SI
Pridiga soboškega škofa dr. Petra Štumpfa na današnji Maši za domovino, ki jo mora prebrati vsak slovenski domoljub
V Fokusu
Novice

Sreda, 19. junij 2019 ob 20:11

Odpri galerijo

Mimo oči javnosti, kamere nacionalne RTV je namreč niso prenašale, je minila  današnja Maša za domovino v počastitev Dneva državnosti, ki so jo v ljubljanski Stolnici darovali škofje in duhovniki RKC. Poleg cerkvenih dostojanstvenikov se je maše za domovino udeležil tudi državni vrh s predsednikom Republike Borutom Pahorjem na čelu. 

Na svečanem bogoslužju, posvečenemu prihajajočemun Dnevu državnosti, je imel pridigo soboški škof dr. Peter Štumpf. Njegova razmišljanja objavljamo v celoti, ker menimo, da bi jih moralslišati vsak slovenski domoljub.

Pridiga soboškega škofa dr. Petra Štumpfa
 

Praznovanje  Dneva državnosti Republike Slovenije nas vsako leto v spominu poveže z osamosvojitveni dogodki. Takrat nam ni bilo lahko, a bilo nam je lepo. Lahko nam ni bilo, ker je bila vojna in so bile žrtve. Lepo nam je bilo, ker smo čutili drug drugega kot brata in sestro – bili smo ena lepa, zanosna, a preprosta slovenska družina, ki ni več skrivala svojih hrepenenj po lastni državi.

Katoličani smo osamosvojitev Slovenije z vsemi srci podpirali ter pri njej aktivno sodelovali.

Ob tem ne moremo mimo vseh pozivov, ki jih je zlasti nadškof Alojzij Šuštar namenil ustavitvi napada tedanje jugoslovanske vojske na Slovenijo ter kasneje mednarodnemu priznanju naše države. Bogu smo hvaležni, da je proces osamosvojitve naše države uspel in da smo Slovenci uresničili svoje tisočletne sanje.

Vsakoletna sveta maša za domovino je priložnost, da se tudi javno zahvalimo, da katoličani v samostojni Sloveniji uživamo relativno versko svobodo. Za razliko od prejšnjega totalitarnega sistema, v katerem smo bili najbolj preganjana verska skupnost in katoličani najpogosteje diskriminirani, danes lahko svobodno izvajamo duhovno, karitativno in izobraževalno dejavnost. Ob tej priložnosti se v imenu Slovenske škofovske konference lepo zahvaljujem za ves prispevek, ki ga država namenja za naše splošno koristne dejavnosti.

Odnosi z državo niso nikoli takšni, da ne bi bili lahko še boljši. Leta 2003 smo dobili sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, ki ureja samo pravna vprašanja. Vsa druga vprašanja kot npr. glede katoliških šol, ohranjanja kulturne dediščine, duhovne oskrbe v bolnicah, domovih za starejše občane in zaporih pa do danes še niso urejena. Od predstavnikov državnih oblasti že leta pričakujemo, da z namenom ureditve delovanja Katoliške Cerkve v Sloveniji, pristopijo k sklenitvi novih delnih sporazumov s Svetim sedežem. Če imajo takšne sporazume vse sosednje države, ne vidimo nobenih razlogov, da ne bi mogli imeti tudi katoličani v Sloveniji enako urejenih pravic, Cerkev pa urejeno svobodo delovanja. S takšnimi sporazumi bi se izognili tudi današnjim težavam, ki jih ima vlada in politika, še posebej, ko gre za enako obravnavo vseh otrok in financiranje zasebnih osnovnih šol in vrtcev.

Letos se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred sto leti. Na skrajnem severovzhodu Slovenije so pred več kot tisoč leti ostali pozabljeni prebivalci Spodnje Panonije. V pozabo in izoliranost jih je pahnil razpad slovenske Kocljeve kneževine. Reka Mura je tako postala meja, ki je ozemeljsko mnoga stoletja ločevala Slovence stran od Slovencev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Skoraj nihče več ni vedel za prekmurske Slovence. Imeli so jih za Vende, potomce nekega starodavnega ljudstva, brez identitete, ki pač živijo v Ogrskem kraljestvu.

V evropskem prebujanju narodov sredi 19. stoletja so se nekateri štajerski duhovniki pričeli ozirati na levi breg Mure. Tam so srečavali ljudi, ki ne »govorijo« kot na Kranjskem, temveč »gučijo«. V tem »guču« so zaslutili slovenstvo. Med ljudmi so pričeli odkrivati slovenske sledi, ki so jih v svojih knjigah tam pustili katoliški in evangeličanski prekmurski pisatelji že v 15., predvsem pa v 18. in 19. stoletju. Mura je postala reka verskega, jezikovnega in kulturnega tihotapstva. V strogi tajnosti so namreč štajerski duhovniki v vinskih sodih čez Muro dobavljali prekmurskim Slovencem Mohorjeve in druge slovenske knjige. V srcu prekmurskih in štajerskih Slovencev so pričeli nastajati »zlati mostovi« povezovanja za graditev združenega slovenstva v eni domovini Sloveniji.

Slovenski narodni buditelji v Prekmurju, še posebej tišinski župnik dr. Franc Ivanocy, njegov kaplan in poznejši publicist katoliške periodike, Jožef Klekl st., poznejši dekan Ivan Jerič, ter prleška duhovnika dr. Matija Slavič, prvi rektor ljubljanske univerze, ter dr. Franc Kovačič, ustanovitelj Zgodovinskega društva v Mariboru in še mnogi drugi katoliški duhovniki – so vse stavili na katoliško vero. Niso hoteli izgubiti svoje istovetnosti in verodostojnosti. Zavedali so se, da lahko hitro zapadejo v nevarne interese nacionalističnih zank. Zavestno so bedeli nad dolžnostjo pravičnosti do vseh narodnosti v Prekmurju.

Pri tem so se držali opominov apostola Pavla Korinčanom: »Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo obilno tudi žel. Vse, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veselega daritelja Bog ljubi« (2 Kor 9, 6–11). Bog je tako v teh narodnih buditeljih množil sadove pravičnosti in v tem so bogateli tudi za veliko radodarnost slovenstva, s katerim so narodnostno in versko budili in krepili prekmurske Slovence.

Za vse te duhovnike in narodne buditelje v Prekmurju še posebej veljajo besede sedanjega papeža Frančiška, ki je dejal: »Voditelji naj ne poslušajo samo svojih 'svetovalcev', temveč naj se 'spustijo dol' in se sami prepričajo o dejanskem stanju ljudi. Tistim na oblasti svetujem, naj ostanejo v stiku z resničnostjo in se izogibajo nečimrnosti ter prevzetnosti; nečimrn in ošaben človek ne pozna modrosti, človeku brez modrosti pa se slabo piše« (slovenski prevod, str. 26–27).

Pred sto leti so se prekmurski Slovenci odločili za združitev z matičnim narodom tudi zaradi hrepenenja po slovenski pravičnosti, ki je takrat bila še pregovorno značilna in poznana tudi drugim narodom. Čeprav nekateri takratni voditelji Slovencev v Ljubljani še niso vedeli, kje sploh je Prekmurje, prekmurskih narodnih buditeljev to ni zaustavilo pri njihovem delu za združitev; jih pa je to ignoriranje zelo bolelo in žalostilo. V teh sto letih smo čez Muro zgradili kar sedem mostov – od Petišovec pri Lendavi do Gornje Radgone. Za nas Prekmurce so to zlati mostovi, prek katerih vsakodnevno na tisoče ljudi potuje v druge dele Slovenije, pa na Hrvaško, v Avstrijo ali pa od tam prihajajo k nam. Radi smo v Sloveniji, vendar nas boli in smo žalostni, ko mnogi ljudje iz drugih krajev Slovenije še niso bili v Prekmurju. Nekateri celo mislijo, da se Slovenija konča pri Mariboru ali vsaj pri Gornji Radgoni, oziroma v Radencih.

Pred sto leti so se naši slovenski predniki združili z matičnim narodom tudi zato, da bi si delili kruh z drugimi Slovenci. Danes pa morajo mnogi Prekmurci, predvsem iz Goričkega, ponujati svoje zelo kvalitetno delo ljudem v sosednji Avstriji, da jim tamkajšnji delodajalci režejo vsakdanji kruh. Pa vendar smo v Prekmurju prepričani, da nismo nikomur v breme in še vedno bi bili radi gostoljubni in radodarni. Čisto sami pa vsega ne zmoremo. Če je madžarska država pri raznih oblikah pomoči pozorna do svojih sonarodnjakov v Prekmurju in drugod po svetu, potem bi morala tudi slovenska država vsaj z enako pozornostjo iskati načine, kako ohranjati slovenstvo ter spodbujati gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja.       

Papež Benedikt XVI. nam je pred trinajstimi leti naklonil škofijo, ki pa ni samo prekmurska škofija, temveč pomurska. Sedem zlatih mostov je tako postalo cerkvena vez med Prekmurjem, Prlekijo in delom Slovenskih Goric. Naša, soboška, škofija je tako delček Cerkve na Slovenskem. Bogu smo za ta dar hvaležni, kakor tudi vsem drugim škofijam po Sloveniji, ki nas z veseljem sprejemajo, in tudi sosednjim škofijam na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, s katerimi tudi spletamo prijateljske vezi. Tudi zaradi prijateljske povezanosti med nami me je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav prijazno povabil: »Škof Peter, prekmurski Slovenci imate letos pomenljivo obletnico. Pri sveti maši ob Dnevu državnosti nam nekaj povej o našem Prekmurju.«  Nadškof Stanislav, hvala za to bratsko in prijateljsko naklonjenost ter gostoljubje v vaši častitljivi ljubljanski stolni cerkvi.

Prekmurje v srcu Slovenije ali pa Slovenija v srcu Prekmurja. Med enim in drugim je zlati most našega slovenstva in krščanskih vrednot. Mura nikdar več ne sme postati ločnica med Slovenci. Pred sto leti je Jožef Klekl st. napisal prečudovito pesem Kaj je Müra šepetala. Patriarh med slovenskim škofi, sedem in devetdesetletni škof dr. Jožef Smej, mi je nekoč zaupal: »Odpovedal bi se vsem svojim knjigam, ki sem jih napisal, če bi lahko bil avtor te pesmi.«  Pred trinajstimi leti jo je uglasbil redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo mag. Ivan Florjanc. Pesem je med Prekmurci že skoraj ponarodela in jo bomo zapeli tudi 17. avgusta letos, ko se bomo v Beltincih pri slovesni sveti maši Bogu zahvalili za vse dobro in lepo, kar smo v Prekmurju od njega in od mnogih dobrih ljudi prejeli v teh stotih letih. Sedaj nam jo bo zapel Moški pevski zbor iz Lipovec.

Slovenke in Slovenci ter vsi drugi prijatelji Slovenije, vabljeni in dobrodošli 17. avgusta v Beltince. Dobri Bog naj vedno ohranja Prekmurje v srcu Slovenije in Slovenijo v srcu Prekmurja.

 

                                                                                                  Amen.

 Ljubljana – stolnica, 19.6.2019                            

                                                                           Dr. Peter Štumpf, SDB

                                                                                  soboški škof

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Jan 2020 at 18:42

0 ogledov

Sreda v sredo z dr. Alešem Mavrom: "Javnost je bila Karla Erjavca, dolgoletnega političnega kameleona, preprosto naveličana!"
Gost današnje oddaje Sreda v sredo je politični analitik dr. Aleš Maver, Iztočnica za zanimiv, vsebinsko poln in pester pogovor, je bil seveda volilni fiasko večnega predsednika DESUS Karla Erjavca, ki se mu je strankarsko volilno telo odpovedalo, sam pa naj bi se, tako je vsaj izjavil, odpovedal tudi fotelju ministra za obrambo in se umaknil v politično osamo. Preigrala sva tudi različne kombinacije, ki se na osnovi političnih špekulacij pojavljajo pri obstoju vlade Marjana Šarca po odhodu Erjavca. Odstopil sicer še ni in vprašanje, kdaj bo to storil! VIDEO:

Wed, 22. Jan 2020 at 18:23

0 ogledov

V Celju srečanje predstavnikov različnih cerkva in verskih izpovedi
Danes  je v Celju v Hotelu Celeia potekalo vsakoletno srečanje različnih verskih skupnosti, skupin in vseh, ki na nek način izražajo ali izpolnjujejo svojo konfesionalno potrebo in dolžnost v našem mestu ali v njegovi bližini. Prav zato se je župan Bojan Šrot danes srečal na  tradicionalnem sprejemu s predstavniki verskih skupnosti v Celju. Skupaj jih je kar osem. Mirno in spoštljivo sožitje med različno mislečimi in verujočimi ima v Celju tradicijo in na to smo vsi Celjani nedvomno  zelo ponosni. O medverskem sožitju na našem območju priča med drugim vsakoletna katoliška maša za domovino v stolnici, ki se je udeležujeta tako pravoslavni paroh, kot muslimanski imam. Poleg največje katoliške, ki je domicilna, ter pravoslavne in muslimanske, ki sta sestavljeni iz nekdanjih priseljencev ali ostankov iz narodov nekdanje skupne države, v mestu delujejo še adventistična, baptistična in mormonska Cerkev, Krščanska Cerkev Kalvarija ter Jehovove priče. Sprejema so se udeležili tudi pripadniki večine manjših verskih skupnosti. Župan Bojan Šrot  je ob tej priložnosti dejal: »Ponosen in vesel sem, da je v Celju izjemno visoka stopnja tolerance med predstavniki različnih veroizpovedi. To je zasluga predstavnikov verskih skupnosti, ki sem jih danes srečal na tradicionalnem novoletnem sprejemu. To je rezultat vašega dela, to srečanje pa vzor tega, da znamo sprejemati drugačnost, da znamo biti tolerantni in da drug v drugem vidimo človeka, razumsko bitje, ki poskuša delati v dobro vseh skupnosti. Verjamem, da smo tudi mi, ki predstavljamo lokalno skupnost, dober partner, tam, kjer partnerja potrebujete. Skrbimo za iste ljudi, naše občane, in je prav, da sodelujemo. Hvala vsem, da dobro in z veliko mero odgovornosti skrbijo za duhovni blagor ljudi in za sakralno dediščino v Celju« V imenu vseh verskih skupnosti oziroma veroizpovedi je spregovoril  upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek,  ki se je v zahvalnem govoru ozrl na sodelovanje z mestno občino. "Vsi smo na isti ladji. Skrbimo za vsestranski duhovni in materialni blagor. Zelo smo vam hvaležni za vzorno sodelovanje, saj smo vsak na svoj način v službi človeka. Veselimo se vsega lepega dogajanja. Vsi vidimo, kaj vse se dogaja v knežjem mestu in smo veseli, da smo del tega. Naša zahvala je tudi prošnja in želja, da se to nadaljuje.«je strnil svoje misli upokojen celjski škof. Celjska občina skrbi tudi oziroma pomaga pri vzdrževanju ali morebitnih nujnih ohranitvenih posegov na vitalnih sakralnih objektih. Celjani imamo to srečo, posebej v luči dogajanj zadnjih nekaj let  povezanimi tudi z verskimi premiki tudi v fizičnem smislu, da naše skupnosti, ki so sorodne konfesionalnosti, da nimajo v ospredju nujnost ponujati se jim, ampak se posvečajo sebi, svojcem in tistih, ki imajo vero in prakticiranje taiste za svoje notranje potrebe, ostalo energijo vlagajo pa za blagor svojih bližnjih in ustvarjanje  uspešnega sobivanja in življenja v lokalni skupnosti, kjer živijo sleherni dan. In prav je tako, to mora biti vodilo vseh ne glede kam spadajo! V.K.T. Foto: Andraž Purg

Wed, 22. Jan 2020 at 17:48

0 ogledov

VIDEO: Dr. Jože Možina ob predstavitvi knjige Slovenski razkol v Mariboru: "Resnica je močnejša in bo prevladala!"
Včeraj je v dvorani škofijskih zavodov na Vrbanski v Mariboru potekala predstavitev knjige Slovenski razkol zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine. Obisk je bil presenetljivo izjemen, polna dvorana je pričala, kako je vsebina Možinove knjige odstrla občutljiva in do zdaj zapostavljena področja revolucionarnega nasilja v polpretekli zgodovini. Možinov Slovenski razkol je nadgradnja njegove doktorske disertacije, gre pa za znanstveno monografijo, ki temelji na raziskavah in dokazanih dejstvih, s katerimi ponuja realno alternativo uradnemu zgodovino. Recenzent prof. dr. Mitja Ferenc pravi, da je največja vrednost knjige to, da odgovori na tri temeljna vprašanja, in sicer: (1) zakaj je izbruhnilo revolucionarno nasilje, (2) zakaj je nastalo oboroženo gibanje tradicionalistov, in (3) zakaj je stran tradicionalistov sprejela okupatorjevo orožje. Za razumevanje ozadja teh dejstev je po besedah recenzentke prof. dr. Tamare Griesser Pečar potrebno poznati predvojno družbeno stanje, kajti le resnica lahko tvori realno sliko tako okupacije kot revolucije. Poldrugo uro je trajal pogovorni večer z Jožetom Možino, ki ga je povezoval moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Vse nas je presenetil nocojšnji obisk v Mariboru, spet so nosili dodatne stole. To, kot pravi @bmz9453 veliko pove kaj ljudje v resnici mislijo, čutijo in želijo. Tudi naročila na https://t.co/bshZHVZ7Cm so blizu vrelišča...In gostovanje pri pristnih Štajercih je res doživetje! https://t.co/xU5IP8nxQy pic.twitter.com/I0NbcsrSDc — Jože Možina (@JozeMozina) January 21, 2020 Večer se je zavlekel zaradi številnih vprašanj, ki so jih prisotni namenili avtorju knjige, tudi o povojnem krvavem času, ki je še dan danes, 30 let po osamosvojitvi,  po svoje še vedno tabu tema, ki le redko najde prostor v javnosti, ljudje pa še vedno v sebijo nosijo travme, ker se ta tematika še vedno izrablja v dnevne politične namene.  VIDEO:

Wed, 22. Jan 2020 at 16:57

0 ogledov

Slovesno ob 70. obletnici centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor
Na včerajšnji svečanosti ob ob 70. obletnici centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so se javno zahvalili okoli 180 vitezom krvodajalstva in predstavnikom območnh odborov Rdečega križa severovzhodne Slovenije. Mariborska bolnišnica je prvo postajo za transfuzijo krvi dobila leta 1949 v okviru takratne  kirurgije, pozneje se je oddelek osamosvojil, od leta 1953, ko se je začelo prostovoljno krvodajalstvo, pa tesno sodeluje z Rdečim križem Slovenije. Medtem ko je bil rok trajanja uporabe odvzete krvi nekoč največ deset dni, jo lahko v določenih primerih danes hranijo tudi do treh let, je med drugim v "sprehodu" skozi zgodovino transfuzijske medicine v mariborski bolnišnici v prigodnem predavanju povedala predstojnica centra dr. Bojana Bizjak. »Brez velike pomoči in požrtvovalnosti aktivistov Rdečega križa, prostovoljcev in še posebej krvodajalcev, med katerimi so najbolj svetel zgled vitezi in vitezinje krvodajalstva, ki so darovali kri več kot stokrat, ne bi bilo tako uspešne poti našega oddelka. Pomagali so nam tlakovati pot razvoja stroke in zagotavljanja krvi za naš klinični center ter splošni bolnišnici v Murski Soboti in na Ptuju,« je še dejala dr. Bizjakova. Največ krvodajalcev so v centru evidentirali leta 1989 in sicer je to leto kri darovalo 19.637, danes jih na letni ravni evidentirajo 13.283. Če so pred 70. leti tedenske potrebe po krvi pokrili z do 80 krvodajalci, se danes številka giblje med 300 do 500. V Sloveniji okoli sto tisoč krvodajalcev letno zadosti potrebam krvi, lani so privabili 8.800 novih mladih krvodajalcev, kar pomeni okoli devet odstotkov krvodajalec. Trenutno zaloge krvi zadostujejo. »So pa še vedno nihanja, na primer med prazniki in dopusti. Tu nam močno pomaga Rdeči križ, ki gre v korak s časom in je med drugim posodobil svoje načine privabljanja in obveščanja krvodajalcev, s čimer se prilagaja novim generacijam krvodajalcev,« je še dodala Bizjakova. Na slovesnosti so se javno zahvalili okoli 180 vitezom krvodajalstva in predstavnikom Rdečega križa, ki pomembno prispevajo k zbiranju zadostnih zalog krvi. “Brez njih nas ne bi bilo tukaj,” je dejala predstojnica centra Bojana Bizjak

Wed, 22. Jan 2020 at 16:09

0 ogledov

SDS: Splošno dohodninsko olajšavo dvigniti iz 3.500 evrov na 4.826 evrov
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o dohodnini. Cilj predloga zakona je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. V SDS predlagajo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na višino, ki je enaka višini denarne socialne pomoči, ki jo prejme odrasla oseba. Nesprejemljivo je, da večini tistih, ki delajo, država prizna nižji znesek do katerega jih ne obdavči (3.500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč (4.826 evrov).  Poglavitna rešitev je zvišanje splošne dohodninske olajšave iz 3.500 evrov na 4.826 evrov. V poslanski skupini ob vložitvi novele zakona tudi opozarjajo na številne objave na družbenih omrežjih  o tem, kako lahko družina z enim ali več otroki bolje živi, če se starši odločijo, da pustijo službo in prejemajo socialne transferje.V eni od teh objav na družbenem omrežju je navedeno naslednje:  »Smo tričlanska družina. Z ženo sva delala v istem podjetju, na mesec pa sva skupaj zaslužila okoli 1630 evrov (približno 815 evrov vsak). Po tem, ko smo plačali 180 evrov vrtca za otroka (cena za peti dohodkovni razred programa za I. starostno obdobje), 500 evrov tržne najemnine za 55 m2 veliko stanovanje in dopolnilno zdravstveno zavarovanje (32 evrov na osebo, skupaj 64 evrov – opomba, znesek pred podražitvijo, sedaj znaša dopolnilno zdravstveno zavarovanje 35,5 evrov), je družini ostalo 886 evrov. Dobila sva še otroški dodatek v višini slabih 50 evrov, tako, da smo pred položnicami in izdatki za hrano ter obleko razpolagali z dobrimi 930 evri. Nato sva se z ženo odločila, da bova brez službe (to je bilo mogoče, ker je podjetje izvajalo optimizacijo kadra in sva se z delodajalcem dogovorila, da naju da na seznam presežnih delavcev). Sedaj družina prejme mesečno 868 evrov denarne socialne pomoči (402 evrov za prvo odraslo osebo, 229 evrov za naslednjo odraslo osebo in 237 evrov za otroka osebe, ki uveljavlja denarno socialno pomoč). Otroški dodatek se je zvišal na 100 evrov. Prejemniki denarne socialne pomoči imamo pravico do kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,tako, da iz tega naslova ni več stroškov, oziroma je prihranek 64 evrov. Stroški za vrtec so se znižali na 101 evro. Najlepše pa je, da smo dobili neprofitno najemno stanovanje. Neprofitna najemnina za stanovanje, ki je iste velikosti kot prejšnje (55 m2) znaša 180 evrov. Pa še od tega zneska nam država subvencionira 80% najemnine, tako, da plačujemo zgolj 36 evrov najemnine. Sedaj, ko z ženo več ne hodiva v službo in živimo od socialne pomoči, družina pred položnicami in izdatki za hrano ter obleko razpolaga z okoli 830 evri, kar je le 100 evrov manj kot prej, ko sva z ženo hodila v službo. Živimo torej veliko lepše, ker ni treba hoditi v službo, družinski proračun pa je na koncu veliko višji, ker z ženo opraviva še kakšno delo na črno. Živela socialna država Slovenija!«.   Vendar pa po mnenju predlagateljev tega zakona to niso vse ugodnosti, ki jih država nudi tistim, ki se odločijo, da bodo namesto, da bi hodili v službo, raje prejemali socialno pomoč. Denarna socialna pomoč ni obdavčena oziroma zanjo ne velja obveznost plačevanja dohodnine. To pomeni, da odrasla oseba, ki je prejemnik denarne socialne pomoči v višini 402,18 evrov mesečno oziroma 4826,16 evrov letno, od tega zneska ne plača nič davkov oziroma dohodnine. Po drugi strani pa država tistim, ki hodijo v službo oziroma delajo, prizna splošno olajšavo v višini 3500 evrov oziroma jih ne obdavči do tega zneska (razen davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 13.316,83 evrov – njim se prizna dodatna splošna olajšava). Po prepričanju predlagateljev tega zakona je popolnoma nesprejemljivo, da država večini tistim, ki delajo, prizna manjši znesek, do katerega jih ne obdavči (3500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo socialno pomoč (4826 evrov). V poslanski skupini SDS so prepričani, da bi moral biti znesek za tiste, ki delajo in do katerega jih država ne obdavči, najmanj enako visok kot pa znaša neobdavčen znesek za  tiste, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč.

Wed, 22. Jan 2020 at 08:08

0 ogledov

Zviti in goljufivi Celjan z obljubami o rabljenem vozilu ogoljufal Koprčana za 55.000 evrov
To spoznanje Koprčana je pripeljalo do tega, da  je  nekaj  dni nazaj  policiji naznanil 57-letnega Celjana, s katerim se je dogovarjal o nakupu rabljenega vozila. Za vozilo je Celjanu izročil več kot 55.000 evrov, osumljeni pa svojih obljub ni izpolnil in je zahteval vedno več denarja, so sporočili iz Policijske uprave Koper. O Celjanu ki se  med drugim ukvarja tudi z prodajo in popravili motornih vozil spoznal pred časom in v nekaj meseci, ki je ob stikih ki sta jih imela  se .je »mešetarski« Celjan za nakup velikodušno ponudil več različnih vozil iz tujine, ki so cenejši iz več vzrokov in pretvez za katere je seveda vedel  »poslovnež« mednarodnega slovesa. Zaradi navedenih dejstev so policisti zoper Celjana podali kazensko ovadbo, saj ga sumijo storitve kaznivega dejanja goljufije. Za omenjeno kaznivo dejanje je predpisana kazen od enega do osmih let zapora. Obstoja neke vrste »praksa« da tovrstni poslovno sumljivi subjekti  se združijo iz enakih nagibov, najprej uvoza določenih znamk avtomobilov  z pomanjkljivo notranjostjo,tukaj mislim na odsotnost posameznih delov, potem gredo po rezervne dele na Poljsko kjer jih dobijo mnogo ceneje, pogosto, ali zelo pogosto iz ukradenih vozil, ki se jim zgubi ali zadosti zamegli sledljivost in posel »cveti«. Potem kakšen naš  krajevni »mojster« za vse,  doma preštudirava kataloge in  začne sestavljati  »avte« na novo. Pa še po kakšna tesnila ali žarnice stopi do GMT(trgovine z rezervnimi deli) pa je kot nov in po želji, celo šekasti če bo treba. Pr delih je menda vse »zmiksano« pozabijo na »poenoten« design vsaj sprednjega dela notranjosti, kot sta armatura, volan in podobno.  Pri tem je treba vedeti, glede same sledljivosti da je razlika ali vozilo izvorno prihaja iz EU ali ZDA. Iz ZDA zelo   pogosto pridejo po delih oziroma kot  razbitine.  V Evropi  kljub povezavami med policijami posameznih držav, z odmikom proti vzhodu se ta disciplina spremljanja rahlja iz znanih in manj znanih nagibov. Če smo malo »žleht«,  ta Celjan im kar številčno družbo v Celju in okolici. Glede samih  posrednikov z »odličnimi« rabljenimi avtomobili jih naštejemo, predvsem  prodajalcev na Mariborski ulici v Celju, ki sega skoraj do Vojnika,  vsaj deset posrednikov, ki, vsaj nekateri med njimi«  ob dodatni obdelavi in lepotnemu izboljšanju, izvažajo na trge južneje od nas, kar pa dodatno zamegli sliko vseh »friziranj« avtomobilskih in finančnih. Na policiji pa je da stopi na prste vsem tudi kakšnemu dacarju,  ki je od časa do časa slep na eno ali kar na obe očesi ko mu od stotih prodanih  obdavči pavšalno  kakšnih 20 prodaj. Ob tem glavnem sporočilu  na STA še dodali, da policisti pozivajo vse, ki kupujejo rabljena vozila, da so pri tem pozorni in sprejmejo ustrezne samozaščitne ukrepe. Svetujejo tudi, da se nakupi opravljajo pri zanesljivih in preverljivih subjektih ter z uporabo preverljivih načinov plačila. Dodal bi še da kljub tankem proračunu pri morebitnem  kupcu  in potrebi po avtu, da vseeno pazijo,  in da se ne zanesejo na Fortuno, boginjo sreče. Previdnost naj ne bo odveč,  z lahkomiselnostjo nikar ne bodite v dobrih odnosih! V.K.T.
Teme
soboški škof drpeter štumpf pridiga na maši za domovino LJUBLJANSKA STOLNICA

Zadnji komentarji

JEFFEREY FRANK :

15.01.2020 19:23

Trenutno ponujamo enostavno in nujno posojilo po nizki obrestni meri 2% z ustrezno veljavno osebno izkaznico za preverjanje. Zahtevo za posojilo lahko pošljete za poljuben znesek posojila, ki ga potrebujete. Ponujamo posojila od 5 000,00 USD Min. 100.000,00 USD Max. Dolgoročno kreditiramo največ od pet (5) do petdeset (50) let. Dajemo naslednjo vrsto posojila: projektno posojilo, posojilo za refinanciranje, posojila za poslovne naložbe, posojila za avtomobile ali vozila, študentska posojila, konsolidacija dolgov, stanovanjska posojila, osebna posojila, posojila za potovanja in počitnice, božično in novoletno posojilo. Naše podjetje potrebuje tudi osebo, ki je lahko predstavnik našega podjetja v vaši državi. Obrnite se na pisarno CROWN TRUST FINANCIAL KREDITO po e-pošti: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com Če vas zanima naša finančna ponudba in želi od nas pridobiti posojilo, nas kontaktirajte in nam podajte spodaj navedene podrobnosti, kar bo potrebno za v skladu s tem sprožiti pogoje in pogoje vsote posojila. Ime: ____________________________ Spol: _______________________________ Zakonski status: _______________________ Kontaktni naslov: ______________________ Mesto / Zip: ________________________ Država: ______________________________ Datum rojstva: ________________________ Znesek, potreben kot posojilo: ________________ Trajanje posojila: ________________________ Mesečni dohodek / letni dohodek: _________ Poklic: ___________________________ Namen posojila: _____________________ Telefon: ________________________________ Faks: __________________________________   Lep pozdrav: Vaš uspeh se začne pri nas Generalni direktor: JEFFEREY FRANK! Pošljite zahtevo za posojilo za takojšen odgovor na: crowntrustfinancialloanfirm@gmail.com

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Pridiga soboškega škofa dr. Petra Štumpfa na današnji Maši za domovino, ki jo mora prebrati vsak slovenski domoljub