Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki je prav v začetku letošnjega leta praznoval tretjo obletnico delovanja, je na včerajšnji slovesni podelitvi nagrad in priznanj Pomurske turistične zveze prejel priznanje za profesionalno delo na področju turizma. Vse od leta 2016, ko je javni zavod nastal s preoblikovanjem iz Javnega zavoda Svet mladih – zavod za usposabljanje mladih Lendava, ZTR aktivno izvaja programe in vsebine vezane na turizem in razvoj v občini Lendava. Zaposleni skrbijo za vsebinski in organizacijski razvoj samega zavoda, razdvojene dejavnosti iz naslova skupnih razvojnih nalog, projektne dejavnosti ter strateški in vsebinski razvoja turizma v občini Lendava. RAZPRŠENI HOTEL VINARIUM V množici turističnih projektov, ki jih izvajajo, je potrebno izpostaviti projekt z naslovom Hotel Vinarium. Gre za zgodbo razpršenega hotela oz. mreže, ki povezuje zidanice na vinorodnem območju. Zavod za turizem in razvoj Lendava je povezal lastnike zidanic v mrežo in nase prevzel nalogo administracije, servisa gostov in trženja, medtem ko so lastniki zidanic prevzeli nalogo vzdrževanja svojih objektov in notranje opreme. Več o Zavodu za turizem in razvoj v oddaji Sreda v sredo  na  http://vfokusu.com/post/503189/romeo-varga-lendavski-zavod-za-turizem-in-razvoj-s-smelimi-projekti-v-leto-2020 Trenutno je Hotel Vinarium sestavljen iz 12 članov (ponudnikov nočitev v zidanici). Prav tako pa se sproti pojavljajo novi interesenti, ki bi svoje zidanice ponudili turistom. Vzpostavljena je tudi spletna stran www.hotelvinarium.si. Doprinos vzpostavitve razpršenega Hotela Vinarium pa nima le strogo turistične dimenzije, temveč pomeni pomembno  dimenzijo revitalizacije praznih in le redko uporabljenih ali celo zapuščenih zidanic v vinorodnem območju Lendave, kot tudi gospodarsko, saj so lastniki zidanic z dodatno dejavnostjo in uporabnostjo zidanic našli podjeten način uporabe le-teh. Zavod za turizem in razvoj Lendava je s tem večletno zamisel prenesel v projektni okvir in nato z dobro in profesionalno realizacijo izvedel tudi prenos v prakso, ki se danes lahko pohvali s spodbudnimi številkami nočitev. Od začetka letošnjega maja pa do konca novembra je bilo opravljenih skupno 89 rezervacij ter 589 nočitev; povprečna doba bivanja gostov je bila 3,48 dni. Tudi do konca leta so zakupljene še nadaljnje rezervacije, predvsem v času božično-novoletnih praznikov. Vir: http://www.lendavadanes.si/

Politika ni le za starejše ljudi. Vedno več mladih se zanjo tudi zanima, vedno več mladih se z njo tudi aktivno ukvarja. In prav je, da tudi mladi dobijo priložnost pri razvoju Slovenije na lokalni in državni ravni. Eden najbolj aktivnih političnih podmladkov je povezan v Slovenski demokratski mladini  mariborske SDS. Zato je bil eden od sklepov torkovega sestanka mladih članov mariborske SDS, da se želijo aktivneje vključevati v aktivnosti. Aktivnost mladih pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih je za Slovensko demokratsko mladino (SDM) Maribor, ključnega pomena. Mladi želijo sooblikovati mariborsko in državno politiko s svojimi pobudami in vprašanji. Tvorno želijo sodelovati z mladimi podjetniki, širiti nove ideja in ustvarjati nova poznanstva in zaveze. V letu, ki prihaja želijo biti mladi člani SDS Maribor, predvsem želijo biti aktivni in sodelovati pri mnogih projektih stranke. Te zaveze so si dali mladi člani mariborske SDS na svoji prvi seji z novim vodstvom mariborske mladine SDS, ki jo vodi Luka Simonič. Mladi si želijo predvsem razvoja in prisotnosti na vseh področjih. Pogovarjali smo se z mladima Maribočanoma Slovenske demokratske stranke! Kaj sta nam povedala Vincencij Virt in Luka Križanec?  Vincencij Virt Vincencij Virt: Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki? Odločil sem se, da se pridružim Slovenski demokratski straniki in ko sem bil član stranke sem se pridružil njenemu podmladku – Slovenski demokratski mladini.So te povabili še v kakšne druge organe stranke?  Sodelujem tudi v krščanskem forumu, želim pa se uveljaviti tudi drugod.Kako so doma sprejeli tvoje udejstvovanje pri SDS?  Bili so ponosni, tudi babica je članica SDS, pa tudi moja sestra je članice Slovenske demokratske mladine.Kje se vidiš pri slovenski demokratski mladini? Rad bi bil sodeloval pri aktivnostih glede boljšega položaja mladih v Mariboru. Predvsem pa si želim, da se v Mariboru izboljšajo športni objekti.Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Po mojem mnenju mladih politika toliko ne zanima, ampak s skupnimi močmi je treba na tem še veliko postoriti. Ker pravijo, da na mladih svet stoji, bi bilo mladino potrebno čim bolj vklučevati v politično življenje.  Luka Križanec Luka Križanec Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki?  Že od malih nog sem spremljal politiko. Vedno bolj sem se tudi zanimal zanjo. Ampak se nisem želel sam vklučevati v to. Potem pa sem od svojega prijatelja izvedel, da se v Mariboru na novo formira SDM pri Slovenski demokratski stranki.Kakšne politične teme te zanimajo?  V bistvu me zanima predvem, da se izboljša življenje ljudi v Sloveniji in predvsem v Mariboru. Pri kakšnih aktivnostih bi želel sodelovati? Predvsem me zanma šport, ter izboljšanje športne infrastrukture. Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Jaz sem prepričan (drugače kot Vincencij) da je zanimanja pri mladini za politiko veliko. Veliko se mladih pogovarja o tem, se ne želijo izpostavljati. Po mojem mnenju bi bilo treba povečati zanimanje za politiko pri mladih predvsem z ustnimi povabili in pogovori.So mladi po tvojem mnenju naklonjeni Slovenski demokratski stranki?  Nekateri so, veliko pa je takih, ki politike stranke SDS ne poznajo. Kako pomembnea je po tvojem zgodovina?  Vsekakor je zgodovina pomemben dejavnik, čeprav so časi sedaj popolnoma drugačni, je treba na zgodovino gledati kakšna je bila v resnici in ne potvarjati njena dejstva. Vir: e-maribor.si

Romeo Varga, direktor Zavod za turizem in razvoj Lendava - Turisztikai és Fejlesztési Közintézet je sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo. Lendava že nekaj časa živi zgodbo o uspehu, kar se turizma tiče. Razgledni stolp Vinarium Lendava na leto privabi kakih 100 tisoč turistov oziromaobiskovalcev, in je tretja destinacija v Sloveniji po obisku, za Bledom in Postojnsko jamo. V Zavodu za turizem snujejo nove produkte, med njimi je prav gotovo zanimiv razpršeni Hotel Vinarium. (http://www.hotelvinarium.si/) Gre za stavbe, vikendice, vinske kleti razpršene po Lendavskih goricah, katerih lastniki so prisluhnili zanimivi pobudi, s katero jim v družinski proračun steče tudi nekaj zaslužka - o tem in še čem v današnji Sredi v sredo z Romeom Vargo. #IfeelsLOVEnia Feel Slovenia Lendava VIDEO:

Ljubljana (11. 12. 2019) - Včeraj je v hotelu InterContinental v Ljubljani potekal pogovorni večer, ki ga je ob dnevu človekovih pravic v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung organiziral Študijski center za narodno spravo. Gost večera je prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Republike Slovenije, ki mu je bila ob nedavni osemdesetletnici posvečena prva letošnja številka revije Dileme. Pogovor z dr. Šturmom je vodil dr. Renato Podbersič, glavni urednik revije Dileme. Uvodoma sta z nagovoroma udeležence pozdravila Holger Haibach iz KAS Zagreb, in v.d. direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver. V nadaljevanju objavljamo nagovor  dr. Andreje Valič Zver Spoštovani gospe in gospodje, dragi gostje! Pozdravljeni na pogovornem večeru, ki ga ob dnevu človekovih pravic organiziramo sodelavci Študijskega centra za narodno spravo skupaj s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung. Iskren pozdrav velja vodji zagrebške izpostave KAS gospodu Holgerju Haibachu in sodelavcu Ivanu Matanoviću, obenem pa topla zahvala za nekajletno zgledno sodelovanje. Današnji dogodek posvečamo zaslužnemu profesorju dr. Lovru Šturmu, ki je pred kratkim praznoval življenjski jubilej, SCNR pa mu je posvetil prvo letošnjo številko revije Dileme. V njej so sodelavci in sopotniki dr. Šturma slavljenca počastili s svojimi razmisleki in prispevki, za kar se jim še enkrat iz srca zahvaljujem. V veliko čast mi je, da dr. Šturma lahko danes skupaj s soprogo (in hčerko?) prisrčno pozdravim med nami. Spoštovani, kot vam je znano, je Študijski center za narodno spravo institucija, ki je bila ustanovljena leta 2008, v času, ko je bil minister za pravosodje dr. Šturm in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Naj vas spomnim, da je bil to ponosni čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji, da je slovensko predsedstvo EU v Evropski komisiji v Bruslju organiziralo prvo evropsko javno tribuno o totalitarizmih ter izdalo reprezentativen zbornik s tega posveta. Temeljna naloga SCNR je ukvarjanje s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin v totalitarizmih, ki so prizadeli Slovenke in Slovence v 20. Stoletju. Za nami je več kot deset let delovanja s številnimi dogodki, močno mednarodno mrežo, znanstveno raziskovalnimi programi in projekti, publikacijami, snemanjem pričevanj, delo z mladimi itd. Nenehno poudarjamo, da prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka sodi med najbolj plemenita prizadevanja človeštva, saj iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. “Ideja o človekovih pravicah izvira iz ideje o neskončni in absolutni vrednosti človeške osebe in pomeni njeno obrambo pred državno oblastjo”, je zapisal dr. Anton Stres. Koncept človekovega dostojanstva in osebne svobode je precej starejši kot je obletnica Konvencije, ki jo praznujemo. Pravzaprav sega še dlje nazaj od razsvetljenstva, ki je postavilo človeka v samo jedro javnega življenja. Prevečkrat pozabljamo, da je človek v okviru krščanstva dosegel največje dostojanstvo, največji prostor svobode, enakosti, solidarnosti. Ni čudno, da je prav odnos krščanstva do človeka postal najbolj »dostojanstven«, zaradi česar je postal tudi univerzalen. Nobena druga vera ali prepričanje ga v tem elementu ni preraslo. Zanikanje in teptanje človekovih pravic pa sta neštetokrat pripeljala do barbarskih dejanj, uničujočih za človeštvo. Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah. Spoštovani, slovenska polpretekla zgodovina je zaznamovana s totalitarizmi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Po koncu druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti je bilo v Sloveniji ogromno političnih in montiranih sodnih procesov proti t.i. »razrednim sovražnikom«: proti domnevni opoziciji, kmetom, trgovcem, obrtnikom, industrialcem, članom in podpornikom ilegalnih skupin, duhovnikom in drugim. Večina je bila obsojena zaradi političnih razlogov. Običajno so bile izrečene zelo visoke kazni, mnoge tudi smrtne. Ti procesi na podlagi revolucionarnega sodstva so bili brez dvoma justični umori. Povojni pravosodni sistem je nastajal že med vojno na temelju sovjetskega revolucionarnega boljševističnega prava. Pravo in pravni sistem sta bila popolnoma v rokah politike. Decembra 1945 je Edvard Kardelj dejal, da morajo sodišča »soditi, kakor hoče Partija. Na sodišču mora biti OZNA,« torej tajna politična policija. Sledila je čistka v sodniških vrstah in na sodiščih so začeli soditi »sodniki laiki« brez pravne izobrazbe. Pravosodni sistem je na temelju monopolne in totalitarne oblasti partije po koncu druge svetovne vojne najhujše in sistematično kršil človekove pravice in svoboščine. Naloga naše generacije je, da poskuša z vsemi sredstvi pravne države popravljati storjene krivice iz preteklosti. Pri tem na žalost še nismo uspešni, saj celo tistih, ki so bili barbarsko pobiti leta 1945, ne zmoremo dostojno pokopati. Tako se travme in krivice po nepotrebnem prenašajo na njihove svojce in mlajše generacije. In na tem mestu bi rada poudarila neprecenljivo vlogo dr. Šturma pri razjasnjevanju in obračunavanju s slovensko in evropsko totalitarno preteklostjo. Naj ob tem navedem temeljno misel iz pravne filozofije Gustava Radbrucha, ki nas uči, da formalno pravilno sprejeto pravno pravilo še ni vselej vsebinsko pravilno. Pravno pravilo, ki zanika pravičnost, enako obravnavanje in temeljne človekove pravice, ni pravo – temveč je nepravo – »Unrecht«. Gustav Radbruch je v tretji minuti njegovih Pet minut filozofije prava iz leta 1945 zapisal, 'Pravo je volja k pravičnosti. Pravičnost pa pomeni: soditi ne glede na osebo, vse meriti z istim merilom. Ko se časti ubijanje političnih nasprotnikov, in se zapoveduje ubijanje ljudi druge rase, vendar se enako dejanje proti lastnim somišljenikom kaznuje z najbolj grozovitimi in ponižujočimi kaznimi, tedaj to ni niti pravičnost niti pravo. Kadar zakoni zavestno zanikajo voljo k pravičnosti, ko na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo človekove pravice, tedaj ti zakoni nimajo veljave, in se jim ljudstvo ni dolžno pokoravati, vendar morajo tedaj tudi pravniki zbrati pogum, da jim odrečejo naravo prava.' In danes obeležujemo jubilej pravnika, katerega esenco delovanja bi lahko povzeli z besedo “pogum”. Pogumno se je ob različnih časih na različne načine zoperstavljal udobnemu plavanju v “mainstream” pravosodju in vedno iskal pravične poti spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kajti – naj si še enkrat izposodim misel dr. Stresa:”…v vseh družbah, ki se ne odlikujejo v spoštovanju človekovih pravic, se boj za njihovo priznavanje začenja z bojem za politično neodvisnost sodstva. Neodvisno sodstvo je eno najpomembnejših sredstev pri varstvu človekovih pravic…”.1 Vsekakor se dr. Šturm v vseh razsežnostih in pri vsem svojem delovanju zaveda tega temeljnega postulata demokratične družbe. Naj ga sedaj prepustim sodelavcu dr. Renatu Podbersiču, glavnemu uredniku Dilem, ki se bo pogovarjal z njim in se dr. Šturmu iskreno zahvalim za vse njegovo delo, podporo SCNR ter kličem Bog vas živi še na mnoga leta!

Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, za Slovenijo pa obstajajo podatki, da naj bi za demenco trpelo več kot 32.000 ljudi. Za dementne osebe navadno skrbijo svojci, pa tudi zdravstveni, socialni delavci in drugi. Demenca tako postaja enaizmed bolezni sodobnega časa. Skoraj vsak že pozna koga, ki se bori s to boleznijo, ki prizadene tako obolelega kot njegove najbližje.  Številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco.  Ker ima tudi evropski poslanec sam v okviru družine izkušnjo z demenco, razume probleme in težave, s katerimi se srečujejo svojci dementnih oseb. Prav tako pozna pomanjkljivosti obstoječih oblik formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco in se zaveda, da je kljub obstoječim oblikam pomoči starejšim z demenco še vedno veliko odgovornosti na družinskih članih.  Kot je dejal evropski poslanec: »Nekoč je mama skrbela zame, danes pa sta se vlogi zamenjali.« Mama evropskega poslanca je tako vključena v oskrbo doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, ki je »tako rekoč postal njen drugi dom.« »Osebno popolnoma zaupam zaposlenim tu v domu upokojencev Ptuj, še posebej v enoti Muretinci, kjer uvajajo nov, odprt pristop. Moja mama je deležna popolne oskrbe in pomoči zaposlenih, tako da sem lahko brez skrbi,« je ob tem še povedal evropski poslanec. EU veliko vlaga v razvoj zdravil za ta obolenja in s skupnimi močmi bomo hitreje našli rešitve, kot bi jih sami v Sloveniji. Evropski poslanec dr. Milan Zver v evropskih institucijah tudi zaradi osebne izkušnje skuša pomagati, da bi demenca dejansko postala ena od prioritet na področju zdravstvene politike. Evropski poslanec je prepričan, da se lahko velike korake k zmanjšanju predsodkov o demenci naredi z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov. Dr. Milan Zver še izpostavlja, da lahko demenco preprečujemo z mentalnimi vajami, kot je na primer šah, zaradi česar tudi izpostavlja pomen in vpliv šaha pri starejši generaciji.  VIDEO:

Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji? Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije.  Marjan Šarec, je predsednik vlade ali kako? Definicija o Marjanu Šarcu:  Marjan Šarec  je slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik. Kaj je ta trenutek najbolj od vsega tega? Igralec?  Ni.  Kljub končani AFRFT. Igrati ne zna, vsaj videli ga nismo igrati vlogo iz nabora literarnih dramskih likov, ki bi lahko pokazali in dokazali njegovo igralsko znanje in seveda težo v igralski srenji. Radijski novinar.Ni. Razen nastopa na radiu poleg Saša Hribarja v radio Ga-Ga. Če je gaganje novinarstvo potem je  Küčan papež. Pa ni, ne Šarec novinar in ne Küčan papež. Imitator?!Ja.  Posebej če sebe imitira če je na kakšni vaški veselici na traktorski prikolici namesto odra. To pa. Obvlada. Naklada. Obvlada imitacije tistih, ki jih nikoli ne bo dosegel v ničemer, še najmanj v politiki. Edino Hitlerja. Samo v oponašanju in ne v politiki. Hitler je obvladal in vladal z polovico Evrope, Šarec pa z  polovičko Kamnika, predvsem primestni del. Politik?! Ja, eden redkih ki zna in zmore zasrati  vse česar se dotakne ali poskuša. In kaj je zasral? Na katerih področjih in v čem je bistvo zasranosti? Prvo in v resnici najbolj zasrano področje, je politika sama. Uničil  je politično komunikacijo samo. Komunicira ne, on kriči, on ne pove on se dere, on ne daje mnenje on ga vsiljuje, on ne pove po resnici on se zlaže kot slab šolar, on ne pove resnico on si jo omisli, on ne pozna miselne sklope, on spravi iz sebe nebuloze, on se ne šali on pove šarcizem( neumen dovtip  brez vsebine). On ni on, on je niče. Drugo, zasvinjal je državo z vsem kar ne sme biti. Zasvinjal in zasral je varnost državljank in državljanov  z ne varovanjem tega najsvetejšega v sodobnem svetu, varnost lastnine in življenja samega. To počne tako, da ne počne nič in ne dovoli,  da se sistem neguje in deluje  v prvinah  za katere imamo organe  v sestavi. On preko  Boštjana Poklukarja, svojega oprode za notranje zadeve  v ministrski preobleki  zavira delovanje države na ohranjanju nje same. Imamo schengensko mejo, je pa manj meja kot meja v kakšni banana republiki. Z neizvajanjem naloge policije in s tem države prispeva k njenemu morebitnemu skorajšnjemu razkroju. Propustna je na vsakem koraku, policiji odsvetuje izvajanje kompetenc, izvajati morajo  dela za katero niso registrirani, kot je »taksi« služba, ravnanje z bolnimi z nalezljivimi boleznimi, celo, če karikiram do konca, pred kratkim so nabavili 60 belo modrih »taksi« vozil z pomenljivim nazivom  modela Kadjar, zaradi bolj pristnega »domačega« počutja do prve namestitve. Se pripravljajo proti volji naroda, državljank in državljanov sprejeti in seveda udobno namestiti nove uboge »horde« potentnih spermalnih« bomb« za  napadanje naših žensk  in izrabe po živalsko in vse v  smislu dobrodošlice ter širokosrčnosti  na naših tleh. Ne dovoli samo organiziranost  državljanov za zaščito meje in države. Domoljubu Damjanu in njegovim kolegom, ki žrtvujejo svoj čas in denar z srcem za domovino pa preprečujejo da se približajo meji, ki ni zaščitena. Celo sami policisti v obmejni patrulji  jih vržejo na pokrov od avtomobila z  orožjem in z  bojnim strelivom  v stanju pripravnosti,  izvajajo nekaj za kar ne vedo kaj izvajajo, vmes pa mimo jih peljejo avti  z potniki, ljudmi  z ne vedno   poštenimi nameni ali celo z nezakonitimi migranti. Važno je silo in prisilo izvajati nad  lastnimi državljani, tu pa je pogumen on in tisti ki daje neposredne ukaze. Višek »junaštva«, pri politično   nekompetentnih teletih z pooblastili, ki jih ne razumejo. S temi dejanji nevednosti, ali načrtne nevednosti v škodo državi in v prid kratkoročne koristi spreminjajo državo v »sprehajališče«  na dveh nogah v samo notranjost države kot je bilo za zaznati v  preteklih desetih dneh v okolici Domžal, Moravčah, Otiškem vrhu in še kje.  S tem dovolijo ogrožanje, zdravja , ekonomije , ki nas stane bistveno več še posebej zaradi nejasnosti in   pomanjkanje vizije kako rešiti , trenutno stanje in kasneje sistemsko.  Namesto sprehajanja tujih invazivnih hord  napumpanih lenuhov in mentalnih idiotov o tem da se bodo imeli lepo,  rabimo sprehajališča med krošnjami kot je bilo nedavno  tega odprto na Štajerskem, ki sočasno ponuja lepote in se služi denar. To je za nas prava stvar. Tretje kar  je zasral je  obrambni sistem države. Smo država NATA. Ja smo. In to je vse. Drugega ni nič. Čast  izjemam,  ki že več kot 15 let  v oddaljenem Afganistanu  v okviru NATO enot  počnejo nekaj  ki rešuje čast Sloveniji. Drugače pa minister Kalgon, pardon Karel  Erjavec veselo pogrkava, obljublja že drugi mandat pokojnine preko svojega sindikata, pardon stranke od  1000 EUR, vojaki hodijo z razpadajočimi  obuvali po svetu, jim  sunejo bojno strelivo, mentalno uničuje pripadnike profesionalnega vojaškega sestava v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih in jih ozmerja za lažnivce. Gospod Kalgon( zato ker je vse v enem, minister za vsa področja od smetarskega,  vojaškega,  pravosodno področje in še i še). Seveda uživa v lastni nesposobnosti ob odločnem kritju  s strani predsednika Vlade, ki ga seveda rabi kot Sahara vode za obstoj Vlade za vsako ceno, cena ki pa je zelo visoka. Da  že dolgo en izpolnjujemo zavezo  do NATA o nujnosti namenjenega denarja iz BDP V višini  dveh odstotkov ampak  0, 87 % kar je smešno   in vsekakor med resnimi članicami  tudi posmeha deležno. Zaradi lasnega preživetja Šarca kot predsednika Vlade Karel ministruje  in po reki ugodja v škodo države pluje in nove politične kuje. Upajmo da bodo dokončno spregledali njegovi sindikalisti, pardon upokojenci in mu ne bodo dovolili še  enkrat   biti sestavni del komplota za uničenje še ne 30 le stare, mlade  slovenske države. Četrto kar je zasral in zasvinjal do konca je  slovenska zunanja politika. To je poleg lastne indolentnosti in bebavosti kar se zunanje politike tiče, zaupal, bolje rečeno v »trgovinskih«  pogajanjih ob sestavljanju Vlade  iztržil nekoč novi obraz z profesuro v politiki, dr. Miro Cerar. Moram priznati, pravzaprav moram biti » pravičen« pri porazdelitvi »uničevanja« slovenske zunanje politike  in jima dovoliti da si »uspeh« delita na pol. Marjan vsevedi je pokopal sebe v zunanji politiki isti trenutek ko je odpovedal napovedan in pričakovan  nastop v EU parlamentu, češ ni nobenega »haska« če bo on govoril pred prazno dvorano in pred 500 milijoni  TV gledalci v Evropi. Še norci so onemeli pred to drzno  in v nebo vpijajočo  neumnost brez možnosti na popravni izpit, kot je  bil primer v njegovi lesarski šoli. In ga ni več zunanje politično opaznega in  zaznavnega  razen pri skupinskih fotografiranjih pa še to  nekje zadaj in v kotu tako da še na prste more stati in glavo kot želva stegovati. Terapijo in celjenje ran si privošči v  družbi podobnih balkanskih političnih in diplomatskih »loserjev« kot sta Zaev in Vučić. Pa še domišljav je povrh vsega. Tu mu  diplomatski impotentnež Miro Cerar samo asistira, tu pa tam mu  dovoli obiskati kakšno obskurno diplomatsko tretje ligaško konferenco z zasedbo, ki ni primerljiva  in primerna za zunanjega ministra.  Važno je da je Zahodni Balkan pokrit in se lahko pogovarjajo  v nekakšnem » jugoesperantu« in obujajo spomine  na ekskurzije in časov skupne njima »ljube« države. Še Bolgarski Boyko Borisov nima časa, četudi nima neke pretirane diplomatske »gneče«.  Diplomatski »neuspeh« je drugo ime za slovensko zunanjo politiko, diplomatska obstranca ali marginalca na temu področju njuna legitimacija.  In kaj se zgodi z takšnim » uspešnem« premierjem in njegovim oprodam, pardon ministrom? Enako kot v situacijah  v živilskih  trgovinah  kot se ravna z blagom z pretečenim rokom ali hitro pokvarljivimi izdelki. Staknejo glave se zmenijo in sledi akcija. V primeru politike  kot je ta ki jo sestavljajo  instant politiki, se pač zgodi nujno potrebna akcija odstranjevanja  pokvarjenega političnega »blaga« ali drugače  imenovana politična trupla  na politični sceni. Usmrajenosti  je preveč, zasranosti prav tako. Še malo da se dokončajo posamezni politični procesi( beri kraje in ropanje  s strani globoke države in sektorskih  združb ali mafij) Ko se to dokonča pride čarovnik MK   z vžigalicami   in pokvarjeno robo  z pretečenim rokom zažge, počaka in na koncu ostane samo pepel. Politično prizorišče rabi  nove »vojake«.  Politični »inženirji« globoke države pa polne roke dela in spet na novo ekipiranje. Ostanejo drugoligaši ali politični nedonošenčki, ki so jih potisnili v prve vrste. To je večkrat ponovljen scenarij. Ali bomo mirno opazovali delo zlih rdečih sil Murgelskega kurjača, kako uničujejo kar je kar je normalno, potrebno, slovensko in evropsko na slovenskem. Nič  mečkat, nič stat,  nič spat. Zbudi se Slovenija! Vane K. Tegov