SI
V razmislek: srebro že v porastu, ujemite priložnost za lep donos
V Fokusu
Zanimivo

Sreda, 31. julij 2019 ob 08:29

Odpri galerijo

Na trgu plemenitih kovin se trenutno dogajajo negotovosti, ki bodo vsekakor vplivale tudi na slovenski trg in vse kaže na podobne razmere, kot pred prejšnjo krizo med letoma 2008 in 2009 (visoke cene nepremičnin in delnic, Italija uradno v recesiji, upad svetovnega gospodarstva, zmanjšan ladijski promet, trgovinska vojna, upad avtomobilske proizvodnje…).

Zaradi trenutnih razmer in negotovosti obstaja velika verjetnost da nas čakajo težave na finančnem trgu in posledično na vseh področjih.

Predvsem to je razlog, da je smiselno del premoženja namenit v sredstva, ki ohranjajo vrednost in premagujejo inflacijo, saj kupna moč denarju iz leta v leto pada.

Srebro ima kemijski simbol Ag, ki izhaja iz latinske besede – argentum ( srebro ), Srebro je plemenita in hkrati mehko težka kovina, ki jo je lahko oblikovati. Nekaj zanimivega : številne države so botrovale imenom elementov kot na premer polonij, germanij, francij. Pri srebru je ravno obratno. Argentum – njegova latinska oznaka je dala ime državi – Argentina. To je edina država, ki je dobila ime po kakšnem elementu. Srebro se pojavlja kot samostojno srebro, praviloma v majhnih  zrncih in v srebrnih rudninah, ki imajo različno vsebnost srebra. Največji delež okrog 99 %  ima zelo redki allargentum.   Poleg tega obstajajo še tako imenovane rudnine, ki vsebujejo srebro. Imajo pa nizek delež srebra – do enega odstotka.

 

Najpomembnejše lastnosti srebra :

-deluje dezinfekcijsko
-visoka prožnost in mehkost največja svetlobna odbojnost med vsemi kovinami
največja prevodnost toplote in elektrike med vsemi kovinami


Zaradi vseh teh lastnosti se srebro uporablja v elektriki, optiki, elektroniki, medicini. Srebro se uporablja tudi za izdelavo nakita, jedilnega pribora, glasbenih instrumentov. Srebro se nahaja tudi baterijah,cedejih, devedejih katalizatorjih, televizorjih, pomivalnih strojih, sončnih celicah.

Srebro je (po do zdaj znanih zalogah in na novo odkritih nahajališč) kovina, ki naj bi bila najbolj redka - nekateri analitiki ji napoveduje zadostne količine samo še za 12 let. V primerjavi z zlatom je srebro še vedno izjemno podcenjeno. Poraba srebra se v industriji izredno hitro povečuje, obstoječe zaloge pa so od leta 1991 upadle za kar 95%. Kar 90% vsega do zdaj porabljenega srebra je neekonomično reciklirati, kar pomeni, da bi povečanje povpraševanja in zmanjševanje ponudbe ugodno vplivalo na ceno.

V tem trenutku vlagateljem priporočamo razmislek o nakupu srebra, ki je druga najpomembnejša surovina na svetu, takoj za nafto. Srebro je v zadnjih 15 letih dosegalo povprečno 11% letni donos.

Ravno zaradi specifičnih lastnosti, ki jih ni moč najti v drugih kovinah, je srebro s strani Evropske komisije, uvrščeno med 14 najbolj pomembnih strateških kovin, potrebnih za razvoj in napredek gospodarstva.

Srebro je skoraj nenadomestljivo v industriji.
Za srebro je registriranih več kot 1.300 patentov. Uporabljajo ga v več kot 42.000 produktih.

Srebro je v tem času rekordno podcenjeno, tudi v primerjavi z zlatom.

Zgodovinsko cenovno razmerje med njima znaša 1:17, v mesecu juliju 2019 pa je to razmerje znašalo že 1:93, kar pomeni, da je bilo za eno unčo zlata potrebno dati kar 93 unč srebra (temu smo bili nazadnje priča pred 27 leti). 

Vprašanje časa je, kdaj bo tudi cena v primerjavi z zlatom pričela naraščati.

Žan Markuš- (zan.markus@timvalores.si) je finančni svetovalec in strokovnjak za kriptovalute v podjetju www.timvalores.si

Kot gostujoči predavatelj je sodeloval pri izvedbi predmeta Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut na Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje -  www.fkpv.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 15:27

0 ogledov

Kriminalisti več uprav razbili organizirano združbo, ki je preprodajala droge, zoper osem oseb je odrejen pripor
Vodja Oddelka za organizirano kriminaliteto Policijske uprave Murska Sobota Roman Medik je v današnji izjavi za javnost predstavil potek kriminalistične preiskave s področja prepovedanih drog in hišnih preiskav, ki so bile izvedene 21. oktobra 2019 na območju več policijskih uprav v Sloveniji. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policije uprave Murska Sobota so letos več mesecev na podlagi utemeljenih razlogov za sum zbirali obvestila in materialne dokaze zoper osumljene, ki so v tem časovnem obdobju iz koristoljubja v organizirani kriminalni združbi storili večje število kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po I. in III. odstavku 186. člena KZ-1, s tem da so vršili organizirano preprodajo prepovedanih drog, in sicer heroina in kokaina. Kriminalisti so skozi izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov kakor tudi na podlagi izvedenih klasičnih policijskih ukrepov za vse navedene osumljence ugotovili, da so bili organizirani v tri manjše hudodelske združbe, med katerimi je ena združba delovala neodvisno od drugih dveh, medtem ko sta bili drugi dve združbi povezani, saj so se posamezni osumljenci med sabo poznali. Posamezni osumljenci so si pri izvrševanju omenjenih kaznivih dejanj organizirali mrežo prekupčevalcev in posrednikov. Osumljeni so za izvrševanje kaznivih dejanj imeli točno razdeljene vloge, prav tako pa je bila razvidna hiarhija združbe. Organizirani hudodelski združbi sta delovali dolgoročno in dobro organizirano ter kontinuirano izvrševali kazniva dejanja s področja trgovanja s prepovedanimi drogami. V navedenem obdobju so kriminalisti osumljenim uspeli dokazati storitev 74 kaznivih dejanj in izvesti 15 zasegov prepovedane droge. V času preiskovanja, vključno s hišnimi preiskavami, je bilo zaseženo 759 gramov prepovedane droge heroin, 35 gramov prepovedane droge kokain, 5.200 gramov prepovedane droge konoplja in 220 gramov konopljine paste (smole). Kriminalisti so tako v predkazenskem postopku, na podlagi zasegov droge in na podlahi drugih zbranih materialnih dokazov, osumljenim uspeli dokazati preprodajo več kot 100 g kokaina in več kot kilogram heroina. Vrednost omenjene količine prepovedane droge v ulični preprodaji znaša okrog 60.000 evrov. Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti je bilo 21. ktobra 2019 opravljenih 10 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje in Ljubljana, pri dveh osumljenih pa so kriminalisti opravili le osebni preiskavi. Osmim osumljenim, starim od 21 do 55 let, je bila odvzeta prostost zaradi utemeljenih razlogov za sum, da so kot člani organizirane kriminalne združbe storili več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po I. in III. odstavku 186. člena KZ-1B. Osumljeni so bili 22. oktobra 2019 s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je zoper vseh osem odredil pripor. Vsi osumljeni so bili v preteklosti že obravnavani za istovrstna kazniva dejanja, prav tako pa so kriminalisti med preiskovanjem navedenih kaznivih dejanj ugotovili, da osumljeni za preprodajo in uživanje prepovedanih drog niso izbirali odročnih krajev in so dejanja izvrševali v urbanih naseljih v neposredni bližini šol, javnih ustanov, na javnih krajih, kar je pri lokalnem prebivalstvu povzročalo zgražanje in strah. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po I. odstavku186. člena KZ-1B je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. Za kvalificirano obliko po III. odstavku (storjeno v hudodelski združbi) pa je predpisana kazen zapora od 5 do 15 let.

Wed, 23. Oct 2019 at 13:31

0 ogledov

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.Predsednik Evropske komisije v odhajanju, Jean Claude Juncker, je imel včeraj poslovilni govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. To je bil hkrati pregled dela v njegovem mandatu. Evropskim poslancem se je zahvalil za sodelovanje in za vse razprave, ki jih je bil deležen v Evropskem parlamentu. Zahvalil se je tudi komisarjem, ki so njegov načrt izvajali. Ob nastopu mandata je bila Evropa v gospodarski krizi, po njegovih besedah je bila ta Komisija zadnja priložnost za Evropo. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala: »Strinjam se z oceno Jean Clauda Junckerja, da je bila Evropska unija pred petimi leti gospodarsko šibka. Pestila nas je visoka brezposelnost, veliko nezaupanje državljanov v institucije. Juncker je glede tega opravil dobro delo, ne on sam, celotna ekipa. V času njegove komisije je prišla v ospredje socialna agenda, imamo najnižjo brezposelnost po letu 2000, zaupanje v Evropsko unijo je na zgodovinsko visoki ravni. Njegov strateški naložbeni načrt za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti je bil dobra poteza. V tem smislu smo lahko zadovoljni.« Juncker je spomnil tudi na številne zakone, ki so jih sprejeli ali posodobili. Bilo pa je tudi nekaj neuresničenih. Romana Tomc opozarja: »Na področju zaščite vrednot, enakih meril, krepitve EU v svetu, varnosti, bi lahko naredili več. Bančna unija ostaja nedokončan projekt, prav tako tudi nekaj drugih projektov na področju mobilnosti.« Evropska komisija pod vodstvom Jeana Clauda Junckerja ni bila sposobna odgovoriti na migrantsko krizo. »Evropska unija je zelo raznolika, pri iskanju rešitev migrantske krize bi se morali te raznolikosti bolj zavedati. Kakršnokoli vsiljevanje idej, ki so po godu le enemu delu držav, drugemu pa ne, kot na primer obvezne kvote, ne pride v poštev. Migrantsko krizo je treba reševati pri izvoru in dosledno ločevati med problematiko beguncev in migrantov. Še posebej pa preprečiti delovanje kriminalnih združb in ilegalne migracije. S temi izzivi in nedokončanimi projekti se bo morala soočiti nova Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen,« je zaključila Romana Tomc.

Wed, 23. Oct 2019 at 12:42

0 ogledov

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo
Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Seja je bila zaprta za javnost, v izjavi za medije po seji pa je predsednik komisije Žan Mahnič pojasnil, da so sprejeli seznam prič in določili dodatno dokumentacijo, ki jo bo komisija zahtevala od pristojnih orngaov. »Kar se tiče pripravljalnih preiskovalnih dejanj, bomo v komisiji od Policijske uprave Maribor zahtevali dokumentacijo v zvezi z operativno obdelavo v zadevi 'Kras', vključno s spisovnim seznamom in od informacijskega pooblaščenca vso dokumentacijo v zvezi z zaključki in ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov od leta 2013. Prav tako bomo od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevali dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja in njegove ožje družinske člane, od Urada za preprečevanje pranja denarja pa vso dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja,« je povedal Mahnič in dodal, da bo komisija tudi na podlagi vseh prejetih dokumentov nadaljevala svoje delo. Po besedah Mahniča bo preiskovalna komisija vpogledala tudi v gradivo, ki ga je na ponedeljkovi seji dostavil Franc Kangler. Predsednik preiskovalne komisije je pojasnil, da so člani in članice komisije določili tudi širši seznam prič, med njimi so: Zoran Šarič, avtor knjige Županov boj, ter pravniki: dr. Marko Bošnjak, Ciril Gerlovič, dr. Ciril Ribičič, Andrej Verlič in Peter Žnidaršič. Priča bo tudi nekdanji podžupan mariborske občine Željko Vogrin, komisija pa namerava zaslišati tudi nekatere nekdanje poslance, ki so bili članki KNOVS, in sicer Rudolfa Mogeta, Jožeta Jerovška in Franca Pukšiča. Na preiskovalno komisijo bodo vabljeni tudi nekateri ožji sodelavci Franca Kanglerja, »ki so bili s strani kriminalistov deležni pritiskov, da morajo povedati kaj obremenilnega proti Francu Kanglerju.«  Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je še povedal, da bo komisija zaslišala tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, nekdanjega premierja, danes ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja, nekdanjega predsednika KPK in njegovega namestnika mag. Gorana Klemenčiča in Darka Stareta ter Aleksandra Geršovnika, Marjana Fanka in Zlatka Krajnca s policije. Kot je povedal Mahnič bo komisija z novimi zaslišanji nadaljevala v  ponedeljek, seznam prič pa nameravajo še dopolniti. Prav tako je Mahnič izpostavil včerajšnje zaslišanje Franca Kanglerja, po katerem je ostal »šokiran«. »Če je vse to res, kar je bilo povedano včeraj, mi je jasno, zakaj želi pravosodje ustaviti delo te preiskovalne komisije, kajti tisti, ki si želijo naše delo ustaviti, vključno s koalicijskimi poslanci, to želijo storiti, ker so v zadevo vpleteni, ali pa jim takšno stanje ustreza,« je bil jasen Mahnič, ki je napovedal intenzivno delo komisije tudi v tem tednu. Ustavno sodišče bo sicer ravno v četrtek na seji obravnavalo zahtevo Sodnega sveta za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Prav tako bodo ustavni sodniki preučili pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi ter pobudo in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Vir: sds.si

Wed, 23. Oct 2019 at 11:24

0 ogledov

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «
Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga. Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva. Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur. Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega. Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.   Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi. Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije. Vane K. Tegov

Tue, 22. Oct 2019 at 22:37

79 ogledov

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam
Strasbourg, 22. oktober 2019 - Člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), član katerega je tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), so na včerajšnji izredni seji sprejeli poročilo o predlogu Uredbe o uporabi evropskega solidarnostnega sklada tudi za primer brexita brez dogovora. Pri oblikovanju poročila je kot pogajalec politične skupine EPP aktivno sodeloval tudi Bogovič, ki je bil z izidom glasovanja zadovoljen. »Nejasnostim glede brexita, kljub nedavno sprejetemu dogovoru med vlado Združenega kraljestva in Evropskim Svetom, še ni videti konca. Ker torej še vedno ne vemo, ali bo prišlo do brexita z dogovorom ali do brexita brez dogovora, moramo biti v EU pripravljeni na vse scenarije. Zato je Evropska komisija že v septembru predlagala spremembo Uredbe o evropskem solidarnostnem skladu, ki predvideva aktivacijo tega sklada in črpanje sredstev v primeru t.i. trdega brexita (brexit brez dogovora), in sicer za pomoč tistim državam članicam EU, ki bi bile v primeru tega scenarija najbolj prizadete,« uvodoma pojasnjuje Bogovič, ki poudarja, da je brexit v vseh pogledih katastrofa, ki bo za sabo pustila veliko gospodarsko in politično škodo. »Stroški za nacionalno administracijo držav članic se bodo v nekaterih državah namreč znatno povišali, še višja bo neposredna škoda za gospodarstvo, predvsem transport, turizem, zaposlovanje, prost pretok storitev in blaga, itd. Zato mora biti EU  ustrezno pripravljena in zmožna najbolj prizadetim državam članicam pomagati takoj, ko bodo te države potrebne nujne pomoči. Sam menim, da je prav, da Evropa pokaže ustrezno mero solidarnosti in najbolj prizadetim državam članicam, pod sicer jasno določenimi pogoji, omogoči črpanje sredstev iz solidarnostnega sklada tudi v primeru takšnih katastrof kot je brexit. Kot pogajalec politične skupine EPP sem v okviru pogajalskega procesa slednje izpostavil in aktivno sodeloval pri oblikovanju kompromisnih amandmajev oziroma predlogov za izboljšave predloga Komisije, in sicer tako v določbah glede opredelitve kritičnega obdobja v okviru katerega se bo ugotavljala celotna nastala škoda; spodnje meje nastale in ugotovljene škode na državni ravni, ki bo posamezne države opravičevala do finančne pomoči; višine deleža povrnite sredstev, do katerega bodo posamezne države upravičene, itd.,« zaključuje Bogovič, ki na četrtkovem glasovanju o omenjenem predlogu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ne pričakuje težav.

Tue, 22. Oct 2019 at 12:47

316 ogledov

Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim sodnikom k odstopu!
Ko moralno in intelektualno identiteto in avtoriteto izgubi najvišja sodna oblast v državi, to je Ustavno sodišče, je znak za alarm najvišje stopnje. Predsednik države, kot najvišji varuh demokratične ureditve je dolžan intervenirati. Zato ga pozivam, da se opredeli in zavzame svoje stališče. Gre za odnos sodnikov do problema nepristranskosti, ki je temeljni pogoj za pošteno sojenje in odločanje. Na Ustavno sodišče zato vlagam poziv k odstopu 3 sodnikov, ki so okrnili ugled Ustavnega sodišča. Edini način, da se ohrani avtoriteta najvišje sodne ustanove v državi je odstop 3 dokazano kontaminiranih ustavnih sodnikov. To so sodniki iz kvote nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel, ko je ta leta 2017 pred vso slovensko javnostjo v Državnem zboru grozila z napovedjo takšne zasedbe Ustavnega sodišča, ki bo po meri oblastne večine. Ker se zdaj dogaja prav to, zahtevamo odstop kontaminiranih in nezakonito postavljenih sodnikov: 1. Dr. Mateja Acceta 2. dr. Špelce Mežnar 3. dr. Rajka Kneza, katerih moralna in poklicna avtoriteta je tako okrnjena, da ruši ugled Ustavnega sodišča. Uvedba tako imenovanega REZULTATSKEGA ODLOČANJA pri zakonu o migrantih pa pomeni konec razumsko kompetentnega in moralno poštenega odločanja, ki je bilo izpostavljeno nedopustnim pritiskom. V zvezi z Referendumom 2017 in 2018 pa bom proti trem navedenim ustavnim sodnikom vložil tudi odškodninsko tožbo zaradi zlorabe ustavno sodne oblasti ter njihovemu nevestnemu delu v službi, kar je privedlo do namernega materialnega oškodovanja davkoplačevalcev in deformiranja demokratične volje državljanov in volivcev in sicer zaradi: 1. Povsem nepotrebne 2 x po 3 milijone izgubljenega davkoplačevalskega denarja, ko sem dvakrat predlagal samo izločitev dr. Acceta zaradi sodelovanja s stranko SMC in zahteval združitev datuma referenduma z dnem predsedniških in parlamentarnih volitev in je tako 2 krat prišlo do oškodovanja državnega proračuna ter do načrtne - s strani večine ustavnih sodnikov namerno povzročene, nizke referendumske udeležbe. To je v pogojih zavrnitvenega kvoruma in gostoti 5 glasovanj (predsedniških, evropskih, lokalnih in 2 referendumskih, v razdobju 1 leta) imelo za posledico navedeno škodo, zraven pa je povzročilo mojo javno stigmatizacijo kot povzročitelja izgube 6 milijonov eur (dokaz: večkratna javna TV diskreditacija s strani Alenka Bratušek – infrastrukturne ministrice) 2. V zvezi z lokalnimi volitvami mi isti trije sodniki odrekajo pravni interes pritožnika na izid lokalnih volitev za mesto ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar je tudi predmet moje aktualne pritožbe na EU institucije in predmet sodnega spora na UPRAVNEM SODIŠČU RS. Moj namen je en sam: prispevati da se na Ustavno sodišče spet povrne pogum za uporabo razuma in da zdrava pamet ne poklekne pred uslužnostjo politični oblasti ter da se razum ne ukloni neumnosti, nepristranskost pa spet dobi domovinsko pravico na Ustavnem sodišču. Vili Kovačič, državljan K.   Prilagam dokumentacijo o zakonskih kršitvah opravljanja sodniške funkcije dr. Špelce Mežnar, ki nedvoumno terja takojšnje prenehanje izvrševanja njene sodniške funkcije ! Kopijo poziva k odstopu pošiljam tudi predsedniku države, z namenom da se opredeli in reagira v dobro spoštovanja ustavnega reda in zakonitosti v RS ! 
Teme
srebro

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

V razmislek: srebro že v porastu, ujemite priložnost za lep donos