Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice.V zadnjih dneh odmeva vest, da bo zdravstvena zavarovalnica Vzajemna s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Polna mesečna premija se bo podražila za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra. Kot je pojasnil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, je bilo višino premije nujno uskladiti z višjimi stroški zdravstvenih storitev. Med drugim je bil Mikeln kritičen do določanja obsega in cen zdravstvenih storitev, ki ga v splošnem dogovoru za zdravstvo opredelita ZZZS in ministrstvo, zavarovalnice pa pri tem niso vključene v pogajanja. Kot je dejal, se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja manjšajo in se prenašajo na dopolnilno. Tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica opažajo, da se stroški zdravstvenih storitev in doplačil v zadnjih letih povišujejo med drugim tudi zaradi ukrepov zdravstvene politike, ukrepov nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in višanja cen storitev. V zavarovalnici Triglav pa napovedujejo, da bodo tako kot do sedaj "cenovno politiko tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev".  Poslanka SDS Jelka Godec se ob napovedih povišanja mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje sprašuje, zakaj minister za zdravje Aleš Šabeder ne pripravi sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi spremenil monopol zavarovalnice ZZZS in redefiniral dodatno dopolnilno zavarovanje. »To zavarovanje, ki naj bi bilo prostovoljno, je v bistvu obvezno,« ugotavlja Godčeva. Ob tem je mnenja, da so izgovori, da so se povečali stroški ter da se bo s povišanjem premije skrajševalo čakalne dobe, »tragikomični«. »Zadnjih nekaj let nas skrajševanje čakalnih dob stane že več kot 100 milijonov evrov letno, čakalne dobe se niso skrajšale, pravzaprav stanje na tem področju ni nič boljše,« ugotavlja poslanka, ki ob tem izpostavlja tudi visoke stroške medicinskega materiala.  »Stroški medicinskega materiala namesto, da bi se znižali na evropsko raven, ostajajo na istem. Ministrstvo za zdravje in bolnišnice pa niso naredile dovolj, da bi presekale z ustaljeno prakso nabave medicinskega materiala,« poudarja Jelka Godec. »Tudi minister Šabeder se v zadnjih dneh hvali z dvema aneksoma k Splošnemu dogovoru za leto 2019. Z njima naj bi z dodatki k plači nagradili tiste zdravnike, predvsem družinske, ki delajo preko normativov. Očitno je tudi to doprineslo k zvišanju premije,« meni poslanka, ki ob tem še dodaja, da bodo zdravniki sicer nagrajeni za več obravnavanih pacientov, »vendar pa nikjer ni zagotovljeno, da to pomeni tudi bolj kakovostno obravnavo pacientov, plačevali pa bomo več.« »Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja, je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice,« je prepričana poslanka. »Vlada Marjana Šarca bi morala v letu dni svojega mandata že imeti izračune za spremembo obveznega in dodatnega zavarovanja. Verjetno pa čakajo na to, kaj bo naredila nadkoalicijska stranka Levica, ki je po sporazumu z vlado zadolžena za ta zakon. Jesen bo na tem področju zagotovo še zelo vroča,« še ocenjuje poslanka.  Vir: sds.si

V zadnjem dnevu so policisti PU Maribor  obravnavali dva nedovoljena prehoda državne meje z Republiko Hrvaško.  Ormoški  policisti  so  že dopoldan na avtobusni postaji v Ormožu prijeli  dva mladoletna državljana Alžirije, ki sta pred tem pri Hermancih, preko  reke  Drave,  nedovoljeno vstopila v našo državo. Ker sta v postopku zaprosila za mednarodno zaščito v naši državi, so ju policisti prepeljali v Azilni dom v Logatcu. V  popoldanskem  času  pa je 5 državljanov Pakistana nedovoljeno vstopilo vnašo  državo  preko  maceljskega  gorovja izven naselja Žetale. Po uspešnemvstopu  v  našo  državo so zvečer peš odšli do Mednarodnega mejnega prehodaGruškovje  in  se  tam  predali  policistom.  Po  zaključenem postopku bodopredani hrvaškim policistom.

Pred dnevi sem zapisal, da želi soboški rdeči župan Aleksander Jevšek z uničenjem Pomurskih lekarn pokriti finančno brezno mega projekta Expano!? (http://vfokusu.com/post/483618/soboski-rdeci-zupan-aleksander-jevsek-bi-z-unicenjem-pomurskih-lekarn-pokril-financno-brezno-mega-projekta-expano). Za dosego cilja, uničenja Pomurskih lekarn in seveda zrušitve njenega direktorja Ivana Zajca, sta se že doslej župan Aleksander Jevšek in njegov oproda, direktor občinske uprave Srečko Đurov posluževala nezakonitih potez, za kar sta si s strani mestne SDS prislužila prijavo na Štefanečevo KPK. Čeprav oba pravnika, Jevšek celo "doktor kriminalistične postmortalne diagnostike," se za kaj takega zmenita kot za lanski sneg. Jevšek je v prispevku za Dnevnik nacionalne TV celo dejal, da ga je SDS prijavila zaradi ideoloških razlogov, čeprav primer zgodba o Frangeževi Zgodbi d.o.o. smrdi do neba ( http://vfokusu.com/post/445447/mestni-odbor-sds-murska-sobota-zupana-aleksandra-). Tokrat si je Jevšek pri dokončnem obračunu s Pomurskimi lekarnami privoščil poteze, okužene z nezakonitostjo, po vsej verjetnosti zrasle na "zeljniku" direktorja občinske uprave Đurova. Najprej je pred dnevi podpisal pogodbo za nakup stavbe, v kateri “domuje” ena od lekarn  Pomurskih lekarn. Gre za prostore na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Po informacijah iz zanesljivih viroh, stavba ni več v lasti družbe Galex, ker naj bi kupnino v višini več kot 300.000 EUR občina že nakazala in sicer na račun podjetja CNMT (večinski lastnik podjetja Galex). Ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Kot so zapisali na portalu Pomurske novice, je župan Jevšek že s podpisom kupoprodajne pogodbe stopil čez mejo zakonitosti, saj za sklepanje pravnega posla ni imel prav nobene podlage, s plačilom kupnine pa neposredno izzival pristojne organe, od Računskega sodišča, KPK, pa tudi NPU!? Seveda dvomimo, da bodo ti opravili svojo dolžnost?! In kje je soboški župan Jevšek prestopil prag zakonitosti, ko je kupil stavbo v lasti Galexa? 1. V proračunu za leto 2019 predmetna nepremičnina ni vključena v Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, oz. ni sestavni del priloge 2: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine za leto 2019 in s strani Mestnega sveta MOMS sprejeta skupaj s proračunom. Ker te nepremičnine v tabeli na strani 291 ni, Jevšek nima podlage za sklepanje predmetnega posla, podpis pogodbe pa pomeni nezakonito ravnanje. Pravni temelj: Zakon o lokalni samoupravi (UL RS, št. 94/07) v 20. členu določa, da občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. V 29. členu istega zakona pa je zapisano, da Občinski svet občine odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.Pravni temelj: Zakon o javnih financah (ZJF) določa, da se proračun občine izvršuje skladno z določbami ZJF in določbami Zakona o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS). 7. člen ZJF določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, ki so določeni z občinskim odlokom (Odlok o proračunu). Nadalje 54. člen (vezano na Letni program razpolaganja s kapitalskimi naložbami) določa, da vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo (pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz knjigovodske listine je potrebno pred izplačilom preveriti in pisno potrditi). Uslužbenec oz. uslužbenka, ki bo “na mizo” prejela kupoprodajno pogodbo in bo sprožila postopek izplačila kupnine iz pogodbe, se bo zagotovo znašla v prekršku, saj bo nastopala v nasprotju z ZLS, ZJF, ZIPRO (tudi drugih aktih – Statut občine in navodilih občine).Sicer pa je že KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) v podobnih primerih ugotovila: 1. V letnem načrtu ravnanja s premičnim (in nepremičnim) premoženjem občine so določeni tudi zneski (vrednosti) posameznih nepremičnin (velja za nakup in prodajo), slednje pa skupaj s proračunom sprejme mestni svet2. Vsak navedeni znesek ima podlago na podlagi verodostojne listine, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin3. Cenitev mora naročiti pooblaščena oseba občine pri izvedencu oziroma cenilcu, ki je pooblaščen za ocenjevanje določene vrste nepremičnine na podlagi Zakona o sodiščih. Župan Jevšek v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, ki je sestavni del proračuna občine, ni imel vključene nepremičnine na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Ker predmetna nepremičnina ni bila vključena (vključil bi jo lahko le v soglasju z mestnim svetom) v proračun, zanjo ni bila določena tržna cena, ki bi jo na podlagi metodologije moral oceniti pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin v skladu z Zakonom o sodiščih. Župan Jevšek niti ni imel podlago v 34. členu Statuta občine, ki govori: “V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane”. Zato ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Za zapik! Jevšek, verjetno za vsem tem je operativno najbolj aktiven njegoiv oproda Đurov, očita direktorju Pomurskih lekarn Ivanu Zajcu, da posluje nezakonito (občinska interna revizija je ugotovila, da v Pomurskih lekarnah ne kršijo zakonodaje), sam pa ves čas svojega županovanja hodi po robu zakonitosti. Na njegovo srečo ima za seboj levičarski koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, v katerem ima Židanova SD absolutno oblast in mu potrdijo še tako veliko svinjarijo. Ko je županoval Anton Štihec, mu je ista leva oblastna koalicija v mestnem svetu "zvezala roke" pri odločanju o uporabi proračunskih sredstev na 4500 evrov, Jevšku pa pustila povsem proste roke. Verjamem, da se Jevšek ne boji ne KPK, ne kriminalistov NPU, Računskega sodišča in še koga, ker ima vsaj v policijsko kriminalističnih vrstah še vedno svoje ljudi, KPK Borisa Štefaneca je itak v službi Židanove partije, Milan Kučan pa že skoraj inventar Jevškove pisarne..... Če pa bi morda kak preiskovalni organ vseeno podvomil v zakonitost delovanja župana Jevška, pa bo ta na pomoč elegantno poklical koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, ki mu bo v hipu legaliziral svinjarije, ki jih počenja! Boris Cipot Vir: Pomurske novice

V soboto se je na letališču v Bovcu pričel 24. poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Srečanja odborov, ki pomeni uvod v poletni tabor, se je udeležilo več kot 3000 članic in članov ter simpatizerjev SDS. Zbrane so pozdravili župan občine Bovec Valter Mlekiuž, gostitelj in državnozborski poslanec SDS Danijel Krivec in častni predsednik gorniškega kluba Skala dr. Anton Jeglič. Evropska poslanka in vodja nacionalne delegacije pri Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu Romana Tomc je dejala, da je za nami razburljivo leto, za evropskimi poslanci pa tudi razburljiv teden. "Ta teden smo dobili novo predsednico Evropske komisije. Ursula von der Leyen ni naša prva izbira. Mi bi izbrali drugo ime, a se zavedamo odgovornosti, zato smo Ursulo von der Leyen potrdili za predsednico Evropske komisije. Toda s tem, ko smo jo potrdili, ji nismo dali bianco menice in bomo njeno delo zelo skrbno spremljali.," je dejala Tomčeva. Na vprašanje povezano  z odločitvijo PV Marjana Šarca  kdo naj bi postal komisar iz Slovenije pa je dejala: »Mi smo do imena precej kritični, ne oporekamo njegovim diplomatskim znanjem, a menimo, da mora biti na takšnem položaju nekdo z vsaj neko zgodovino od ministrskih do premierskih položajev. Takšne kandidate namreč zbirajo druge države,« je rekla Tomčeva in dodala, da na tem mestu vidi predsednika SDS Janeza Janšo. »Večja kot je moč komisarja, bolj lahko uveljavi svojo voljo in usmeri EU tja, kamor želi,« je še dodala poslanka ter se zahvalila vsem ki so jo na volitvah v EU parlament podprli. Dr. Milan Zver je v  svojem nagovoru je poudaril, da člane SDS druži interes, ne slast po oblasti, torej »vrednote in cilji, ki smo si jih skupaj zastavili in to je tisto, kar je delalo našo stranko vedno močno.» Po njegovih besedah, bomo, če bomo dovolj enotni, in ne razdeljeni, v prihodnosti tudi ponovno prevzeli odgovornost za vodenje naše države.  Pred tem so Danijel Krivec, poslanec v DZ RS in vodja poslanske skupine SDS in seveda domačin, motivator in gonilna sila političnega dogajanja v tem  koščku Slovenije  se ej zahvalil tako velikemu število prisotnih ki je šlo že če z tri tisoč prisotnih.  Valter Mlekuž, župan Bovca ter primer odličnega sodelovanja z SDS in odlično prakso dobrih rezultatov tega sodelovanja je povedal da se veseli da so tukaj mnenja podobna ter pričakujejo podobne primere drugod po Sloveniji. Dr. Anton Jeglič , častni predsednik slovenskega Gorniškega kluba Skala – zveze gorniških klubov in gorski vodnik, je v svojem nagovoru poudaril, da smo lahko veseli, da smo imeli može kot je bil dr. Henrik Tuma, ki je pripravil teren za razvoj alpinizma. Osrednji govornik je bil Janez Janša  vidno presenečen  nad tako velikemu številu prisotnih na letošnjem srečanju  odborov SDS iz vse Slovenije. Spregovoril je o tem, da so vlado sestavili poraženci in da je današnja vlada takšna, ki navzven trdi, da je dobila večinsko podporo ljudi, a vendar hkrati pravijo, da so manjšinska vlada. »Gre za neko posebno situacijo, kakršne ni nikjer drugod po svetu.» Predsednik SDS je v vročem julijskem dnevu na letališču v Bovcu spregovoril tudi o stanju v Evropskem parlamentu in dodal, da ekipo evropske komisije sestavljajo žal tisti, ki so volitve prepričljivo izgubili. »Takšne neambicioznosti  kot jo kaže Slovenija sedaj že tretjič  z delegiranjem svojih ljudi v evropske institucije, k bodo v veliki meri  odločale o naši prihodnosti  težko najdemo drugod v Evropi« je še dodal Janez Janša v svojem govoru pred 3000 tisoč glavo množico. "Zgleda, da imamo v Sloveniji ugoden teren za gojenje političnih nesmislov in absurdov, ter izrazite znane strokovnjake za tovrstne politične unikume, kot se dogajajo pri nas  ter izredno negativen odziv za odmev v mednarodni politični javnosti," je še dejal Janša.  Janša je bil tudi kritičen do Šarčeve vlade, ko je opozoril, da v Bruslju ostaja več kot 2 milijardi neporabljenih evropskih sredstev. "Danes ste prišli sem po različnih cestah, dobrih in slabih. Tisti, ki ste se v Bovec pripeljali po slabih cestah in boste tudi nazaj domov šli po takšnih, vedite, da to ni zato, ker ne bi bilo denarja, ampak, ker imamo vlado, ki tega denarja ne zna porabiti. Denarja, ki je naš in nam je na razpolago. Namesto tega se celotna vlada ukvarja s tem, kako onemogočiti nekaj 100 otrokom, ki hodijo v osnovno šolo, enak položaj, gre pa za 300.000 evrov na leto in predlagajo referendume, kršijo ustavo, pišejo zakone, ki so neustavni … Da pa bi se pobrigali za tisto, kar je prva naloga vsake vlade, se pravi, delo za skupno dobro, izkoriščanje možnosti, ki jih država ima doma in v Evropi, to je pa deveta skrb." Za stranko SDS je devet volilnih zmag in čas, " ki je pred nami, je čas tlakovanja poti za našo deseto zmago," je dejal Janez Janša.  "Mislim, da se je nekdo ustrašil, da bom sedaj cel program povedal, kako zmagati desetič. Brez skrbi. Eno stvar pa bi vendarle položil nam vsem skupaj na srce. V našo deseto zmago ne dvomim, potrebujemo pa veliko zmago. Velikost te zmage pa bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo dobrui ljudje šli na volitve. Ker stanje, kakršno imamo v Sloveniji in tega ne boste slišali prvič, ampak bomo ponavljali, stanje je takšno zaradi tega, ker dobri ljudje ne gredo volit in izvolijo slabo vlado, s  tem, ko ne gredo na volitve," je še dejal Janša.  Srečanje se je nadaljevalo z glasbenim nastopom skupine Kolovrat, ob zvokih katere so se udeleženci zavrteli tudi na plesišču. Prijetno druženje se je v objemu bovških vršacev nadaljevalo v popoldan. VIDEO ZAPIS 24. TABORA SDS V BOVCU Tekst in foto: Vane K. Tegov, video Boris Cipot 

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so v soboto, 20. julija, ob 17. uri otvorili filatelistično razstavo z naslovom Človek na Luni – 50 let od Apolla 11.  Razstava Človek na Luni je posvečena jubileju pristanka prve človeške posadke na Luni. Filatelistični del razstave dopolnjuje bogata slikovna dokumentacija programa Apollo pokojnega zbiratelja Mihaela Focka, izdaja posebne osebne poštne znamke, priložnostnega poštnega žiga ter izdaja priložnostne jubilejne razglednice. Avtor razstave je g. Tone Petek, Filatelistični in numizmatični klub Celje. Pri postavitvi razstave so sodelovali tudi Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Klub zbirateljev Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina, Veni Ferant, Rafael Počivašek in Igor Topole. Vstop na otvoritveni dogodek in razstavo, s pričetkom ob 17. uri, je prost.  Ob 50. obletnici prvega pristanka človeka na luni bo potekalo tudi opazovanje zvezd "Space Night". Več informacij na https://www.center-noordung.si/events/clovek-na-luni-50-let-od-apolla-11/

Hotel Diana je bil zgrajen pred pol stoletja, ko se je v Pomurju razmahnil lovski turizem, Italijanskim lovcem pa je bilo treba seveda ponuditi udobno namestitev. Italijanskih lovcev že dolgo ni več, hotel Diana pa se je spremenil v spodoben mestni hotel, ki je z virom termalne vode še obogatil svojo ponudbo. Po razpadu Radenske na prafaktorje je na svoje šla tudi družba Hotel Diana. Lokalni tajkuni so jo kupovali, izčrpavali, jo prodali naprej ali pa je novega lastnika našla po stečaju prejšnjega. Danes je objekt v lasti Hete, ker zadnji lastnik hotela rogaški hotelir Pipenbaher naj ne bi poravnaval obveznosti do kredita Hypo banke, zato je ta svojo terjatev spremenila v lastništvo. Prav Pipenbahe je "zaslužen," de se je v hotelski upravi pojavila Olga Belec, današnja državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. Bila je receptorka, pa vodja welnesa in pekaj, na koncu do lanskega decembra tudi direktorica in lastnica družba Hotel Diana d.o.o., ki je upravljala s hotelom Diana. S pojavom Alenke Bratušek na političnem parketu so se politični apetiti odprli tudi Olgi Belec. Postali sta frendici, Olga je na vseh mogočih volitvah kandidirala za vse pod blagovno znamko Alenkine stranke SAB, nazadnje na letošnjih evropskih volitvah. Seveda je vedno in povsod potegnila ta kratko, ni prišla v Državni zbor, še v občinski svet MO MUrska Sobota ni bila izvoljena, kaj šele, da bi se zavihtela v županski stolček, Evropski parlament pa je bil itak misija nemogoče. Bolje politika kot gostinstvo in turizem, je verjetno modrovala Olga Belec in svoji frendici Alenki Bratušek težila, da ji naj v Ljubljani najde primerno funkcijo v vladnih sobanah. Alenka ji je prisluhnila in za Olgo našla idealno funkcijo, postala je državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. O Olginih sposobnostih, referencah, znanju tujih jezikov in poznavanju materije raje ne bi izgubljal besed, ker je bilo tudi njej pomembno le, da se je v javnsti poijavljala z ministri, pa s predsednikom vlade Šarcem.Ne spomnim se, da bi joi kot državno sekretarko na TV Slovenija ali na kateri drugi TV pobarali za kakšno mnenje, stališče itd. Jasna Klepec, lastnica družbe Hotel  Diana d.o.o. Ko je Olga postala to, kar je, se je bilo seveda potrebno rešiti podjetja Hotel Diana d.o.o. Kupca je našla v Velenjčanki Jasni Klepec, ki je podjetje kupila. Sprva je bila kupnina 100 tisoč evrov, v pogajanjih sta se našli pri 80 tisoč evrih. Še preden sta lani pred Božičem stopili do notarke, je Jelka Klepec Olgi Belec na roko predala 50 tisoč evrov kupnine, žal pa od ni zahtevala podpisane priznanice za ta denar. Prvi šok je Klepčeva doživela pri notarki, v kupoprodajni pogodbi je bil zapisan znesek kupnine 30 tisoč evrov in ne 80 tisoč, kakor sta se dogovorili. Tudi ta izgovor, zakaj nižji znesek, je Jelka Olgi "kupila." verjela sem ji, saj je le državna sekretarka!" Čez dober mesec nov šok. Iz omar Hotela Diana d.o.o. so pričeli padati "okostnjaki". Eden je 25 tisoč neplačanih nadur delavcem v zadnjih letih, samo v letu 2018 jih je bilo 5500. To v papirjih, ko se je opravljal skrbni nadzor ni bilo zapisano. Naslednji šok je Jasna Klepec doživela, ko so ji pod nos pomolili pravnomočno sodbo sodišča iz novembra 2018, po kateri je Heta, slaba banka nekdanjega Hypa, dosegla deložacijo najemnika iz prostorov hotela Diana. Tudi to "malenkost" ji je Olga Belec modro zamolčala, ko sta 24.decembra lani podpisali kupoprodajno pogodbo. Zato se je Jasna Klepec odločila, da Olgi ne poravna zadnji delkupnine v višini 18 tisoč evrov. Hotela je, da z Olgo najprej razčistita vsa ta sporna in odprta vprašanja. Olga pa v molk, raje se je poslužila sodne poti, da pride še do preostanka kupnine. Nekako z zaostrovanjem odnosa med Olgo Belec in Jasno Klepec so se pričeli v lokalnih medijih, pa tudi v Petričevem Delu pojavljati novinarski zapisi, ki so Klepčevi napovedovali skorajšnji kolaps, pa tudi, da jo sodnim potom Heta leasing meče na cesto. Seveda je to vplivalo tudi turoperaterje, ki so sledili novinarskim "tračem," da bo hotel Diana zdaj zdaj zaprl vrata, da več nima ne kuharjev in ne natakarjev, skratka napovedoval se je skorajšnji konec. Da je nekaj na govoricah o spregi Olge Belec, nekoga v Heta leasingu in seveda novinarskih pisunov, ki pišejo po nareku, po svoje dokazuje tudi dejstvo, da je Jasna Klepec s pomočjo strateškega partnerja od Hete kupiti hotel. Tam pa so se zavili v molk, Jasni pa skozi prispevek v Petričevem Delu dali vedeti, da verjetno nima denarja za kupnino, če Olgi Belec ni plačala 18 tisoč evrov.  Zgodba še zdaleč ni na koncu, o njej bomo pisali tudi v bodoče. Danes pa nas vseeno zanima, ali je Olga Belec dacarjem prijavila 50 tisoč evrov, ki jih je kot del kupnine za družbo Hotel Diana d.o.o. na roke prejela od Jasne Klepec. Iz tega denarja svojim nekdanjim zaposlenim ni poravnala 5500 neplačanih presežnih ur. Menda jim je danes grozi preko sms sporočil. Še nekaj kalvariji Jasne Klepec in zaposlenih v družbi Diana d.o.o. v pričujočem videu.