva o delovanju državnega sveta, ki zaradi svoje odločne drže postaja vse bolj moteč za oblastno koalicijo, saj ji je s sprejemanjem odklonilnega veta že večkrat zmešal štrene pri njenem lomastenju po javnih sredstvih. Zadnji primer je bil zakon o izvajanju proračuna. Veto ni izključen tudi pri morebitnem sprejemu proračunov v DZ za prihodnji dve leti, če bo obveljala zahteva ministra Bertonclja po znižani glavarini.  Da se država dela norca iz upokojencev, je prepričan Branko Šumenjak, saj namesto pokojninske reforme upokojencem "obljublja" izravnavo, ampak to šele deembra prihodnje leto, če bo seveda gospodarska rast dosegla 2,5%. V klubih seniorjev pomladnih strank se dogovarjalo, da pripravijo protest, na katerem bodo Šarčevo vlado jasno in glasno opozorili, da jim je zmanjkalo potrpljenja. Demografski sklad kot drugi steber zagotavjanja denarnih virov za pokojnine, je edina rešitev, ki bi jo morala vlada upoštevati pri pripravi nove pokojninske reforme. VIDEO:

Wed, 20. Nov 2019 at 15:09

184 ogledov

Alma M Karlin: »Azija me je uročila!« Ob stoti obletnici njenega odhoda na pot okoli sveta
Po vsem raziskanem do sedaj velja da je bila Alma Maximilliana Karlin med najvplivnejših osebnosti svojega časa. Včeraj, danes, ta mesec, to leto in še kakšno bo v znamenju  dosežkov in pomena  ter z pravimi vsebinami, vedenji in izsledki  po polno pa nikoli zadosti, o življenju in prispevku Alme Maximilliane Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, novinarke,  poliglotke in še kaj. 24. november 1919 je dan ko se je odpravila v svet in bila polnih osem let na poti temu jubileju, natančno sto let bo če z nekaj dni, je bila namenjena včerajšnja okrogla miza v organizaciji Pokrajinskega muzeja Celje, bolj vsrkavanje mnoštva podatkov, vedenj,  dognanj na podlagi gradiv ki so ga raziskale gostje včerajšnjega omizja, ki ga je vodila Barbara Ternovec , kustosinja pri omenjenem muzeju. Pri vsem tem je pomembno da je Alma poudarjala od kod prihaja. Tako kot je, da se je njeno življenje začelo v Celju, prav tako je prizorišče,kraj kjer je sklenila svoje življenje,  v Celju, blizu Celja na Pečovniku leta 1950, manj ali več izpolnjeno z dogodki, situacijami, ki jih  težko premore kar tako nekdo. Alma ga je zmogla v vsej svoji raznovrstnosti, nevsakdanjosti, zanimivosti, drugačnosti. Bila je zagovornica vrednot, ki se jih je držala in spoštovala, vztrajno in neomajno ne glede kaj ji je to prineslo. Takšna zanimiva situacija je bila po drugi svetovni vojni ko je nekemu,oziroma komandantu  Francu Leskovšku Luki odgovorila,  da ne bo podpirala dosežke njihove revolucije, ter da loči prav od narobe, v tem primeru med komunistično revolucijo in partizanstvom. To kar so naredili in izrodili iz partizanstva nikoli ne bo sprejeto pri njej.   Narava Alminega popotovanja jo uvršča med največje popotnice vseh časov. Alma je potovala sama kontinuiran vseh osem let od koder se je vrnila konec decembra. Njeno odpravo nobeden ne financira, ampak po poti služi denar z svojim delom, kar ji dela zelo, zelo posebno. Razstava  ki bo  predvidoma februarja na Dunaju,  jo bo, upajmo, umestila  na seznam popotnikov ki os zaznamovali svet.  S tem, bo za Almo veljalo da je popolnoma rehabilitirana, čeprav je za nekatere bila zaznamovana, nesprejeta, je bila opredeljena kot antikomunistka in antinacistka in še česa.  Idealizira se jo je, ima tudi temno plat, imeli so jo za rasistko. Ampak? Pri pozitivnih vrednotah je neomajna. Vrednote ki jih neguje  jih zagovarja do zadnjega diha.  Loči zrno od plevel, tako kot je bil  odnos do partizanstva in komunizma in je to jasno artikulirala, kar jo je stalo ugodja, ki bi ga  lahko imela. Noben kompromis ni vreden odrekanju lastnim vrednotam. Po njeni smrti  je njena prijateljica Thea Schreiber Gamellin, je izročila 840 predmetov predvsem azijskega porekla, od tega je raziskano 100 predmetov iz azijske zbirke. Vse te predmete  so hranili v depojih, raziskuje se jih zadnjih 20 let pretežno na oddelku za Vzhodno Azijske študije  na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preko raziskanih predmetov se določi tudi stanje v družbi za določeno obdobje na katero se nanašajo  preučevani predmeti. Med raziskanimi predmeti je zanimiva zbirka pahljač. To je posebej raziskala Nataša Visočnik Gerdelj.   Pahljače kot takšne imajo  večnamensko uporabo in več pomenov. Sicer jih je Alma prinesla  iz Koreje, Kitajske, Tajvana in Japonske. Vedoč da sta predvsem prisotni dve vrsti pahljali in sicer ovalne in pregibne, ki so bile zložljive. Pahljače poleg svoje praktičnosti in funkcionalnosti, tudi kot modni dodatek, imajo tudi sporočilno vrednost. Mnogokrat, že če ne vsakokrat, so pahljače odslikavale tudi obdobje iz katerega so narejeni, še bolj pa je bila poudarjena sporočilnost. Uporabljali so različne poslikave, ki so nam uprizarjale dogodke tega časa. Čez čas so začeli na pahljačah pisati pesmi ali sporočati določene izide dogodkov  ki so se odvijali po posameznih provincah ali deželah takrat zelo obsežnega Japonskega  cesarstva. Zanimivi so izsledki raziskovanja razglednic s katerimi se je ukvarjala dr. Šikako Jašimori Bučar.  Pri raziskavi  več kot 500 tih razglednic je zvedela v katere pokrajine se je odpravljala na ogled in katere znamenitosti, stavbe in mesta je obiskovala. Velja poudariti , da je Alma M. Karlin obiskovala šintoistična svetišča in da je vse to kar je bilo povezano z Japonsko zaključila pred velikim potresom tistega časa. Po načinu pisave na razglednicah je bilo prav tako možno zvedeti ali se v določeni pokrajini uporablja  katera pisava, modernejša, ki poteka odzgoraj navzdol ali tradicionalno starejša iz desne proti levi. Večplastnost raziskovanja njene zapuščine pride še kako prav pri pričanju o  času v katerem je živela in kako je to v resnici bilo. Pri vsem kar je povezano z Almo M. Karlin  in vedenju o njej,  velja za  neizpodbitno da je bila v medijih, posebej nemških,  Zvezda Evrope. O tem pričajo tudi koledarji, ki so  jih izdali v Berlinu pred nastopom novega 1931 leta, da jo umeščajo med najvplivnejše ženske tistega časa. Njeni potopisi so dosegli  naklado 90 tisoč izvodov razprodanih do zadnjega izvoda. Njena zgodba ni enoznačna. Njena zgodba se dotakne vsakogar na različne načine, na raznih mestih. Ali zaboli ali očara, tako je jo Azija. Alma nagovarja kot človek in ne kot človek. Pravkar izšla publikacija in občasna razstava z istoimenskim naslovom »Azija me je uročila« bo »piknila« marsikoga  na pravo mesto, da obišče razstavo zaradi Alme in zaradi sebe. Obenem si želimo, da s prihajajočo razstavo o Almi Karlin na Dunaju,da bo tudi dokončno umeščena med velikane in velike osebnosti, ki je zaznamovala svoj čas in da ji ta sloves v resnici pripada Vane K. Tegov

Wed, 20. Nov 2019 at 08:51

291 ogledov

Dr. Milan Zver stopil v bran evropski demokraciji in začasno zaustavil pogajanja o programu Erasmus+
Poročevalec Evropskega parlamenta za krovni program EU za izobraževanje, mobilnost, mlade in šport, dr. Milan Zver, je včeraj skupaj s predsednico parlamentarnega odbora CULT, Sabine Verheyen, začasno zaustavil pogajanja z Evropskim Svetom in Komisijo o programu Erasmus+. Pogajanja med tremi evropskimi inštitucijami, tako imenovani trialog, so se v Bruslju formalno začela 7. oktobra s prvim krogom in nadaljevala 19. novembra z drugim krogom. Dr. Zver je v uvodu potrdil sprejem prvega kompromisnega paketa, kjer je Parlament dosegel pomembne zmage. Za tiste Evropejce, ki se do sedaj iz različnih razlogov niso mogli udeležiti aktivnosti Erasmusa, bo v prihodnje poskrbljeno veliko bolje. Ekipa evropskega parlamenta je dosegla tudi jasno razmejitev med fizično mobilnostjo in virtualnim učenjem. Čeprav dr. Zver močno podpira virtualno učenje, lahko po njegovem mnenju to samo dopolnjujejo fizično mobilnost, ne more pa je enakovredno nadomestiti, razen v izjemnih primerih. Parlament je dosegel tudi to, da bodo aktivnosti, ki jih bo financiral Erasmus+, izkazovale jasno evropsko dodano vrednost. Manj zadovoljstva pa sta dr. Zver in Sabine Verheyen pokazala pri vprašanju, kdo bo sprejemal velike odločitve v zvezi s programom med letoma 2021 in 2027. V preteklosti je namreč Evropska komisija že nekajkrat zlorabila svojo vlogo, ki ji dovoljuje, da izvaja to, kar ji naročita so-zakonodajalca, torej Evropski parlament in Evropski svet. Parlament je zato zahteval, da se večje odločitve v času naslednjega sedemletnega programskega cikla sprejemajo le z njegovo izrecno privolitvijo. Oktobra je Komisiji postavil zahtevo, da naj pripravi predlog za rešitev tega vprašanja do drugega kroga pogajanj. Ker Evropska komisija predloga do roka ni pripravila, je do nadaljnjega zaustavil pogajanja. »Menim, da je bila zaustavitev nujna, saj Komisija ne upošteva osnovnih načel evropske demokracije, po katerih politične odločitve sprejemata Parlament in Svet, Komisija pa jih izvaja,« je ob tem povedal dr. Zver. »Tako ne gre več naprej; to sporočilo smo včeraj zelo jasno posredovali Komisiji«, je še dodal. Dr. Zver je ob tem zagotovil, da ne pričakuje nikakršne zamude pri potrjevanju programa zaradi politične zaustavitve pogajanj, saj delo na tehnični ravni poteka naprej. »Pričakujem, da bo imela naša današnja poteza pozitiven učinek in da se bo Komisija končno odzvala na zahteve Parlamenta«, je bil optimističen dr. Zver in dodal, da je »naš cilj še vedno, da do konca letošnjega leta, torej pod finskim predsedstvom, najdemo kompromise za večino odrtih poglavij«. »Preostala vprašanja, kjer čakamo na odločitve šefov držav članic, na primer glede celotnega proračuna za naslednjo sedemletko, bodo v vsakem primeru rešena šele pod hrvaškim ali celo pod nemškim predsedstvom, ki sledita v letu 2020«, je spomnil poročevalec. Program Erasmus+ sicer iz leta v leto podira rekorde, financira vedno več projektov, udeležba pa je vse večja. Vse kaže, da bo samo v obdobju 2014-20 omogočil sodelovanje 4 milijonom udeležencem. Za obdobje 2021–27 pa se načrtuje, da bo sodelovalo kar 12 milijonov študentov, učencev, vajencev, učiteljev, mladinskih delavcev, odraslih, športnikov in drugih

Wed, 20. Nov 2019 at 07:30

262 ogledov

Rudolf Maister- vselej na pravi strani, ko se je šlo za obrambo slovenstva, njenega jezika, kulture in naroda
Na ploščadi pred Knežjim dvorcem  v Celjum je potekala slovesnost ob odkritju v čast in slavo znamenitemu celjskemu 87. Pehotnemu polku avstro-ogrske vojske. Slovesnost so pripravili: Mestna občina Celje, Pokrajinski muzej Celje in osrednja knjižnica Celje. Čez štiri dni je  dan Rudolfa Maistra, s katerim obeležujemo vrhunec  njegovih prizadevanj da čim več Slovenk in Slovencev  ostane ali se združi v čim bolj  kompletno in kompaktno ozemlje, kjer bi skupaj živeli,  gojili jezik, kulturo in ohranjali narodovo identiteto. Prav zato je pomemben današnji dan. Osrednji govornik na prireditvi je bil muzejski svetnik Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Ta nam je orisal pot nastajanja in delovanja. Med drugim je povedal da so 87. pehotni polk, s sedežem nabornega območja v Celju, ustanovili leta 1883. V času svojega 35-letnega obstoja je večkrat menjal kraje, kjer je bil nastanjen. V Celju je bil od leta 1888 stalno nameščen en bataljon polka.    V polku je vseskozi služil visok delež, med 80 in 95 odstotkov je bilo Slovencev, zato je veljal za slovenski polk. Ta polk do  prve svetovne vojne je bil v glavnem razporejen po mirovnih misijah. Z izbruhom vojne se je vse spremenilo. Polk sestavljen iz pretežno ali iz  samo slovenskih vojakov ko je ustavljal napredovanje Italijanov, je branil slovensko zaledje in slovenske domove. Leto 1917 je na soški fronti leto krvavih bitk, v katerih je sodeloval tudi celjski pehotni polk. Odlikoval se je zlasti v bojih za strateško pomemben hrib Škabrijel (Sv. Gabrijel), ki ga je za ceno velikih izgub uspel obraniti. Za to je Franjo Malgaj dobil zlato odlikovanje. Po preboju soške fronte, konec oktobra leta 1917, je polk boje z Italijani in njihovimi zavezniki nadaljeval ob reki Piavi, po avstro-ogrskem podpisu premirja, novembra leta 1918, pa se je vrnil v domovino in se vključil v novo slovensko vojsko kot Celjski peš polk. Kasneje je polk sodeloval  tudi v bojih za severno mejo kjer je prav tako deloval Franjo Malgaj,  kjer je tudi padel. Obdobje med dvema vojnama je tudi obdobje , nejasnosti, kje umestiti ta del zgodovine v katerem ni manjkalo  svetlih obdobij in korenitih zasukov  za kasnejše dosežke na narodnem in narodnostnem področju. Unitaristom v Beogradu ni dišalo potencirati vloge  vojakov in časnikov slovenskega porekla. Če tudi je Rudolf Maister kasneje postal prvi slovenski general. V obdobju po drugi svetovni vojni  ni bilo »prikladno« ja omenjati. Šele zadnji dve desetletji se govori piše, raziskuje o vlogi in udeležbi Slovencev v prvi svetovni vojni.  Tudi zato  je potrebno raziskati vse v zvezi z delovanjem 87 pehotnega polka. Ne smemo se odpovedovati in sramovati svoje preteklosti. »Zelo težko se učimo iz zgodovine če jo ne sprejmemo, ne spoznamo  njeno celovitost in če jo ne poznamo«, je zaključil Marko Štepec  slavnostni govorec ob odkritju spominske  plošče v čast 87  pehotnemu polku in vsem slovenskim fantom , ki mu je poveljeval Rudolf Maister. Danes je v Celju tudi 20 pehotni polk Slovenske vojske, ki mu poveljuje podpolkovnik Gregor Hafner, ki pravi da poleg nadaljujejo tradicijo 87 pešpolka, po vojaki plati a tudi za to kjer je en del 87 pešpolka  v začetku njegovega prihoda v Celje bi naseljen prav v tej vojašnici, v kateri poveljuje. Dragi državljani, državljani, državljanke, Slovenke in Slovenci, obeležujmo, proslavljajmo  pomembne datume , dogodke, krepimo zavedanje  o lastnem narodu, samo na takšen način se tudi obstane.  Rudolf Maister, Franjo Malgaj in vsi znani in neznani borci, pokopani ali nikoli odkriti kraji njihovega zadnjega diha, ko so dihali za svoje slovenske domove, si to brez izjem to zaslužijo! Vane K. Tegov

Tue, 19. Nov 2019 at 07:37

308 ogledov

Zaradi slabega privijačenja odpadli obe zadnji levi kolesi na avtobusu domačega prevoznika.
Kot poročajo z PU Celje, naj včeraj zvečer prometni policisti na avtocesti  A1 obravnavali prometno nesrečo voznika slovenskega avtobusa, ki je vozil 18 otrok. Na avtobusu so se zaradi nepopolnega privijačenja, odvili vijaki, zaradi česar sta z avtobusa odpadli obe zadnji levi kolesi. Eno izmed odpadlih koles je poškodovalo osebni avtomobil. Na srečo ni bil v prometni nesreči nihče poškodovan.  V omenjenem primeru bomo zoper servis ter odgovorno osebo, ki je pred vožnjo opravila demontažo in montažo koles, uvedli prekrškovni postopek. Nekaj dni pred tem bi naj,  prav tako zgodba z avtobusom  tujih registrskih oznak, na avtocesti  A1  imeli v postopku tujega voznika avtobusa,  tujega  prevoznika,  polnega  potnikov,  ki  mu  je  preizkus  z alkotestom  pokazal, da je imel 0.15 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Izdan mu je bil plačilni nalog ter prepovedana nadaljnja vožnja. Kaj reči? Ali je to stanje duha v družbi, ki se odraža v  vseh porah življenja, gospodarstva, je to malodušje, brezskrbnost, neodgovornost, ali enostavno strah opozoriti na karkoli.  Iti na pot ne da bi bil stoodstotno prepričan v  brezhibnost vozila, ki se vključuje v javni promet, pomeni da zavestno spravljaš ljudi-potnike v  življenjsko  nevarnost.  Tokrat je bila sreča ali splet okoliščin , ki ni rezultiral  poškodovane in bog ne daj  kaj hujšega, naslednjič pa ne bo tako.Naslednjič za prenekaterega ne bo, zato čim več notranjega nadzora prevoznikov ljudi, seveda pa še vedno na cesti z povečanim številom v vpogledov stanja prevoznih enot. Žal, če ne gre drugače! V.K.T.
Teme
100 letnica Beltinci 17 avgust občinski praznik spominsko znamenje mirko rajnar župan Marko Virag PRS Borut Pahor

Zadnji komentarji

Danilo Papič

2019-11-16 15:31:22


Gospa Romana Tomc, pokojninske problematike ne razumete, ali pa se delate, da je ne razumete. Pravite, da je slovenski pokojninski sistem nevzdržen. Če ga vzdržujemo, je očitno vzdržen! Saj nečesa, kar je nevzdržno, ne bi mogli vzdrževati. Demografski sklad bo potuha! Ustvarjal bo napačen vtis, da nekje en velik kup denarja čaka na upokojence; treba ga bo samo še razgrabiti. Le kdo bi ob tem kupu denarja pomislil na kakšno pokojninsko reformo! Če imamo kup denarja, ne rabimo nobene pokojninske reforme, bo rekel Janez Janša. Demografski sklad problema ne bo rešil, ampak ga bo zamaskiral. Demografski sklad je samo prelaganje denarja iz levega v desni žep. Kar ne bi bilo nič narobe, če demografski sklad ne bi povečeval apetitov. "Kadarkoli zmanjka denar, vlada poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja lahko v naslednjih treh letih pride do kolapsa pokojninske blagajne", pravite. Dva stavka, ki sta med seboj nelogično povezana: ravno zaradi tega polnjenja pokojninske blagajne iz proračuna NE BO prišlo do kolapsa pokojninske blagajne, sicer pa bi! "Odpraviti je treba razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških", pravite. Nobenih razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, ni treba odpravljati, ampak je treba odpraviti diskriminatornost samo! Bojim se, da se boste pri odpravljanju razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, tako izčrpali, da vam bo zmanjkalo energije za odpravo diskriminatornosti same. Zato pustite razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, in odpravite diskriminatornost samo! Gospa Tomc, ali Vi razumete razliko med poviševanjem pokojnin in pokojninsko reformo? Janez Janša, recimo, tega dvojega ne razlikuje. Dovolite, da Vam povem razliko. Poviševanje pokojnin pomeni aktivni generaciji več vzeti in to dati upokojenski generaciji. Pokojninska reforma pa pomeni upokojenski generaciji dati več, ne da bi več vzel aktivni generaciji. Naj to ilustriram z bencinskim motorjem. Prispodoba za poviševanje pokojnin: da bom prevozil več kilometrov, moram natočiti več bencina. Prispodoba za pokojninsko reformo: Izboljšam motor (povečam izkoristek motorja) in z ENAKO količino bencina prevozim VEČ kilometrov.
APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Na predvečer 100 letnice slovesno v Beltincih s pozivom državi po večji razvojni pomoči