SI
Dr. Ivan Janez Štuhec: Zgodovinske poneverbe brez primere
Ob 100 letnici osvoboditve Prekmurja in 30 letnici osvoboditve Slovenije
V Fokusu
Novice

Nedelja, 11. avgust 2019 ob 23:17

Odpri galerijo

Letos in prihodnje leto bomo praznovali trideset letnice vseh najpomembnejših dogodkov, ki so tlakovali pot samostojni slovenski državi, s tem pa k samostojnemu upravljanju z vsem, kar predstavlja domovino neke skupnosti, ki živi na bolj ali manj točno opredeljenem ozemlju. Naj na začetku jasno povemo, da v času od naselitve Slovanov na teh prostorih v 6. stoletju in vse do konca dvajsetega stoletja, Slovenci nismo imeli lastne državne tvorbe, s katero bi lahko tako suvereno upravljali, kakor upravljamo s svojo državo zadnjih trideset let. Za to bi vse tisto, kar je oviralo nastanek samostojne slovenske države moralo biti v javnosti in kulturi zavrnjeno in zavrženo. Vse tisto, kar pa je k temu prispevalo in odločalo na poti samostojnosti in suverenosti slovenskega ljudstva, kakor je to opredelila Majniška deklaracija 1989, pa bi moralo predstavljati našo skrinjo zaveze, naše svetišče državotvornosti in samobitnosti.

         Na žalost pa smo priče retrogradnim procesom, ki nas vračajo v čas pred osamosvojitvijo, v čas revolucionarne kulture, miselnosti, delovanja in razslojevanja. Nekdanji mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej se je leta 1997, v Zborniku posvečenemu dr. Matiji Slaviču, ključni osebnosti, ki je prispevala k priključitvi Prekmurja k matični domovini vprašal: »Ali je v Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni imenovana katera ulica po dr. Matiju Slaviču«?

          In mi se lahko danes vprašamo, ali je v vseh večjih slovenskih mestih karkoli poimenovano po dr. Jožetu Pučniku, po Rudiju Šeligi, Tonetu Pavčku, Francetu Tomšiču, nedavno umrlem Andreju Capudru in Alojzu Rebuli in vsemi, ki jim bodo sledili. Odgovor je, NE! Še vedno pa imamo množico poimenovanih ulic po raznih tako imenovanih herojih, ki za slovensko stvar nikoli in nikdar niso nič naredili in nič žrtvovali. Ta simbolika nam pove vse, o našem značaju in naši kolektivni zavesti.

         Slovenska mesta in kraje si predstavljam tako, da je v njihovem središču vedno simbolni spomin na Karantanijo, kneza Pribina in Koclja, brata Cirila in Metoda, srednjeveške grofe in plemiče, brižinske spomenike, samostane, škofije in župnije, na začetke slovenske pismenosti s Trubarjem na čelu in v nadaljevanju s katoliško obnovo, barokom ter vsemi krajevno ali nacionalno pomembnimi osebnostmi, ki so pripravljali kulturne temelje za začetek oblikovanja nacionalne zavesti, sredi devetnajstega stoletja. Od tam naprej pa se krog širi na vse tiste, ki so s slovensko besedo, znanostjo, kulturo in vzgojo ter izobrazbo prispevali k zgodovinskim letom, mesecem in uram, ko smo dobili svojo državo.

         Če bi sledili tej logiki naše slovenske samobitnosti, bi danes sredi Murske Sobote moral stati spomenik dr. Matiji Slaviču, ne pa spomenik zmage, ki ga spletna stran občine Murska Sobota tako predstavlja:  »Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Svečano so ga odkrili ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil 12. avgusta 1945. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Tu naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v Pomurju, vendar so bili njihovi ostanki preneseni v skupne grobove na soboškem pokopališču. Avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin. Topova na obeh stranskih ploščadih sta del takratne vojne opreme. Ob zlomu komunizma, ko je padlo mnogo podobnih spomenikov, se je ta ohranil kot svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna«.

            A ker je dr. Matija Slavič bil katoliški duhovnik in profesor svetega pisma na Teološki fakulteti, Univerze v Ljubljani, ter tudi njen rektor, ker je bil za revolucionarje sovjetskega tipa razredni sovražnik, nekdo, ki je zagovarjal in širil vero, ki je po Marksu opij za ljudstvo, bo preteklo še nešteto kubikov reke Mure, predno bodo Sobočani podrli sredi svojega mesta simbol ruske boljševiške revolucije in postavili na to mesto simbol demokratičnih, miroljubnih, argumentiranih pogajanj v Parizu, po prvi svetovni vojni, ko je po zaslugi dr. Slaviča, in ne jugoslovanske delegaciji, ki ji ni bilo veliko mar za Prekmurje, uspelo iztrgati najbolj vzhodni del slovenskega življa, izpod madžarske in takrat boljševiške hegemonije.

         Lahko si predstavljamo, kaj so predstavniki velikih sil vedeli o neki pedi zemlje, stisnjene med Avstrijo in Madžarsko. Japonskemu predstavniku se Prekmurje niti v sanjah ni moglo prikazati. Še včerajšnji sovražniki Italijani in Avstrijci, so družno pripisovali vse, kar je vzhodno od Mure, Madžarom. Še huje, prekmurski rojak Aleksander Mikola je skupaj z Janosom Melichom dokazoval, kako Slavičevi pogledi na Prekmurje ne ustrezajo zgodovinskim, kulturnim in jezikovnim dejstvom.

         Sporni promadžarski avtor dr. Tibor Zsiga, je leta 1996, izdal knjigo Od Prekmurja do Trianona, ki so jo kritično ocenili med drugim Vilko Novak in Jožef Smej. V tej knjigi nedvoumno pove, da je bil Slavič odločilna osebnost, kar zadeva priključitve Prekmurja k Sloveniji, posebej na pariški mirovni konferenci. Slavičeva zasluga je, da je mirovno konferenco prepričal o resnici na strani Slovencev. To je bil odločilen korak (str.154).

				dr Matija Slavič			dr Matija Slavič

         To kar Slaviču priznajo poraženci na mirovni konferenci mu ne prizna lasten narod.

         V eni od zadnjih uradnih Zgodovin Slovencev, ki je izšla leta 1979 pri Cankarjevi založbi, je Prekmurju posvečenih borih 28 vrstic. Ime Slavič zaman iščete v tem stolpiču ali v imenskem kazalu. Lahko pa berete: »Ko je 22. 3. 1919 svet ljudskih komisarjev Madžarsko  oklical za sovjetsko republiko, so v Ljubljani zaklicali  mirovni konferenci v Parizu: ’Rdeča nevarnost ni izmišljena! Ne odbijajte sigurnih zaveznikov Slovencev, Hrvatov in Srbov zato, da si ohranite nesigurne! Pri nas so dane garancije za mir in zvestobo'! Jugoslovanska delegacija je imela kljub temu  že februarja 1919 pripravljen predlog za mejo…To je mirovna konferenca upoštevala in je že 26.5. 1919 soglašala s tem, da dobi Jugoslavija Prekmurje, ki pa mora biti prej osvobojeno »boljševiške nevarnosti«. Tako je Jugoslavija v sklopu atantnih intervencionalističnih sil na Madžarskem v začetku avgusta 1919 začela zasedati Prekmurje. Ni pa svet četverice dovolil zasesti Porabja« (str.619).

         Avtor tega dela zgodovine je Metod Mikuž, ki je svojega nekdanjega profesorja na Teološki fakulteti gladko zamolčal. In da je parodija še večja, so komunisti sredi Murske sobote po drugi svetovni vojni postavili spomenik tisti armadi, ki je Madžarsko in z njo Prekmurje, vsaj za kratek čas, že imela pod boljševiško oblastjo po prvi svetovni vojni. Sovjetski komunistični imperij bi tako že od leta 1919 naprej segal vse do reke Mure. Kar ni uspelo takrat, je uspelo po drugi svetovni vojni. In očitno uspeva še danes, sto let po tem, ko je zadnji predsednik slovenskih komunistov glavni organizator obletnice, pred katero bi se boljševiki in komunisti, ali morali skriti v mišjo luknjo, ali pa pred narodom zmoliti kesanje za vse laži, prevare in zamolčanja zgodovinskih dejstev.

         Dokler bodo Sobočani  sredi svojega mesta gledali in tolerirali spomenik rdeči armadi, tako dolgo Prekmurje in z njim Slovenija, živimo v popolni duhovni kontaminaciji, zgodovinskih laži in zamolčanosti, v duhovni kontaminaciji boljševistično-komunističnega pogleda na svet, ki v svoji postkomunistični, tranzicijsko libertarni verziji prepričuje narod, kako zgodovina ni pomembna, za to da jo lahko naprej neovirano potvarjajo. To počnejo z zgodovino izpred stotih in izpred tridesetih let.

         Ko danes premišljam o prekmurskem človeku, mi prihaja na misel Cankarjeva črtica, »O domovina ti si kakor zdravje«. Cankarjev Gjuro bi lahko bil prekmurski Pišta, ki je v teh zadnjih stotih letih že štirikrat odšel po svetu. Najprej v začetku dvajsetega stoletja, za tem takoj po drugi svetovni vojni, tretjič v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in četrtič v zadnjih dvajsetih letih. Tako kot Gjuro tudi Pišta, ko se vrača v svojo pokrajino ob Muri začuti, da »komaj se je dotaknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo, kakor mlado življenje…Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišče…pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča…in od src pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!... Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina…ti rodnica, usmiljena preporodnica!« A komaj Gjuro/Pišta sreča svojega prvega soseda, ga ta ne pozna več in za njim drugi in tretji tudi ne. Vsi ga pošiljajo tja, kjer je izgubil mladost in moč. Ubogemu Gjuri/Pišti se je zdelo da nosi kamen na hrbtu. »Pobral je s poti grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku. 'Zemljica, majka'!...

Solza je padla na grudo…Dolgo je počival Gjuro/Pišta, in ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim.

'Tako je, Gjuro/Pišta: ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali, Gjuro/Pišta, da ne žanješ, kjer si sejal…Pozdravljen nam!'

Gjuro/Pišta je vstal.

'Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje; ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem imel zdravje in domovino…Pokažite mi, bratje, kje je jama, zame izkopana!'

Truden je bil in je legel v hlev na gorko slamo in je zaspal in se ni več predramil…«

Ja, žal se je mnogim Prekmurcem tako zgodilo, ko so umrli daleč od svoje zemljice ali pa se vrnili domov in doma srečali tujce po miselnosti in šegi.

         Ob 20-letnici osvoboditve Prekmurja je bil tabor v Črenšovcih, na katerem je bilo navzočih 20.000 ljudi. Govorila sta dr. Korošec in dr. Natlačen. Slavič pa je povedal samo to: »Veselim se, da vidim v tolikem številu srečne in zadovoljne Prekmurce, zbrane ob 20-letnici osvoboditve. To mi je dokaz, da se Ivanocziji in Kuharji niso zaman trudili s svojim delom za sedanjo mejo in so opravili za narod koristno delo. Tedaj so nam v Parizu ugovarjali, da meja ne bo strategično dobra in pravilna, mi pa smo vedeli, da je ljubezen in zvestoba ljudstva  najboljše poroštvo za trdnost meja. Naše prekmurske meje varujejo vaša zvesta srca« ( Zbornik, Matija Slavič, str.36).

         Naj prekmurska zvesta srca premagajo Pištovo bolečino in smrt!

Dr.Ivan Janez Štuhec

Izvirno objavljeno v reviji ZVON

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Jan 2020 at 08:08

0 ogledov

Zviti in goljufivi Celjan z obljubami o rabljenem vozilu ogoljufal Koprčana za 55.000 evrov
To spoznanje Koprčana je pripeljalo do tega, da  je  nekaj  dni nazaj  policiji naznanil 57-letnega Celjana, s katerim se je dogovarjal o nakupu rabljenega vozila. Za vozilo je Celjanu izročil več kot 55.000 evrov, osumljeni pa svojih obljub ni izpolnil in je zahteval vedno več denarja, so sporočili iz Policijske uprave Koper. O Celjanu ki se  med drugim ukvarja tudi z prodajo in popravili motornih vozil spoznal pred časom in v nekaj meseci, ki je ob stikih ki sta jih imela  se .je »mešetarski« Celjan za nakup velikodušno ponudil več različnih vozil iz tujine, ki so cenejši iz več vzrokov in pretvez za katere je seveda vedel  »poslovnež« mednarodnega slovesa. Zaradi navedenih dejstev so policisti zoper Celjana podali kazensko ovadbo, saj ga sumijo storitve kaznivega dejanja goljufije. Za omenjeno kaznivo dejanje je predpisana kazen od enega do osmih let zapora. Obstoja neke vrste »praksa« da tovrstni poslovno sumljivi subjekti  se združijo iz enakih nagibov, najprej uvoza določenih znamk avtomobilov  z pomanjkljivo notranjostjo,tukaj mislim na odsotnost posameznih delov, potem gredo po rezervne dele na Poljsko kjer jih dobijo mnogo ceneje, pogosto, ali zelo pogosto iz ukradenih vozil, ki se jim zgubi ali zadosti zamegli sledljivost in posel »cveti«. Potem kakšen naš  krajevni »mojster« za vse,  doma preštudirava kataloge in  začne sestavljati  »avte« na novo. Pa še po kakšna tesnila ali žarnice stopi do GMT(trgovine z rezervnimi deli) pa je kot nov in po želji, celo šekasti če bo treba. Pr delih je menda vse »zmiksano« pozabijo na »poenoten« design vsaj sprednjega dela notranjosti, kot sta armatura, volan in podobno.  Pri tem je treba vedeti, glede same sledljivosti da je razlika ali vozilo izvorno prihaja iz EU ali ZDA. Iz ZDA zelo   pogosto pridejo po delih oziroma kot  razbitine.  V Evropi  kljub povezavami med policijami posameznih držav, z odmikom proti vzhodu se ta disciplina spremljanja rahlja iz znanih in manj znanih nagibov. Če smo malo »žleht«,  ta Celjan im kar številčno družbo v Celju in okolici. Glede samih  posrednikov z »odličnimi« rabljenimi avtomobili jih naštejemo, predvsem  prodajalcev na Mariborski ulici v Celju, ki sega skoraj do Vojnika,  vsaj deset posrednikov, ki, vsaj nekateri med njimi«  ob dodatni obdelavi in lepotnemu izboljšanju, izvažajo na trge južneje od nas, kar pa dodatno zamegli sliko vseh »friziranj« avtomobilskih in finančnih. Na policiji pa je da stopi na prste vsem tudi kakšnemu dacarju,  ki je od časa do časa slep na eno ali kar na obe očesi ko mu od stotih prodanih  obdavči pavšalno  kakšnih 20 prodaj. Ob tem glavnem sporočilu  na STA še dodali, da policisti pozivajo vse, ki kupujejo rabljena vozila, da so pri tem pozorni in sprejmejo ustrezne samozaščitne ukrepe. Svetujejo tudi, da se nakupi opravljajo pri zanesljivih in preverljivih subjektih ter z uporabo preverljivih načinov plačila. Dodal bi še da kljub tankem proračunu pri morebitnem  kupcu  in potrebi po avtu, da vseeno pazijo,  in da se ne zanesejo na Fortuno, boginjo sreče. Previdnost naj ne bo odveč,  z lahkomiselnostjo nikar ne bodite v dobrih odnosih! V.K.T.

Tue, 21. Jan 2020 at 17:18

128 ogledov

Ormož: Svečana otvoritev prenovljenega in posodobljenega mejnega prehoda
Danes so slovesno predali namenu prenovljeni in posodobljen mejni prehod s Hrvaško ob reki Dravi. Naložba je bila vredna okoli skoraj en milijon evrov. Njen pomen je v bistveno izboljšanih pogojih za zaposlene na mejnem prehodu, pa tudi zaradi boljše prometne ureditve. Do mejnega prehoda je speljana nova cestna povezava neposredno z ormoške obvoznice, kar pomeni, da bo mesto poslej razbremenjeno približno milijona potnikov, ki so letno prestopili ormoški mejni prehod.  Nove prostore so namenu slovesno predali minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za javno upravo Rudi Medved ter generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in ormoški župan Danijel Vrbnjak.  Prenova območja ormoškega mejnega prehoda je veljala skoraj milijon evrov, od tega je dve tretjini zagotovilo ministrstvo za javno upravo, prestalo  ministrstvo za infrastrukturo, pri urejanju dokumentacije in odkupa zemljišč pa je pomagala tudi ormoška občina. Minister za notranje zadeve je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad pridobitvijo  »Policijo smo že okrepili z materialnimi sredstvi, izboljšali smo pogoje za delo policistk in policistov, nabavili sodobno opremo in vozila. Eden tovrstnih ukrepov pa je tudi današnje odprtje prostorov mejnega prehoda Ormož.«  Ormoški župan Danijel Vrbnjak je pridobitve vesel, vendar se po drugi strani zaveda, da bo mesto moralo najti nove načine, kako privabiti turiste: " Me veseli, da je država zaznala težave in investirala v ta prehod, mi pa bomo morali ugotoviti na kak način smo lahko zanimivi za obiskovalce in kako jih lahko vanj zvabimo z obvoznice. Zagotovo so prometne razbremenitve mesta zdaj lahko še posebno veseli naši občani."

Tue, 21. Jan 2020 at 16:46

147 ogledov

Koga se bojijo tisti, ki so sejo sveta javnega zavoda Športni objekti Maribor zaprli za javnost?
Nadutost, aroganca, nekomuniciranje in še kaj, bi lahko rekli o seji, katero so v bistvu zaprli, še preden je bila zaprta za novinarje, ki so ostali na hodniku. Neglede na to, kaj so na seji želeli prikriti javnosti je tu dejstvo, da je javni zavod  Športni objekti Maribor v rdečih številkah. Na skoraj štiri ure dolgi seji so govorili o spremenjenem modelu financiranja, ki z Mestne občine Maribor ne bi več šel preko letnega programa za šport na ŠOM, temveč bi bili Športni objekti financirani direktno. Direktor ŠOM Tadej Mežnar, ki očitno še vedno uživa županov ogled (ne pa ugled zaposlenih) pa za Večer pravi, da je za stabilizacijo poslovanja ŠOM zelo pomembno, da vsi - zaposleni v zavodu, ustanoviteljica, Mestna občina Maribor in svet zavoda - bolje sodelujejo kot doslej, ter, da se v kolektivu zavoda izboljšata prenos informacij in komuniciranje. Javni zavod Športni objekti Maribor (ŠOM) je tudi leto 2019 sklenil v rdečih številkah. Izgube naj bi bilo okrog 200 tisoč evrov, dolg do dobaviteljev pa znaša okrog 700 tisoč evrov. Ne sprejeti sanacijski načrt ne dodatne finančne injekcije mariborske občine kot ustanoviteljice niso pripomogli k temu, da bi se ŠOM otresel kroničnih finančnih težav, ki ga hromijo vse od ustanovitve leta 2008 in še bi lahko naštevali. Miloš Stevanovič Tudi Predsednik sveta Miloš Stevanović zagovarja sedanjega direktorja, za ostale zaposlene pa pravi, da se delijo še na naše in vaše, oziroma se zaposlene k temu ščuva. "Moje mnenje je, da so natolcevanja in očitki zgolj nezadovoljstvo določenih zaposlenih, ki so bili v prejšnjem mandatu tesno vpeti v višji menedžment, trenutni direktor jim pa te možnosti ne da več," je za Večer dejal Stevanović. Očitno se na Športnih objektih Maribor ne zavedajo, da so zaposleni tisti, ki soustvarjajo kolektiv in, koi vsaki zaposleni imajo pravico do svojega mnenja in imajo pravico, da se včlanjujejo v sindikat. Saj jih le-ta lehko zastopa ob morebitnih težavah. Da Arsenovič želi ustrahovati in diskreditirati zaposlene, namesto, da bi ga zanimala dejstva, je že pred zaprtjem seje povedala predsednica sindikata Karmen Rotman.

Tue, 21. Jan 2020 at 16:32

137 ogledov

Migranta prerezala cerado in se vtihotapila v Slovenijo, 12 Egipčanov pa je čez mejo pripeljal Hrvat
Ne samo nezakonito, ampak tako rekoč nasilno se želijo migranti vtihotapiti v našo državo. Tovornjaki in kombiji pa so najboljša stvar za njihovo početje. Škodo, ki jo pri tem naredijo, pa seveda ne bodo plačali. In ko izrečejo še magično besedo AZIL imajo pr nas skoraj da hotelske usluge brezplačne. Včeraj  dopoldan  so  policisti  Policijske  postaje  za  izravnalne ukrepe Maribor  pri  bivšem  mejnem  prehodu  Jurij imeli v postopku dva državljana Afganistana.  Ugotovili  so,  da  sta  v  Republiko  Slovenijo  nedovoljenovstopila  na  Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. To sta storila tako, dasta  že na Hrvaškem prerezala cerado enega od priklopnih tovornih vozil, seskrila  med  tovorom in se tako izognila mejni kontroli. Policisti jih bodopo končanem postopku vrnili hrvaškim varnostnim organom. Vsaj to! Kdo pa bo poravnal škodo na ceradi, pa policisti ne poročajo! Tudi OKC soboške PU poroča o ujetih ilegalnih migrantih.  Pomurski policisti smo od včeraj, 20.1.2020 od 6. ure do danes do 6. ureobravnavali 15 tujcev, ki so na nedovoljen način vstopili v našo državo.Policisti PP M. Sobota so obravnavali 3 državljane Irana, ki so zaprosiliza mednarodno zaščito in bili odpeljani v Azilni dom. Policisti PP Lendava pa so danes, okrog 4. ure v Petišovcih prijeli skupino12 državljanov Egipta. Na lokacijo prijetja se je pripeljalo kombiniranovozilo hrvaških registrskih številk, katerega je vozil državljan Hrvaške znamenom, da tujce naloži v vozilo in odpelje v notranjost Slovenije.Osumljenemu je bila odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanjaPrepovedano prehajanje meje ali ozemlja države in bo s kazensko ovadboprivedeni k preiskovalnemu sodniku.

Tue, 21. Jan 2020 at 08:43

132 ogledov

Celje: »S srcem do dobrih del za ljudi in njihov lepši jutri«
V četrtek zvečer je  v športni dvorani Gimnazije Celje-Center potekal dobrodelni koncert, resnično vsakoletni, na katerem zbirajo sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Koncert je bil izpeljan v organizaciji   Policijske  uprave  Celje, Območnega  policijskega sindikata Celje, IPA kluba Celje in humanitarnega društva Enostavno pomagam. Dobrodelnost kot taka  je bila  in bo vedno prisotna v policijskih vrstah. V vse to je bil vsakokrat vključen tudi policijski orkester Policijske uprave Celje. Samo njihovo delo, članov orkestra, je poleg vsakdanjih obveznost je imelo vedno dobrodelno in socialno noto. To priča tudi njihova pripravljenost da so vedno na razpolago za tovrstne prireditve. Da je dobrodelnost brezmejna dokazuje tudi prisotnost sindikata policistov in IPA kluba(mednarodno policijsko združenje) tudi humanitarnega društva Enostavno pomagam in njihovega mladega  in že od malih nog, aktivnega predsednika Milana Ninića, ki mu  kljub vsemu naštetemu, uspeva realizirati velike  humanitarne projekte. To je bil večer dobrih del, prijateljstva in odlične glasbe. Zahvala za kar se scensko glasbenega dela zagotovo gre  policijskemu orkestru, Alenki Godec, Matjažu Mraku, Nuši Derenda in Ireni Vrčkovnik, ki so darovali svoj glas, voljo, pritegniti s svojo pesmijo in energijo in ustvarili zelo lep koncert na katerem  je več kot 1000 obiskovalcev uživalo in poslušalo z iskrenimi in iskrečimi očmi. Zahvaljujejo se  vsem, ki so kakorkoli in po svojih močeh darovali. Solista sta bila Alenka Godec in Matjaž Mrak, ki je član policijskega orkestra. Matjažu Mraku, ki se namerava letos upokojiti in je bil zanj to zadnji koncert s celotnim orkestrom pred celjsko publiko, za kar  so se mu zahvalili z darilom.  Poklonila sta se mu tudi Irena Vrčkovnik in Nuša Derenda, ki sta na  teh koncertih z humanitarnim namenom mnogokrat že peli z njim.  Vsi štirje solisti so skupaj zapeli Dan ljubezni. S  pomočjo  vseh so zbrali dobrih 6.500 €, ki bodo s pomočjo Humanitarnega društva Enostavno pomagam, prišla v roke tistih, ki pomoč nujno potrebuje. Teh je vedno nekje, ki jo potrebujejo  pa ne najdejo pot do nje, pomoči namreč. Tudi za to je poslanstvo teh humanitarnih prireditev tako pomembno in veliko, da najde pot do pomoči potrebnih, prav zato tudi tako radi Enostavno pomagajo! V.K.T. foto: Klemen Udovč

Mon, 20. Jan 2020 at 19:59

319 ogledov

Le kje lahko dobi službo odsluženi Karl Erjavec?
Službe Karl Erjavec, po tistem, kar je pokazal v svoji »vladavini,« v normalni državi verjetno nebi mogel nikjer dobiti služba, kaj šele delati v državni ustanovi. Ampak mi smo le Slovenija in pri nas je vse mogoče. A Erjavec ima veliko prijateljev na visokih položajih in medtem, ko je Karl Erjavec ne samo najavil svoj odhod iz Šarčeve vlade, ampak - čez noč - tudi umik iz javnega življenja, se vrstijo ugibanja, kaj bo dolgoletni politik počel v prihodnje. Za številne poznavalce zdaj Erjavec velja "za nezaposljivega", toda novo službo ali pa vsaj svetovalni pogodbi bi si lahko obetal pri Željku Puljiću v Iskratelu ali Janezu Škrabcu v podjetju Riko, upoštevajoč njihovo skupno zgodovino, piše požareport. Erjavcu sicer manjka še okroglih pet let do starostne upokojitve, njegovo premoženje pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 pa naj bi obsegalo prihranke, srebro in zlato v znesku 5000 evrov, audi A5 letnik 2007, ki ga je vmes zamenjal za porsche macan, letnik 2014, in zanj menda plačal 38 tisoč evrov, polovico hiše v Naklem, a je Erjavec doslej - samo s plačami po 5 tisoč evrov bruto - zaslužil okroglih milijon evrov in lahko s tem denarjem mirno preživi do (pre)visoke pokojnine? Pa srečno KORL!
Teme
dr Ivan Janez Štuhec pred 100 letnico zdruižitve Prekmurja z matiuco Zgodovinske poneverbe brez primere

Zadnji komentarji

JEFFEREY FRANK :

15.01.2020 19:23

Trenutno ponujamo enostavno in nujno posojilo po nizki obrestni meri 2% z ustrezno veljavno osebno izkaznico za preverjanje. Zahtevo za posojilo lahko pošljete za poljuben znesek posojila, ki ga potrebujete. Ponujamo posojila od 5 000,00 USD Min. 100.000,00 USD Max. Dolgoročno kreditiramo največ od pet (5) do petdeset (50) let. Dajemo naslednjo vrsto posojila: projektno posojilo, posojilo za refinanciranje, posojila za poslovne naložbe, posojila za avtomobile ali vozila, študentska posojila, konsolidacija dolgov, stanovanjska posojila, osebna posojila, posojila za potovanja in počitnice, božično in novoletno posojilo. Naše podjetje potrebuje tudi osebo, ki je lahko predstavnik našega podjetja v vaši državi. Obrnite se na pisarno CROWN TRUST FINANCIAL KREDITO po e-pošti: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com Če vas zanima naša finančna ponudba in želi od nas pridobiti posojilo, nas kontaktirajte in nam podajte spodaj navedene podrobnosti, kar bo potrebno za v skladu s tem sprožiti pogoje in pogoje vsote posojila. Ime: ____________________________ Spol: _______________________________ Zakonski status: _______________________ Kontaktni naslov: ______________________ Mesto / Zip: ________________________ Država: ______________________________ Datum rojstva: ________________________ Znesek, potreben kot posojilo: ________________ Trajanje posojila: ________________________ Mesečni dohodek / letni dohodek: _________ Poklic: ___________________________ Namen posojila: _____________________ Telefon: ________________________________ Faks: __________________________________   Lep pozdrav: Vaš uspeh se začne pri nas Generalni direktor: JEFFEREY FRANK! Pošljite zahtevo za posojilo za takojšen odgovor na: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Ivan Janez Štuhec: Zgodovinske poneverbe brez primere