SI
VIDEO: Zgodovinske misli Jožefa Klekla v praznični pridigi soboškega škofa dr. Petra Štumpfa
Za kulturo svojega jezika si moramo prizadevati z vsemi močmi; stalno, trdno moramo povsod celemu svetu pokazati, da smo Slovenci, ne boljševiki.
V Fokusu
Novice

Četrtek, 15. avgust 2019 ob 16:55

Odpri galerijo

V osrednjem romarskem središču soboške škofije, verkvi Marije pod Logom, se je tudi danes ob praznovanju Marijinega vnebovzetja zbralo velikanska množica romarjev od blizu in daleč. Vsako leto vsaj dvajset tisoč, več kot se jih zbere v kateri koli Marijini cerkvi v Sloveniji. Svečano mašo v turniški Mariji pod logom je daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Svojo pridigo je pričel in tudi končal z zgodovinskimi mislimi narodnega buditelja in in velikana med prekmurskimi duhovniki Jožefa Klekla, ki je pred 100 leti v svojem časopisu Novine zapisal, da se ljudje v težkih in negotovih časih obračajo Mariji po pomoč. Pridigo dr.Petra Štumpfa objavljamo v celoti.

"Ob prazniku Marijinega Vnebovzetja je velikan med prekmurskimi duhovniki, narodni buditelj Prekmurcev za slovenstvo, Jožef Klekl st., pred 100 leti zapisal v svoj tednik Novine: »Naše oči se obračajo tja gor, kjer ni ne bojev in ne trpljenja, temveč urejenost, dobrota, zadovoljnost in blaženost. Na Zemlji živimo v samih težavah, kjer kraljujeta nemir in nered, obdaja nas samo nezadovoljstvo. In v teh splošnih težavah se naš pogled opira v nebeške višave. Nad to grozno zmešnjavo in na vsa strta človeška srca se razprostira najbolj mil in najboljši materin plašč. In če na to ne pomislimo, se ne moremo potolažiti. Dokler ima dete dobro mater, se ničesar ne sme bati. Mi pa ne, da imamo samo dobro mater, ampak imamo najboljšo Mater Marijo. Takšno, ki ne samo da hoče, temveč tudi lahko pomaga zato, ker je s svojimi priprošnjami vsemogočna. Kot nas učijo cerkveni očetje ter svetniki, za nas vse izprosi od Boga. Mir na svetu je zato tudi v njenih rokah. Ona je kraljica nebes in zemlje in zato nam ponuja preobilno pomoč, samo če zanjo potrudimo. Po to pomoč moramo iti. Ne moremo si želeti, da bi nam svojo pomoč prinesla k postelji, v kateri bi ostali po svoji nemarnosti. Vstanimo iz postelje. Sklenimo roke, srčno odprimo svojo dušo ter jo s čistim srcem prosimo za pomoč. Zagotovo jo bomo dobili.«

Praznik Marijinega Vnebovzetja obhajamo v zarji sobote 17. avgusta, ko so se bomo v Beltincih pri sveti maši Bogu zahvalili, da so se naši slovenski predniki pred 100 leti združili z matičnim narodom. Jožef Klekl st. namreč meni, da brez turniške Marije pod Logom nikakor ne bi prišlo do tega dogodka. Prekmurski Slovenci so namreč močno zaupali v Marijino pomoč v takratnih težkih in negotovih časih. Niso ostali v postelji svoje ležernosti ali malodušja. V svojem narodnem prebujenju so vstali, da stopijo k matični domovini Sloveniji.  In zato bo sveta podoba Marije pod Logom v soboto 17. avgusta poromala v Beltince. Njen prostor bo ob oltarju, kjer bomo obhajali sveto mašo. Zahvaljujem se bratom minoritom in turniškim župljanom za veliko razumevanje in pripravljenost, da bodo spremljali Marijino milostno podobo v Beltince.

Tam namreč nikakor ne bi mogli praznovati brez te milostne podobe. Potrebujemo Marijino mogočno varstvo in priprošnjo tudi na ta velik dan. Občutimo namreč, kako so tudi ob tej obletnici mnoge reči negotove -  še zlasti takrat, ko gredo mimo resnice o Božjem delovanju v naši narodni zgodovini. Nikdar se nobena stvar ne konča dobro za nas, če ni okrepljena z Božjim varstvom in blagoslovom. Lahko so dogodki še tako lepi in veličastni, se brez Boga hitro zagrenijo ter za seboj puščajo razočaranje in celo sprtost, za katerima pa vedno stoji in deluje hudobni duh.

Knjiga Razodetja nam govori o Ženi, ki jo je napadel zmaj. Ta skrivnostna Žena je Marija, zmaj pa hudobni duh. Zmaj je hotel Marijo izzvati v dvoboj, podobno kot v vojni. Tam se bojujejo nasprotne strani, dokler ena ne potolče druge. To je logika moči. Marija je žena in mati, ki varuje življenje Božjega Sina Jezusa. Zmaj pa je hudoben, ki svojo moč uporablja za uničenje ljudi. Nobena nosečnica, kateri je prva skrb njen še nerojeni otrok,  ne bo šla na bojišče, da bi se tam borila. Tudi če bi bila po poklicu vojakinja, bi se umaknila, samo da ohrani pri življenju svojega otroka. Tako je tudi Marija v pričakovanju otroka svoj boj z zmajem prepustila Bogu. Pred Herodom se je umaknila se je v puščavo Egipta in se nato vrnila v Nazaret, kjer ga je vzgajala za poslanstvo Odrešenika. Čeprav ga je njegov nebeški Oče vodil do križa, ga je obudil od mrtvih. Tako je Bog dokončno premagal zmaja – hudobnega duha.

Povsod se množijo napadi na Cerkev. Marija močno občuti to stisko Cerkve; tako kot je občutila stisko svojega Sina Jezusa, ko je umiral na križu. Marija občuti bolečine mnogih, ki so preganjani samo zato, ker so kristjani. Da bi zmogli prenašati zasmehovanje ali prezir tistih okoli nas, ki menijo, da izgubljamo čas in da je vendar na tem svetu dosti pametnejšega dela kot pa verovati v Boga, moliti, iti k sveti maši ali  pa celo romati, je vendarle tudi ta naša stiska priložnost, da se še bolj srčno zatekamo k Materi Mariji.

Vsako naše trpljenje, vsaka rana, vsaka naša slabost, vsaka stiska, vse kar je v nas zlomljeno ali polomljeno, vse to je kot humus, ki izboljša našo vero v Boga in zaupanje v Mater Marijo. Po Mariji Jezus vzame naše stiske, jih sprejme vase in jih spremeni v novo in neuničljivo življenjsko silo.

Sedaj bomo blagoslovili oljne slike turniške Marije pod Logom, ki jih bomo v soboto v Beltincih med sveto mašo v zahvalo podarili tistim škofom ali njihovim predstavnikom, katerih predniki so na škofovskih sedežih v Zagrebu, Györu, Sombotelu in Mariboru tisoč let ohranjali Prekmurcem katoliško vero. Pri tem ohranjanju katoliške vere našim prednikom je imela odločilno vlogo nebeška Mati Marija. Marijino čaščenje med Prekmurci ima vsaj 1176-letno zgodovino. Prvo Marijino cerkev je v utrdbi Blatenskega gradu 24. januarja 850 posvetil salzburški nadškof Liupram. Takrat je Marijina cerkev bila povzdignjena v glavno cerkev Spodnje Panonije, katere del je bilo tudi naše Prekmurje. Tako je zanesljivo vplivala na Marijino čaščenje med našimi predniki. Zelo verjetno je v tej cerkvi knez Kocelj leta 867 sprejel sv. brata Cirila in Metoda. Poleg te cerkve so naši predniki zgradili še štiri starodavne cerkve, posvečene nebeški Materi Mariji: v Turnišču, v Lendavi,  pri Gradu na Goričkem in na Tišini.

Duhovnik, zgodovinar in narodni buditelj, dr. Franc Kovačič, predpostavlja, da je Marijina cerkev v Turnišču stala že konec 9. stoletja, torej 300 let pred prvo pisno omembo. Sredi 19. stoletja je duhovnik Jožef Košič v Starinah Železnih ino Salaskih Slovenov zapisal, da so že v 13. stoletju v Turnišče romali iz Štajerske, Hrvaške in Madžarske, ker so se v Turnišču na Marijino priprošnjo pogosto dogajala čudežna ozdravljenja. V Turnišče je vsako leto za praznik Marijinega Vnebovzetja romal tudi slavonski ban Nikolaj Banič. Vsako leto pred praznikom se je postil ob kruhu in vodi. V njegovem gradu so vso noč pred praznikom Marijinega Vnebovzetja gorele sveče pred Marijino podobo. Za romarje iz Lendave v Turnišče so po njegovem naročilu skozi gozd napravili novo pot, ki jo danes poznamo kot »Banuta«. Slikarju Janezu Aquili se je dal upodobiti v turniški cerkvi, kako kleče moli pred Marijo.

V Turnišče so takrat romali zaročenci pred sklenitvijo svetega zakona, ker je med ljudmi prevladovalo globoko prepričanje, da če ne bodo zaročenci romali k Mariji v Turnišče, bodo pozneje v zakonu trpeli zaradi prepirov. Tudi grajska služinčad si je pri grofih izgovorila pravico vsaj enkrat na leto poromati v Turnišče. Celo turški vpadi v naše kraje niso mogli zatreti romanj.

Nov razcvet romanj k turniški Mariji se je ponovno pričel v 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali. O tem priča bakrorez iz dobe pred letom 1777. Po dograditvi nove cerkve med dvema svetovnima vojnama, sta na novo obudila romanja župnika Jožef Sakovič in Ivan Jerič. Marijino svetišče v Turnišču je leta 2007 postalo škofijsko marijansko romarsko središče za soboško škofijo in je še vedno steber Marijinega čaščenja. Na praznik Marijinega Vnebovzetja sem pred petimi leti v tej cerkvi posvetil soboško škofijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Veliko starodavno »proščenje« za praznik Marijinega Vnebovetja se še vedno praznuje od 12. do 15. avgusta. V teh dneh k turniški Mariji vedno priroma okoli 20.000 ljudi, kar je več kot v katerikoli drugi Marijini cerkvi po Sloveniji.  

Naša pot po Zlatem mostu vere je torej zelo dolga pot. Z nami hodi Mati Marija. Po tem mostu hodimo kot Slovenci, Madžari, Hrvati, Nemci in Romi. Ta Zlati most nas vodi do nebes. Marija je vse svoje življenje povsem prepustila Bogu, da je lahko postala Božja Mati. Zmeraj je bila ob svojem Sinu Jezusu in tako je z njim tudi sedaj v nebesih. Kot Mati nas nenehno pri njem zagovarja, za nas prosi ter povezuje v veliko Božjo družino, ki tudi danes, pri sveti maši, skupaj obhaja praznik njenega Vnebovzetja. Tako vsi častilci Matere Marije oznanjamo vsemu svetu upanje, ki ne mine.

Slovenske zastavice, ki jih bomo danes dobili, da jih v soboto prinesemo v Beltince k sveti maši, nas spominjajo na besede Jožefa Klekla st., ki jih je pred 100 leti v Beltincih izrekel 20.000 glavi množici: » Nismo izpolnili svoje dolžnosti, da bi svetu pokazali, da nas je Bog kot Slovence ustvaril. To moramo popraviti. Za kulturo svojega jezika si moramo prizadevati z vsemi močmi; stalno, trdno moramo povsod celemu svetu pokazati, da smo Slovenci… V naši domovini lahko vsak narod govori svoj jezik. Mi Slovenci zahtevamo, naj se Madžarom in Nemcem, ki živijo med nami, da svobodo materinega jezika. Vsi smo izkusili, kako bridko je, če se materni jezik, za vero najdražja krasota, vklepa v verige. Naša prva dolžnost je, da sedaj popravimo, kar smo zamudili, da povsod pokažemo, da smo Slovenci, da povsod pokažemo, da nismo boljševiki, ampak verni Slovenci. Ta verni slovenski narod naj Bog živi!«

S temi Kleklovimi besedami izpred 100 let se s turniško Marijo pod Logom tako odpravljamo na pot do Beltinec. Dobri Bog naj nas na poti vere vse blagoslavlja.

- Amen

 

Turnišče, 15.8.2019                                           Dr.PeterŠtumpf

                                                                                 soboški škof

VIDEO PRIDIGA SOBOŠKEGA ŠKOFA DR. PETRA ŠTUMPFA

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Nov 2019 at 21:12

107 ogledov

Franc Bogovič: Takoj prekiniti tihotapske poti za nezakonite migrante in s Frontexom pomagati BiH pri soočanju z migranti
Bruselj, 14. november 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na današnjem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o položaju migrantov v Bosni in Hercegovini, zlasti v Bihaću, ob obravnavi izjave Sveta EU in Evropske Komisije opozoril, da se BiH sooča z vedno večjim številom nezakonitih migrantov, ki jih ne obvlada, situacijo dodatno otežuje dejstvo, da se BiH istočasno ukvarja tudi s številnimi notranjepolitičnimi spori. Ta pritisk nezakonitih migrantov na BiH in zatem posledično tudi na slovensko-hrvaško mejo je po njegovih besedah zelo velik. Bogovič je pozval k prekinitvi tihotapskih poti za nezakonite migrante in s pomočjo Frontexa tudi k pomoči BiH pri soočanju migranti.  Izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča na plenarnem zasedanju Evropskega Parlamenta o situaciji z velikim številom nelegalnih migrantov v BiH:

Thu, 14. Nov 2019 at 20:10

153 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: EU naj da jasen signal, da ilegalni migranti in tihotapci niso niti zaželeni niti dovoljeni
"Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je na plenarnem zasedanju v Bruslju dejal dr. Milan Zver. Evropski poslanec dr. Milan Zver je na današnjem plenarnem zasedanju v Bruslju razpravljal o migrantski situaciji v Bihaču. Ocenil je, da bi evropski parlamentarci o tej temi morali spregovoriti že zdavnaj, pa se morda ne bi pogovarjali o težavah, temveč o rešitvah, sedaj pa so soočeni s tem, da se ukvarjajo s posledicami problema. Ali kot se je slikovito izrazil dr. Milan Zver: "Upravljanje EU z migracijami zgleda tako, da "rep maha s psom, ne pa obratno." Evropski poslanec je bil tako tudi kritičen do odziva Evropske unije v povezavi z migracijami in je ob tem ocenil, da zaradi neustreznega odziva balkanska pot realno obstaja, prav tako pa tudi drugi problemi, povezani z nezakonitimi migracijami. "Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je v razpravi opozoril evropski poslanec. Po njegovih besedah si je Evropska unija sicer zadala jasne cilje glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v varne države oz. v države izvora, zato je poslanec kot izredno neodgovorno ocenil dejstvo, da teh ciljev niti približno ne izpolnjujemo. "Ravno zato, ker nezakonitih migrantov ne vračamo, zmanjkuje prostora za resnične begunce, torej tiste, ki so dejansko v življenjski nevarnosti v svojih državah," je bil oster poslanec, ki je tudi poudaril, da je treba pripraviti jasno politiko: kratkoročne in dolgoročne ukrepe. "Tudi, kar se Bihaća tiče. Predvsem pa je treba nezakonitim migrantom in tihotapcem dati jasen signal, da v Evropski uniji nezakonite migracije niso niti zaželene niti dovoljene," je zaključil dr. Milan Zver. VIDEO nastopa dr. Milana Zvera

Thu, 14. Nov 2019 at 10:32

203 ogledov

VIDEO: Žan Mahnič ostro v odzivu na škandalozno odločitev ustavnih sodnikov o preiskovalki DZ Franc Kangler in drugi
“Pravosodni organi pri nas so tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je na novinarski konferenci poudaril predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič. Mahnič se je odzval na odzval na odločitev Ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. VIDEO: Ustavni sodnik Klemen Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Kangler: Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je tako dopustno kot tudi nujno! Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati. Vsakdo v okviru svojih pristojnosti lahko preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju, izpostavlja Jaklič. “Policija, tožilstvo in sodišča v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti, neodvisno (preiskovalno) novinarstvo v okviru svojega razkrinkanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zloraba do policije in tožilstva sploh ne more priti, prav tako civilnodružbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami v pravosodju in v družbi nasploh, pa seveda tudi ministrstvo za pravosodje in ne nazadnje vsaka državljanska in vsak državljan.” Po besedah Jakliča imamo v sodobni demokraciji v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri izmed vej oblasti ne prihaja. “Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu prediskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati?” se sprašuje Jaklič. Vir: Nova24tv

Thu, 14. Nov 2019 at 07:51

73 ogledov

Največji zaseg heroina v Sloveniji - 730kg!
Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so v pristanišču Koper v oktobru 2019 na podlagi analize tveganja kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije (v skupni teži 21.530 kg), ki je prispela v kontejnerju. Pot zabojnika naj bi bila: Združeni Arabski Emirati (ZAE) – Egipt – Slovenija. Zabojnik je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v pristanišče Koper.  Uslužbenci FURS so zabojnik s pošiljko 29. 10. 2019 skenirali z x-ray skenerjem. Ob analizi slike skeniranja je bil ugotovljen sum na možne nepravilnosti, zato je bila odrejena še dodatna dokumentarna kontrola pošiljke. Po pridobljenih dodatnih listinah je bilo ugotovljeno, da je pošiljka dejansko prispela iz Irana, prejemnik pa je podjetje iz Madžarske. Odrejen je bil fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih drog FURS. Službeni pes je nakazal možnost, da se v zabojniku nahajajo prepovedane droge. Podrobna fizična preiskava je pokazala, da nekatere role polietilenske folije po teži odstopajo od ostalih. Po pregledu ene od teh rol je bilo ugotovljeno, da se v njeni notranjosti nahajajo zavojčki z neznano snovjo. Preliminarni test za droge je nakazal na sum, da gre za prisotnost prepovedane droge heroin. Uslužbenci FURS so prekinili nadaljnje aktivnosti in obvestili pristojno Policijsko upravo Koper, ki  je prevzela in vodila nadaljnje aktivnosti. Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci FURS opravili detajlni ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri detajlnejšem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1421 zavojev s prepovedano drogo heroin. Skupna teža zavojev s prepovedano drogo heroin je bila 729,986 kg. S pregledom dokumentacije spornega ladijskega zabojnika, zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi Policije in FURS je bilo ugotovljeno, da je organizirana kriminalna združba iz Madžarske organizirala prevoz ladijskega zabojnika – iz Irana preko Združenih Arabskih Emiratov oz. Dubaja v pristanišče Koper, kamor je z ladjo prispel konec meseca oktobra 2019. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte.   Na podlagi ugotovitev, da so storilci kaznivega dejanja trgovine s prepovedanimi drogami iz Madžarske, je bila informacija o prestreženem tovoru heroina posredovana madžarskim varnostnim organom z zaprosilom, da identificirajo dejanskega prejemnika prepovedane droge. Od njih smo prejeli povratno informacijo, da na njihovem ozemlju že izvajajo kriminalistično preiskavo zoper znane osumljence, ki so pričakovali prihod večje količine prepovedanih drog. Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane »nadzorovane pošiljke« na relaciji Koper – Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen. Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra je bila celotna količina prepovedane droge zasežena, v nadaljevanju pa ladijski zabojnik zapečaten, še prej pa vanj vstavljenih 134 zavojev s prepovedano drogo heroin (op. skupno 69,646  kg teže heroina), skritih v kolutih s PVC folijo. Na podlagi odobrenih prikritih preiskovalnih ukrepov se je v naslednjih dneh ugotovilo, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske, ki ga je odpeljal preko Slovenije na Madžarsko. Sporni ladijski zabojnik je bil od trenutka odvoza iz Luke Koper pa vse do prestopa državne meje v Madžarsko pod stalnim nadzorom slovenskih kriminalističnih enot. Zatem so spremljanje prevzeli madžarski varnostni organi. (Informacija z nov. konference (13. 11. 2019; Nagykanizsa,  Madžarska) *** V tem primeru gre za količinsko največji zaseg heroina na ozemlju Slovenije od njene osamosvojitve. Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 % heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 %. To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje med 20 do 40 evrov.  Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču ocenjujemo, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. V Sloveniji je storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko sankcioniran s kaznijo zapora v trajanju od 1 do 10 let, v primeru storitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi pa s kaznijo zapora od 5 do 15 let.  

Wed, 13. Nov 2019 at 23:09

207 ogledov

Nagrada Evropske komisije za konservatorstvo odslej domuje v nagrajenem Paviljonu v Celju
Danes je v Celju potekla slovesnost ob prejemu European Heritage Award, na mestu oziroma pred lokacijo in objektom s katerim si je Celje prislužilo to nagrado. Nagrado si je prislužila stroka, Celje in Slovenija. Celje in s tem Slovenija je ena pomembnejših točk na zemljevidu mest, ki se ponašajo s to in takšno nagrado. Kot je znano, je Mestna občina Celje leta 2016 odprla Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju. Paviljon, v katerem je tudi TIC (turistični informativni center) med drugim predstavlja  ostanke dveh razkošno okrašenih rimskih vil najdenih med prenov starega mestnega jedra. To prezentacijo, ki predstavlja najvišji standard  na področju konservatorstva je prepoznala Evropska komisija kot izjemen primer v Evropskem merilu tudi  tako, da je Paviljonu, Celju in Sloveniji podelila priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Celje se je sto nagrado znašlo v družbi 25  nagrajenih mest iz 16 držav iz vseh koncev Evrope. Na  slovesnosti ki je potekala Celju na čast in vsem deležnikom ki so najbolj zaslužni, da se je to zgodilo, je bilo rečeno da je kvaliteta najdbe presenetila največje optimiste ter da gre za ostaline izjemnega pomena. Glede na izvirnost in vpetost v samo kompozicijo, je bilo potrebno in pomembno da se prezentira in situ, kar pomeni da se kraju najdbe. Sam Paviljon poleg prezentativnega učinka ima izjemen izobraževalni pomen, hkrati pa se izjemno elegantno  vključuje v stavbni niz.  Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekt Nande Korpnik, ob posluhu investitorja MO Celje, mestu in vsem nam , ki prebivamo v njem ponudil svetovno priznan presežek. Današnja slovesnost slavi kulturno izročilo, našo preteklost, daljno preteklost, polpreteklo in povsem svežo preteklost. Da je to pomembno priznane za vse nas pričajo besede Brede Arnšek,  podžupanje mesta Celje,« ki pravi, da si štejemo v veliko čast da smo dobitniki tega najvišjega priznanja ter da nas to na nek način, ob spoštovanju preteklosti, zavezuje  k drzne prihodnosti v Celju«.   O pomenu tega priznanja je spregovoril Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, ki je dejal,  »da  nas kulturna dediščina  opozarja na raznoliko preteklost, ki je bogata in različna ter da ne bi bilo to kar smo  če ne bi imeli naše kulturne dediščine. Preteklost ni tako enostavna, je komplicirana, je kompleksna, ima temne in svetle plati, vendar  je  pomembno da se o tem pogovarjamo  odprto in odkrito«, je sklenil svoje misli.  Pedro Ponce de Léon, član sveta fundacije Europa Nosta pri Evropski komisiji, navdušen na  tistim kar je videl, ki je mimogrede povedal da je tukaj prvič, je položil na srce vsem nam Celjanom,  da imejmo pozitivni  odnos do kulturne dediščine ker je to naše skupno bogastvo, ki je bistvena  pri gojenju občutka pripadnosti. Celjanom in Celjankam, Slovenkam in Slovencem, ostaja da nadaljujejo z takšnim odnosom do ohranjanja kulturne dediščine ter da vzgajamo in vzgojimo mlade generacije v odnosu do nje.  Paviljon kot tak ima enkratno priložnost da takšnemu poslanstvu v največji meri tudi zadosti. Vane K. Tegov

Wed, 13. Nov 2019 at 22:49

224 ogledov

Škofija Murska Sobota pripravila znanstveni simpozij ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Izjemnim enajstim referatom je prisluhnilo občinstvo na znanstvenem simpoziju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga v veržejskem Marijanišču pripravila soboška škofija in Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob pokroviteljstvu Slovenske škofovske konference. V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej so se zbrali tisti, ki imajo Prekmurje zares v srcu, je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril soboški škof dr. Peter Štumpf.   Sodeč po skorajda popolni medijski abstinenci, prisotni le kameri Nova24tv in exodus tv in spletni časopis V FOKUSU, so nacionalni in dominantni mediji ocenili, da gre pri simpoziju za drugorazredno temo. Nacionalnega radija in TV seveda ni bilo, ker se je hkrati v Murski Soboti odvijala predstavitev knjige o dr. Vaneku Šiftarju, sodniku in politiku, očetu Marjana Šiftarja, desne roke Milana Kučana, kar je za nacionalko prvorazredna tema. Umanjkali so tudi obrazi iz akademskih zgodovinbskih krogov, pa tudi obrazi, ki so uzurpirali praznovanje 100 letnice in se je zanje končala 17. avgusta z ugasnitvijo kamer in mikrofonov na državni proslavi v Beltincih. Številne udeležence je nagovorilo enajst predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota spregovorili o preteklosti, predvsem o dogajanju pred sto leti, pa tudi nakazali marsikatero današnje dogajanje. Svoje prispevke so predstavili: dr. Stanislav Zver, dr. Vinko Škafar, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Hotimir Tivadar, dr. Bojan Himmelreich, dr. Andrej Hozjan, dr. Ivan Štuhec, dr. Bogdan Kolar, Lojze Kozar ml., dr. Igor Salmič in dr. Franc Zorec. Za uvodno obogatitev posveta sta poskrbela profesorja Glasbene šole Beltinci, ki sta s cimbalami in violino pričarala šepetanje Mure. Kot je ob sklepu celodnevnega posveta povedal dr. Bogdan Kolar, bodo vsa predavanja izšla v zborniku Acta ekleziastika, da bodo na voljo širšemu krogu ljudi. Številna udeležba je pokazala, da je bil tak posvet potreben in koristen.
Teme
marijino vnebovzetje priudiga soboškega škofa dr Petra Štumpfa turnišče cerkev Marije pod logom

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Zgodovinske misli Jožefa Klekla v praznični pridigi soboškega škofa dr. Petra Štumpfa