SI
Žan Mahnič: Poveljnik Miha Škerbinc ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba SV
Glede na slišano, brigadir Škerbinc ni odgovoren za nočno streljanje na Počku, niti ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice GŠ SV Alenke Ermenc, zato se zastavlja vprašanje, zakaj je bil sploh razrešen.
V Fokusu
Novice

Četrtek, 13. junij 2019 ob 21:25

Odpri galerijo

Poslanec SDS in podpredsednik KNOVS Žan Mahnič je v izjavi za medije spregovoril o današnji seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so opravili pogovor z brigadirjem Miho Škerbincem zaradi razjasnitve dejstev v zvezi z opravljenim nadzorom pooblaščene skupine KNOVS na sedežu OVS MORS z dne 23. 4. 2019. Kot je v izjavi za medije poudaril Mahnič, je po današnji seji jasno, da  brigadir Miha Škerbinc ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba Slovenske vojske (GŠ SV), prav tako pa tudi ni odgovoren za nočno streljanje na Počku v marcu. 

»Glede na to, kar je brigadir danes povedal, je komisija sprejela tri sklepe, in sicer, da v nadaljevanju opravimo pogovor z načelnico GŠ SV Alenko Ermenc ter z vsemi pripadniki OVS MORS, ki so sodelovali pri zaslišanjih v poveljstvu sil in z direktorjem OVS Dejanom Matijevičem. Sprejeli smo tudi sklep, da KNOVS po zaslišanjih pripravi poročilo o celotni zadevi in da o teh sklepih ter vsebini zaslišanja sam kot podpredsednik KNOVS obvestim javnost,« je povedal Mahnič. 

Zaslišanje brigadirja Škerbinca je po besedah Žana Mahniča pokazalo, da ni neprimerno govoril o zdravstvenem, stanju načelnice GŠ SV Alenke Ermenc, pa tudi da ni odgovoren za nočno streljanje na Počku. »V zvezi s slednjim nam je brigadir dal tudi dokument, ki to dokazuje,« je poudaril Mahnič. Kot je pogovor s Škerbincem povzel Mahnič, je brigadir povedal, da je bil 106 dni poveljnik poveljstva sil in da govorice o zdravstvenem stanju načelnice GŠ SV niso bile prvi dogodek v tem času Spomnil se je vsaj še treh primerov, ki so se začeli na enak način kot govorice o zdravstvenem stanju načelnice, »kar pomeni, da obstajajo pripadniki Slovenske vojske, ki jih brigadir Škerbinc imenuje neformalni informatorji, ki so zadolženi za to, da  izvajajo takoimenovano ovaduštvo, to je, da ovajajo poveljnike, pošiljajo naokrog smse, kaj se govori po Slovenski vojski in da si tudi vse skupaj izmišljujejo.«  »Brigadir Škerbinc je povedal, da je do njega prišla informacija, da sta med seboj sprta poveljnik brigade in njegov namestnik. Ko je žele to raziskati, se je izkazalo, da to ni res. Bil je tudi na večerji na eni od tujih ambasad, kjer so bili tudi trije Slovenci, in naslednji dan je načelnica GŠ SV na kolegiju povedala, kaj je brigadir govoril na večerji in od nega zahtevala pojasnila,« je povedal Mahnič in dodal, da je tudi po teh dogodkih jasno, da v Slovenski vojski obstaja mreža ovaduhov, »ki vse, kar poveljnik počne, sporočajo naprej.«  Na to dejstvo je, po besedah Mahniča, brigadir Škerbinc načelnico večkrat opozarjal, ker se je večkrat pokazalo, da vse te govorice niso resnične. »Tak način dela je nedopusten in nesprejemljiv za profesionalno in tako pomembno organizacijo kot je Slovenska vojska,« je povedal Mahnič. »Tudi, ko so se pojavile govorice in medijski zapisi o tem, da naj bi bila načelnica GŠ SV Alenka Ermenc zamenjana, je Škerbinc dejal, da je temu ostro nasprotoval, saj da vojska ne more na tak način menjati načelnikov in je izrazil mnenje, da je primerna za opravljanje funkcije,« je nadaljeval Mahnič in dodal, da je Škerbinc v zvezi s postroji na seji komisije povedal, da je imel vsak ponedeljek govor pred postrojem in da ima več kot 200 prič, ki lahko potrdijo, da ni neprimerno govoril o zdravstvenem  stanju načelnice GŠ SV. »Dejal je, da se mu zdi nesprejemljivo in zavržno, da se prvega vojaka v državi, kar GŠ SV seveda je, na tak način obravnava in masakrira v medijih, da ima dovolj tega, da se širijo govorice o njenem zdravstvenem stanju, da so te govorice neprimerne in da slabijo ugled Slovenske vojske. Ni pa nikoli govoril, da se je načelnica zlomila ali da je nesposobna za to funkcijo,« je pričanje Škerbinca še povzel Mahnič in dodal, da je brigadir z nagovorom želel pomiriti vojake ter doseči, da se preneha z govoricami, ki nikomur ne koristijo. Pri tem je po besedah Mahniča Škerbinc dopustil možnost, da je  njegov govor kdo tolmačil drugače. 

»3.4. je bil brigadir obveščen, da na poveljstvo prihaja Obveščevalno varnostna služba (OVS) in da naj jim zagotovi nemoteno delo. Niso mu povedali zakaj OVS prihaja, jim je pa omogočil prostor in zaslišanja. Zaslišani pripadniki Slovenske vojske so kasneje povedali, da so bila zaslišanja nenavadna, da so zahtevali zgolj odgovore z da ali ne. Brigadir je prav tako povedal, da ga OSV ni zaslišala oziroma z njim ni opravila razgovora«, je še povedal podpredsednik KNOVS. Dejal je tudi, da mu je bilo v pogovorih z OVS in direktorjem OVS potrjeno, da ni storil ničesar narobe, eden od pripadnikov OVS mu je celo povedal, da  se je lov na čarovnice neuspešno končal. »Sporno pri delu OVS je, da so delovali po 34. Členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, kar velja za primere raziskovanja kaznivih dejanj, tu pa je bilo brigadirju rečeno, da ne preiskujejo kaznivega dejanja,« je še povedal Mahnič in dodal, da je brigadir tudi povedal, da ga je poklicala načelnica GŠ SV in mu dejala, da ga bo razrešila, ko pa jo je vprašal, zakaj, pa mu je odvrnila, da zaradi govoric. 

»Kontekst je bil torej povsem drugačen, kot so ga očitno razumeli nekateri, bode pa v oči, zakaj je OVS, ki je zaključil poročilo 12.4. in ni ugotovil kršitev, še enkrat delal neko poročilo, po tem, ko je bila vložena interpelacija proti ministru za obrambo in ko smo sprejeli sklepe na KNVOS. Kot je takrat poročala novinarka Suzana Perman so v tem novem dokumentu ugotovili obremenitve proti brigadirju Škerbincu. Sprašujem se, kako je mogoče, da OVS najprej zadevo zaključi, tudi naši komisiji reče, da je zaključila zadevo, minister govori, da še poteka neka preiskava, potem pa, glede na vse, kar se je prej dogajalo, OVS zaključi poročilo tako kot ustreza ministru Erjavcu. Vprašanje je, ali gre zopet za zlorabo OVS?« se je vprašal Mahnič, ki je tudi omenil, da brigadirja Škerbinca po njegovem pričevanju ne moti, da je bil razrešen, »temveč način razrešitve, ki je bil nečloveški in nezakonit.« 

Kar se tiče streljanja na Počku, je brigadir komisiji dal dokument oziroma poročila, ki ga je na ministra za obrambo naslovila GŠ SV Alenka Ermenc. Pri tem je Mahnič prebral nekatere izseke iz poročila, ki so za brigadirja Škerbnca v celoti razbremenilna. V dokumentu, podpisanem s strani Ermenčeve, namreč piše »Iz obvestila o odobrenih aktivnostih na območju poligona Poček za mesec marec 2019 izhaja, da so bile aktivnosti načrtovane in sovpadajo z ostalimi načrti in ukazi ter da je bila o njih obveščena javnost,« Mahnič je ob tem dejal, da je minister Erjavec trdil, da o teh streljanjih niso vedeli nič. Nato v dokumentu še piše: »V sklopu priprav za vaje 2019, je bil izveden niz pripravljalnih aktivnosti in sestankov za nemoteno izvedbo načrtovanih vaj v Republiki Sloveniji in tujini. Izvedena je bila predstavitev vaj, vključno z zahtevami po dodatnih navodilih in usmeritvah ministra za obrambo. Skozi predstavitve vaj je bila večkrat izpostavljena tudi problematika OSVAD Poček. Glede na posredovane usmeritve in navodila ministrstva menimo, da je Slovenska vojska opravila svoj delež aktivnosti s ciljem pravočasnih priprav za izvedbo vaj, tako z obveščanjem širše javnosti, kot tudi z obiski pri ključnih nosilcih lokalnih oblasti in skupnosti, potekali so pogovori z občino Postojna.« 

»Pri tem smo upoštevali usmeritve ministra za obrambo, da se kljub odstopu občine Postojna od dogovora med MORS in občino Postojna, striktno držimo določil in omejitev iz le tega, torej do 10 dni se strelja lahko tudi po 23. uri oziroma da se v nočnem času do 10 dni na mesec strelja, poleti pa je omejitev od junija do septembra 23. ura. Te jasne usmeritve so bile delegirane po liniji poveljevanja in kontrole na podrejene poveljnika poveljstev in enot, ki izvajajo aktivnosti na tem območju. Usmeritve so vključene v akte vodenja in poveljevanja. Pri izvajanju vaj se tako navodila in usmeritve dosledno tudi upoštevajo. Usmeritve in navodila so razvidna tudi iz prilog tega poročila. Glede na opisane ugotovitve menimo, da Slovenska vojska ni kršila dogovora in je izvajala načrtovane aktivnosti v načrtovanem času in na način, ki je predpisan. O svojih aktivnostih je redno in pravočasno obveščala zainteresirano javnost. Menimo tudi, da je Slovenska vojska dosledno izvajala vsa prejeta navodila v povezavi z aktivnostmi na OSVAD Poček. Tudi v primeru vaje SOKOL je potekalo načrtovanje, usklajevanje in obveščanje ter samo izvajanje aktivnosti na vadbišču Poček, skladno z dogovorom, usmeritvami in načrti, ki so bili dani s strani Vlade RS in ministra za obrambo. Z načinom izvajanja nismo kršili nikakršnih normativnih določil,« je  Žan Mahnič navedel dokument, pod katerega je podpisana generalmajorka Alenka Ermenc, načelnica GŠ SV. 

»Ta dokument postavlja na laž ministra za obrambo, da ni bilo načrtovano streljanje, da nihče ni vedel, da bo potekalo nočno streljanje ter da je bila linija poveljevanja jasna in da jo je brigadir Škerbinc kršil. Prav načelnica generalštaba tu vse te navedbe zanika,« je poudaril Mahnič. Ob tem je dejal, da če  minister Karl Erjavec tako laže vsem nam, potem ne sme biti več minister. »Danes nam laže o tem, jutri o arbitraži, pojutrišnjem o čem drugem za državo pomembnem. Ta dokument, podpisan s strani Ermenčeve, pa postavlja na laž ministra in tudi opere izmišljene krivde brigadirja Miho Škerbinca,« je povedal Mahnič. 

Ob tem je še dejal, da Slovenska vojska streljala skladno z usmeritvami ministra. »Če je Slovenska vojska streljala do 3h zjutraj, to pomeni, da so to bile usmeritve ministra. Še dva dokumenta, ki jih je omenil brigadir Škerbinc dokazujeta, da sta tako vlada kot minister vedela, da bo streljanje tuje in slovenske vojske potekalo ponoči in da bo streljanje s težkimi kalibri,« je še navedel Mahnič. 

Nazadnje je še pojasnil, da so poslanci sejo KNOVS danes prekinili, da pa je današnja  seja še enkrat več postavila na laž ministra za obrambo Karla Erjavca. »Če brigadir Škerbinc ni bil kriv za nočno streljanje na Počku  in če ni bil kriv za govorice o zdravstvenem stanju načelnice, kar je povedal tudi OVS, potem se zastavlja vprašanje, zakaj je bil sploh razrešen,« je dejal Mahnič in dodal, da brigadri Škerbinc predvideva, da je do njegove razrešitve prišlo, ker je želel, da se opravi transparenten nakup vozil 8x8  in ker je leto in pol nazaj opozarjal, kaj se bo zgodilo ob takšnem postopku nakupa kot je predviden. »Brigadir Škerbinc meni, da je bil verjetno razrešen tudi zato, ker je opozarjal, da bo 2019 pomembno leto – 70 let zveze Nato, 15 let našega vstopa v Nato, številne načrtovane vaje in tisti, ki želijo drugačne usmeritve Slovenske vojske jim verjetno ta opozorila niso bila  všeč,« je povedal podpredsednik KNOVS. 

»Glede na to, kar sem slišal, zaključujem, da brigadir Škerbinc ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice in ni kriv za nočno streljanje na Počku, upam pa, da bomo ugotovili, kdo je te govorice sprožil in kdo jih je preko sms sporočil in drugih sredstev komunikacije sprožil,« je zaključil Mahnič. 

Vir: sds.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 21. Jul 2019 at 08:25

0 ogledov

Filatelistična razstave z naslovom Človek na Luni v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju
V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so v soboto, 20. julija, ob 17. uri otvorili filatelistično razstavo z naslovom Človek na Luni – 50 let od Apolla 11.  Razstava Človek na Luni je posvečena jubileju pristanka prve človeške posadke na Luni. Filatelistični del razstave dopolnjuje bogata slikovna dokumentacija programa Apollo pokojnega zbiratelja Mihaela Focka, izdaja posebne osebne poštne znamke, priložnostnega poštnega žiga ter izdaja priložnostne jubilejne razglednice. Avtor razstave je g. Tone Petek, Filatelistični in numizmatični klub Celje. Pri postavitvi razstave so sodelovali tudi Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Klub zbirateljev Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina, Veni Ferant, Rafael Počivašek in Igor Topole. Vstop na otvoritveni dogodek in razstavo, s pričetkom ob 17. uri, je prost.  Ob 50. obletnici prvega pristanka človeka na luni bo potekalo tudi opazovanje zvezd "Space Night". Več informacij na https://www.center-noordung.si/events/clovek-na-luni-50-let-od-apolla-11/

Fri, 19. Jul 2019 at 23:07

859 ogledov

EKSKLUZIVNO: Je državna sekretarka Olga Belec FURS-u prijavila 50 tisoč EUR na roko dobljene kupnine za DIANO d.o.o.?
Hotel Diana je bil zgrajen pred pol stoletja, ko se je v Pomurju razmahnil lovski turizem, Italijanskim lovcem pa je bilo treba seveda ponuditi udobno namestitev. Italijanskih lovcev že dolgo ni več, hotel Diana pa se je spremenil v spodoben mestni hotel, ki je z virom termalne vode še obogatil svojo ponudbo. Po razpadu Radenske na prafaktorje je na svoje šla tudi družba Hotel Diana. Lokalni tajkuni so jo kupovali, izčrpavali, jo prodali naprej ali pa je novega lastnika našla po stečaju prejšnjega. Danes je objekt v lasti Hete, ker zadnji lastnik hotela rogaški hotelir Pipenbaher naj ne bi poravnaval obveznosti do kredita Hypo banke, zato je ta svojo terjatev spremenila v lastništvo. Prav Pipenbahe je "zaslužen," de se je v hotelski upravi pojavila Olga Belec, današnja državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. Bila je receptorka, pa vodja welnesa in pekaj, na koncu do lanskega decembra tudi direktorica in lastnica družba Hotel Diana d.o.o., ki je upravljala s hotelom Diana. S pojavom Alenke Bratušek na političnem parketu so se politični apetiti odprli tudi Olgi Belec. Postali sta frendici, Olga je na vseh mogočih volitvah kandidirala za vse pod blagovno znamko Alenkine stranke SAB, nazadnje na letošnjih evropskih volitvah. Seveda je vedno in povsod potegnila ta kratko, ni prišla v Državni zbor, še v občinski svet MO MUrska Sobota ni bila izvoljena, kaj šele, da bi se zavihtela v županski stolček, Evropski parlament pa je bil itak misija nemogoče. Bolje politika kot gostinstvo in turizem, je verjetno modrovala Olga Belec in svoji frendici Alenki Bratušek težila, da ji naj v Ljubljani najde primerno funkcijo v vladnih sobanah. Alenka ji je prisluhnila in za Olgo našla idealno funkcijo, postala je državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. O Olginih sposobnostih, referencah, znanju tujih jezikov in poznavanju materije raje ne bi izgubljal besed, ker je bilo tudi njej pomembno le, da se je v javnsti poijavljala z ministri, pa s predsednikom vlade Šarcem.Ne spomnim se, da bi joi kot državno sekretarko na TV Slovenija ali na kateri drugi TV pobarali za kakšno mnenje, stališče itd. Jasna Klepec, lastnica družbe Hotel  Diana d.o.o. Ko je Olga postala to, kar je, se je bilo seveda potrebno rešiti podjetja Hotel Diana d.o.o. Kupca je našla v Velenjčanki Jasni Klepec, ki je podjetje kupila. Sprva je bila kupnina 100 tisoč evrov, v pogajanjih sta se našli pri 80 tisoč evrih. Še preden sta lani pred Božičem stopili do notarke, je Jelka Klepec Olgi Belec na roko predala 50 tisoč evrov kupnine, žal pa od ni zahtevala podpisane priznanice za ta denar. Prvi šok je Klepčeva doživela pri notarki, v kupoprodajni pogodbi je bil zapisan znesek kupnine 30 tisoč evrov in ne 80 tisoč, kakor sta se dogovorili. Tudi ta izgovor, zakaj nižji znesek, je Jelka Olgi "kupila." verjela sem ji, saj je le državna sekretarka!" Čez dober mesec nov šok. Iz omar Hotela Diana d.o.o. so pričeli padati "okostnjaki". Eden je 25 tisoč neplačanih nadur delavcem v zadnjih letih, samo v letu 2018 jih je bilo 5500. To v papirjih, ko se je opravljal skrbni nadzor ni bilo zapisano. Naslednji šok je Jasna Klepec doživela, ko so ji pod nos pomolili pravnomočno sodbo sodišča iz novembra 2018, po kateri je Heta, slaba banka nekdanjega Hypa, dosegla deložacijo najemnika iz prostorov hotela Diana. Tudi to "malenkost" ji je Olga Belec modro zamolčala, ko sta 24.decembra lani podpisali kupoprodajno pogodbo. Zato se je Jasna Klepec odločila, da Olgi ne poravna zadnji delkupnine v višini 18 tisoč evrov. Hotela je, da z Olgo najprej razčistita vsa ta sporna in odprta vprašanja. Olga pa v molk, raje se je poslužila sodne poti, da pride še do preostanka kupnine. Nekako z zaostrovanjem odnosa med Olgo Belec in Jasno Klepec so se pričeli v lokalnih medijih, pa tudi v Petričevem Delu pojavljati novinarski zapisi, ki so Klepčevi napovedovali skorajšnji kolaps, pa tudi, da jo sodnim potom Heta leasing meče na cesto. Seveda je to vplivalo tudi turoperaterje, ki so sledili novinarskim "tračem," da bo hotel Diana zdaj zdaj zaprl vrata, da več nima ne kuharjev in ne natakarjev, skratka napovedoval se je skorajšnji konec. Da je nekaj na govoricah o spregi Olge Belec, nekoga v Heta leasingu in seveda novinarskih pisunov, ki pišejo po nareku, po svoje dokazuje tudi dejstvo, da je Jasna Klepec s pomočjo strateškega partnerja od Hete kupiti hotel. Tam pa so se zavili v molk, Jasni pa skozi prispevek v Petričevem Delu dali vedeti, da verjetno nima denarja za kupnino, če Olgi Belec ni plačala 18 tisoč evrov.  Zgodba še zdaleč ni na koncu, o njej bomo pisali tudi v bodoče. Danes pa nas vseeno zanima, ali je Olga Belec dacarjem prijavila 50 tisoč evrov, ki jih je kot del kupnine za družbo Hotel Diana d.o.o. na roke prejela od Jasne Klepec. Iz tega denarja svojim nekdanjim zaposlenim ni poravnala 5500 neplačanih presežnih ur. Menda jim je danes grozi preko sms sporočil. Še nekaj kalvariji Jasne Klepec in zaposlenih v družbi Diana d.o.o. v pričujočem videu.   

Fri, 19. Jul 2019 at 21:40

202 ogledov

Celje: 53. mednarodne igre šolarjev
 53. mednarodne igre šolarjev so minuli teden potekale v Ufi (Rusija), v Baškirski republiki, v jugovzhodnem delu evropskega dela Zauralja. Celje so zastopali mladi športniki iz Atletskega društva Kladivar, Judo kluba Ivo Reya in Plavalnega kluba Neptun, ki se domov vračajo  polni nepozabnih vtisov in dragocenih izkušenj.  Atletinji Hano Jošt in Lano Robačer, judoista Taro Janjić in Vida Plesnika Zupanca ter plavalce  Jakoba Lesjaka, Nika Kočevarja, Sebastjana Juga, Lauro Knez, Izabelo Pakiž Rumpf, Stašo Jezovšek Špiljar, Tima Podergajsa Siussija in Domna Vihernika so spremljali trenerji Anica Živko (atletika), Goran Janjić in Pia Pavletić (judo) ter Robert Kekec (plavanje), predstavnica Mestne občine Celje mag. Barbara Gorski in podžupan Vladimir Ljubek. Vsi mladi športniki so dosegli svoje najboljše, optimalne rezultate, kljub temu, da domov niso prinesli medalj. Za vsakega izmed njih ostaja  čudovita izkušnja. Organizacija iger je na zelo visoki ravni, prerasle so v pravo športno gibanje in se lahko primerjajo z olimpijskimi igrami. Na Mednarodnih igrah šolarjev  je sodelovalo  preko 1200 športnikov iz 85 mest in 30 držav. Prve so leta 1968 potekale v Celju, danes pa so zabavno, dobro prepoznavno, množično in spoštovano tekmovanje, ki povezuje mlade z vsega sveta. Nosijo tudi pomembno sporočilo, da je šport gradnik mostov, ki se ne ozira se na jezike, rase, države in kontinente. Olimpizem v pravem pomenu besede. Zaželeno je,  da ti mladi športniki, kasneje marsikdo od njih tudi na vrhunskem, profesionalnem nivoju,  ohranijo  ta duh, obenem pa da Slovenijo predstavljajo na najbolj primeren način in ponesejo ime svoje domovine daleč po svetu, predvsem po dobrem. V.K.T.

Fri, 19. Jul 2019 at 15:02

115 ogledov

Prevoz z taxi službo ni poceni, je pa (večinoma) dovolj zanesljiv
Ponudba taxi služb je vedno bolj pestra. Kot potrošniki smo večkrat v dilemi. Zveza potrošnikov Slovenije je naredila primerjalno ocenjevanje prevozov s taksiji. Čeprav se morda zdi, da so se taksiji pojavili šele z večjim razvojem avtomobilizma, pa so v resnici kočijaži v večjih mestih (denimo Pariz in London) ponujali plačljiv prevoz potnikom do želene lokacije že v 17. stoletju. Tudi danes so taksiji najbolj uporabljani v mestih, predvsem za krajše razdalje, denimo do 10 ali 15 kilometrov. Marsikdo se z njimi pelje tudi bistveno dlje, pri čemer pa velja, da je cena v tem primeru najpogosteje dogovorjeno vnaprej. Nas so tokrat zanimale storitve priložnostnega prevoza s taksijem v Ljubljani, Mariboru in Portorožu oziroma na Obali. Taksije smo preizkušali v paru, s seboj smo imeli manjši kovček, v vozilo pa smo sedli na zadnje sedeže. Tabela z rezultati ocenjevanja  Potrošniki za poziv taksistu uporabljajo različne načine. Pri nas ni tako popularno ustavljanje taksija, ki ga opazimo na cesti, večinoma ga naročimo po telefonu ali v zadnjem času tudi preko mobilne aplikacije. Poseben primer predstavljajo taksiji, ki na potnike čakajo na posebej označenih parkiriščih. Pri našem ocenjevanju smo najprej preverili spletne strani ponudnikov in naključno izbrali 15 taksi podjetij, ki smo jih vključili v preverjanje, štiri taksije smo izbrali sproti na parkiriščih. Cenik ni vedno preprosto dostopenVsi obravnavani ponudniki v Ljubljani in Mariboru imajo svojo spletno stran ali vsaj profil na Facebooku, ljubljanski imajo vedno tudi nazorno in jasno objavljene cene. V Mariboru cen na spletni strani nismo našli pri Mestnem taxiju, pri Mikro taxiju pa objavljajo samo ceno za kilometer vožnje. Še slabše informacijo o ceno razširjajo na Primorskem. Večinoma smo si morali pomagati s splošnim seznamom podjetij, ki ponujajo taksi prevoze, saj imajo le redka svoje spletne strani. Skladno s tem so tudi njihove informacije bolj skope. Konkretnega cenika, v katerem bi bila cena prevoza razmejena na štartnino, ceno na kilometer in ceno za čakalno uro, nismo odkrili pri nobenem od njih, v najboljšem primeru so na spletni strani navedene okvirne cene do določenih ciljev. Tudi, ko smo ponudnike poklicali, nam ni uspelo vedno dobiti konkretnega podatka, večinoma so nam zaupali zgolj pričakovan strošek prevoza. Petnajst prevozov smo naročili po telefonu, pri čemer smo preverili, kakšne informacije zahtevajo od nas, hkrati pa tudi, kakšne podatke dobimo od njih. Za informacijo o času čakanja smo morali pogosto povprašati. Izjema je Cammeo (tako v Ljubljani kot v Mariboru), pri katerem predvideni čas prihoda sporočijo po kratkem sporočilu (SMS). Prav tako smo obakrat pri Cammeu izvedeli, kateri avtomobil (številka) nas bo prišel iskat. Ta podatek je pomemben v primeru, ko pokličemo taksi na lokacijo, kjer se jih v danem času ustavlja več (denimo po športnem ali glasbenem dogodku). Ko čakaš pol ure dlje ...Sporočeni časi prihoda so večinoma kar držali, samo v dveh primerih smo čakali bistveno dlje kot je bilo napovedano. Med prometno konico v Ljubljani smo to nekako pričakovali, kolona je taksi zadržala za nekaj manj kot deset minut dlje (je pa res, da ne bi bilo nič narobe, če bi nas centrala ali voznik o tem obvestila). Najbolj kritično je bilo med čakanjem na taksi v Strunjanu. Potem ko je bil predvideni čas čakanja (10 do 15 minut) že podvojen, smo poklicali še enkrat. Izvedeli smo, da bomo morali počakati še pet minut, na koncu se je skupni čakalni čas podaljšal na skoraj 45 minut. Ob informaciji o daljšem čakalnem času, ki so nam jo brez vprašanja podali pri taksiju Rondo, smo jih prosili, da nas voznik nekaj minut prej pokliče – in to je, pohvalno, tudi storil. V štirih primerih (ljubljanska in mariborska železniška postaja, ljubljanski klinični center in letališče Brnik) smo sedli v prvi taksi, ki je že čakal na postajališču. Takšna izbira je za potrošnika najdražja, cena za prevožen kilometer je več kot dvakrat višja kot pri taksijih, ki jih naročimo po telefonu. Že zelo kratka vožnja, denimo od mariborske železniške postaje do avtobusne postaje (400 m) vas bo lahko stala štiri evre, vožnja z letališča Brnik do Ljubljane pa 48 evrov. Za primerjavo povejmo, da smo za pot do letališča Brnik s taksijem na klic odšteli konkretnih 13 evrov manj. Cene na prvi pogled precej podobneMed taksiji na klic so cene bolj podobne, večinoma boste za kilometer vožnje odšteli nekaj manj kot evro, k temu je treba prišteti še približno evro za štartnino. Kot žafran so dragi prevozi s taksijem ob Obali. Večina taksistov namreč zaračunava fiksnih osem evrov za prevoz do treh kilometrov, nato pa po prevoženi razdalji. Osemkilometrska pot med Piranom in Strunjanom bi nas stala več kot dvajset evrov, a smo plačali nekaj manj, ker je voznik prijazno prej ustavil taksimeter, največ smo plačali 25 evrov za vožnjo od izolske bolnišnice do Lucije. Tu je treba priznati, da so nas ob klicu opomnili na visok strošek. Cene prevoza s taksijem sicer niso vključene v ocenjevanje in ne vplivajo na skupno oceno, objavljamo jih zgolj kot informacijo. Glede na naše izkušnje, vam priporočamo, da se o ceni prevoza prepričate pred vožnjo, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. V taksiju mora biti cenik sicer na vidnem mestu, a nam ga nekajkrat sploh ni uspelo opaziti ali pa je bil prilepljen na vrhnji del armaturne plošče in tako praktično neviden z zadnjih sedežev. V takšnem primeru smo ustrezno zmanjšali oceno za vozilo in voznika. Podobno velja za licenco taksista, ki smo jo le izjemoma opazili na izpostavljenem mestu (denimo na sredinski konzoli), bolj pogosto je bila zataknjena na voznikovi strani armaturne plošče ali obešena okrog vzvratnega ogledala, kar pomeni, da ni bila vedno vodna potnikom. Tudi taksimetri bi bili lahko bolje vidni, tako pa so večinoma postavljeni na dno vozila med sprednja sedeža in je trenuten znesek cene prevoza z zadnjih sedežev težje spremljati. Na pozitivni strani omenimo primer taksija Cammeo, ki je imel taksimeter v notranjem vzvratnem ogledalu. Alternativni pogoni in voznice še redkiVečinoma smo se vozili v dizelsko gnanih vozilih, v Sloveniji se očitno še ni močno razširila praksa hibridnih ali celo električnih taksijev. Morda smo samo imeli smolo, a prav ekološko se nismo počutili. Kot zanimivost povejmo, da nas je le enkrat, v Mariboru, peljala voznica. Prtljago, letalski kovček, ki smo ga nosili s seboj, so nam vozniki (in voznica) radi pomagali naložiti ga v prtljažnik. Spotoma smo še preverili, ali imajo vozniki v prtljažniku vsaj osnovni otroški avtomobilski sedež, opazili smo ga le v mariborskem taksiju Cammeo, zato vsem, ki bodo v taksiju potovali z otrokom, priporočamo, da izrecno zahtevajo vozilo z otroškim avtomobilskim sedežem. Ob Obali smo se razen v enem primeru vedno peljali v kombiju, torej bi lahko ceno prevoza razdelili na osem potnikov, a smo kasneje izvedeli, da bi bila v tem primeru tudi cena na prevožen kilometer višja. Kombi nas je enkrat prišel iskat tudi v Mariboru (Plus), pot od avtobusne postaje do bolnišnice pa zato ni bila nič dražja. Ostale vožnje smo največkrat opravili z limuzinami ali karavani srednjega razreda, kar pomeni, da je bilo prostora na zadnjih sedežih dovolj. Utesnjeno smo se počutili le v Fiatu Doblu (Mikro taxi), kjer sta bila oba sprednja sedeža potisnjena močno nazaj. Večina vozil je bila starih nekaj let, a dobro ohranjena, vsa so bila čista tako zunaj kot znotraj in ne preveč odišavljena. V Ljubljani smo enkrat sedli v zakajen taksi (Laguna). Prijazni in pošteni voznikiVečina voznikov je bila prijaznih, med vožnjo so se radi ukvarjali s telefonom (klici, prebiranje sporočil …), sicer pa so vozili dokaj po pravilih, večinoma uporabljali smernike in bistveno ne prekoračili omejitev hitrosti. Taksimetre so vključili ob začetku vožnje in jih izključili včasih še nekaj metrov pred koncem. Praviloma so zneske zaokroževali navzdol. V pogovor se velika večina taksistov ni silila, izjema je bil voznik taksija Piraneze, s katerim smo hočeš nočeš predelali vso notranjo in zunanjo politiko. Ves čas je pogovor potekal prijazno in mirno, a kdo se z voznikovimi teorijami in idejami morda ne bi čisto strinjal ... V pozitivno smer izpostavljamo voznika, ki nas je peljal od letališča Brnik do Ljubljane, saj se je po začetku vožnje predstavil z imenom, prav tako nas je edini povprašal, ali nas moti izbor in glasnost glasbe. A tudi pri ostalih voznikih glasba ni bila nikoli moteča, prav tako ne glasnost. Bolj nas je zmotilo, če je bilo v taksiju (pre)vroče ali pa je voznik vozil z odprtimi oziroma priprtimi šipami. Takšnim smo oceno za vozilo in voznika malce zmanjšali. Le eden od voznikov (Laguna) nas je opozoril, da se pripnemo (češ, da bomo sicer plačali kazen), v mariborskem taksiju Plus so bile opozorilne nalepke za pripetost, ostalim očitno ni mar za denarnico in predvsem varnost potnikov (in tudi njihovo varnost). Ob Obali smo dvakrat doživeli, da nista bila pripeta niti voznika. Relacijo so vsi vozniki odpeljali optimalno, povsem enako kot jo je izračunala Googlova aplikacija. Le v enem primeru (Rondo) je taksist zavil s smeri nekoliko prej, kar pa je bilo logično, saj smo stali v koloni. Pred tem nas je povprašal, ali se s spremembo smeri strinjamo. Na splošno velja, da je v primeru tekočega prometa za potnika bolj ugodno, če se pelje po krajši poti (pa čeprav zaradi počasnejše vožnje in kakšnega dodatnega semaforja časovno nekoliko dlje), seveda pa je drugače, če na tej poti prihaja do zastojev – v tem primeru se ob ceni za prevožene kilometre hitro pozna delež cene za čakalno uro in je daljša pot z manj zastoji lahko cenejša. Na splošno lahko rečemo, da so slovenski taksiji med slabše označenimi, večinoma zgolj z magnetnim znakom na strehi. Barve taksijev niso enotne, zato avtomobili, če nimajo dodatnih nalepk, skoraj ne izstopajo v prometu – kot smo vajeni v številnih mestih po svetu. Kombi, ki nas je peljal od Strunjana do izolske bolnišnice (taxi Štefan) oznake sploh ni imel, za povrh pa voznik ni bil sam, sopotnika je odpeljal do Belvederja.Divjaka, ki ne bi smela biti taksistaTudi pri tokratnem ocenjevanju smo, žal, odkrili negativni izjemi. Taksist, ki nas je peljal iz nakupovalnega središča Rudnik do Fužin (Cammeo), nas je večkrat spravil v nevarnost. Že kmalu po začetku vožnje je prehitel daljšo kolono vozil, stoječih pred semaforjem in se komaj izognil nasproti vozečemu. Na obvoznico je proti golovškemu predoru zapeljal bistveno prehitro, po izvozu na Zaloško pa po nepotrebnem pogosto menjal vozni pas. Za konec je izsilil voznika, ki je želel zapeljati v parkirno mesto in to tudi ustrezno nakazal. K sreči je opazil, da taksist ne bo počakal … Voznik je nasploh deloval nervozno, njegovi odzivi so bili grobi, slišati je bilo kletvice. Več kot najslabšo oceno mu za obnašanje in vožnjo pač ne moremo podeliti. Drugo črno piko si zasluži voznik, ki nas je peljal iz mariborskega parka Trije ribniki do hotela Habakuk (Mikro taxi). Takoj po začetku vožnje je sprejel klic za novo vožnjo, zato se mu je začelo muditi. V območju omejitve hitrosti 30 km/h je peljal več kot 60 km/h, pretiraval s hitrostjo in agresivnostjo v krožiščih, vmes pa celo zapeljal globoko skozi rdečo luč na semaforju. K sreči se je tudi ta vožnja končala srečno. Brez kartic in skrit papir za računOb koncu vožnje smo preverili, na kakšen način lahko plačamo in, ali nam voznik brez naše izrecne zahteve sam izda račun. Le v dveh primerih (vožnja na in z letališča Brnik) smo lahko za plačilo uporabili kreditno kartico, v vseh ostalih primerih smo morali plačati z gotovino. Res je, da smo nekajkrat slišali pojasnilo, da ravno takrat voznik ni imel kartičnega terminala, a v danem trenutku nam to ni prav veliko pomagalo. Več čudnih praks smo odkrili pri izdajanju računov. Kar nekajkrat smo morali za račun zaprositi, ko smo že imeli kovček v rokah (Cammeo Ljubljana, Metro, Mikro taxi, Taxi Piraneze). Voznik taksija Metro se je izgovoril, da mu je zmanjkalo papirja v tiskalniku in ga je potem, ko smo vztrajali, poiskal globoko na dnu prtljažnega prostora – v rezervni pnevmatiki. Težko verjamemo, da je bi slučajno brez papirja … Članke je bil izvirno objavljen na strani ZPS.

Fri, 19. Jul 2019 at 13:56

247 ogledov

Celje: Izvirnosti nepridipravov nikoli konca - goljufije z uporabo filmskega denarja
Kot so nam pravkar sporočili s celjske policije, da je bilo   zadnjih  desetih  dneh    v večjem številu  gostinskih lokalov   na območju Laškega  in Slovenskih Konjic unovčenih 24 ponarejenih bankovcev za 20 Eur. Gre za »filmski denar«,  denar, ki je natisnjen na navaden papir in je zelo podoben  pravemu.  Razlika  je  dobro  vidna  v napisu na bankovcu, kjer je napisano, da ne gre za pravi denar ampak za reklamni denar. Te bankovce, ki se  lahko kupijo preko spleta,  so storilci na raznih prireditvah (gasilske veselice, pivo in cvetje..sejmih ob kakšnih večjih praznikih..) in ostalih gostinskih lokalih uporabljali kot  prave. Policisti  in  varnostniki bi naj  na  prireditvi Pivo in Cvetje v Laškem prijeli 17  letnika,   ki je želel plačati z omenjenim nepravim denarjem. Pri njemu so  policisti  našli  še dva. V Slovenskih Konjicah so podobno kot v Laškem,  policisti prijeli še tri  fante  stare  17 in 18 let, ki pa so na gasilskih veselicah in v razih lokalih unovčili še 23 primerkov nepravega denarja. Zoper vse štiri storilce bodo policisti zaradi storitve KD goljufije podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Gostince  in  organizatorje javnih prireditev opozarjajo, da so pri plačilu pozorni  na  pristnost denarja, še posebej pri plačilu z bankovci za 20 Eur in  50  Eur.  Tarče goljufov so tudi ljudje, ki prodajajo razne predmete in jim  kupci  za  kupnino  med  pravimi bankovci »podtaknejo« tudi ta nepravi denar. Kaznivemu dejanju  slej ko prej stopi na prste ali noge, škoda je narejena pri vzgoji  oziroma pri neobstoju le te v najbolj občutljivih obdobjih življenja za kršitelje oziroma za izvajalce tovrstnih kriminalnih dejanj.  Napačna predstava o  prečni poti do uspeha in lagodnega življenja lahko pusti trajni pečat pri razvoju osebnosti  vseh vključenih v takšnih nečednih in družbi škodljivih dejanj. Nadejamo se lahko učinkovitemu delu policije v zvezi z temi in vsemi kaznivimi dejanji ter vrnitev na prava pota mladih in upajmo ne preveč izkušenih v dejanja ki jim ne bo prinesla slave in blišča v preostalem delu življenja. V.K.T.

Fri, 19. Jul 2019 at 12:04

223 ogledov

Mariborski policisti ujeli oboroženega roparja, v Dravi našli ukraden osebni avtomobil
Kar pester je bil delovnik zadnjih 24 ur za policiste PU Maribor.Že res, da jim tokrat ni bilo dano ujeti kakšnega ilegalnega migranta na meji s Hrvaško, zato pa so imeli opravka z oboroženim roparjem trgovine, z odkritjem ukradenih avtomobilov, od katerih je neznani stoprilec enega "skril" kar v reko Dravo. OBOROŽEN ROP Včeraj,  okoli  18.45  je  v eno od prodajaln na Betnavski cesti v Mariboruprišel  44-letni  Mariborčan.  Kot  kupec  je  pristopil  do  blagajne,  nablagajniški  pult položil pločevinko pijače, nato pa blagajničarki nenadomaizročil  vrečko  ter  zahteval, da jo napolni z denarjem. Ker blagajničarkatega ni takoj storila, je z roko segel za pas, izvlekel pištolo, jo pokazalprodajalki  ter  ji zagrozil. Med tem je pristopila druga prodajalka, obe zblagajničarko sta pričeli vpiti, to pa je roparja očitno tako zmedlo, da jepospravil  pištolo,  s  pulta  vzel položeno pločevinko pijače in zbežal izprodajalne.  Med kaznivim dejanjem ni bil nihče poškodovan. Policisti  so  se nemudoma odzvali na obvestilo o oboroženem ropu. Takoj sozablokirali  območje  v  okolici  prodajalne in že po nekaj minutah prijeliosumljenca,  mu  odvzeli  orožje  ter ga pridržali. Seveda ga bodo kazenskoovadili  pristojnemu  tožilstvu,  trenutno  pa  še  preverjajo, ali je istiosumljenec  morebiti  izvršil  še  katero  od  podobnih dejanj, izvršenih vpreteklosti na tem območju. OSEBNI AVTO V DRAVI  Policisti  PP  Maribor  I  so  z zbiranjem obvestil ugotovili, da je v rekiDravi,  pri  studenški  brvi  v Mariboru, potopljen osebni avtomobil znamkeMazda 323, reg. štev. MB 23-71M, ki je bil 19. 4. 2017, ob 00.20 ukraden naSmetanovi ulici v Mariboru. Za pomoč so zaprosili mariborske gasilce, ki sovozilo na tem mestu v reki Dravi dejansko našli in ga izvlekli iz vode. Foto:PP Maribor
Teme
Žan Mahnič SDS KNOVS brigadir Miha Škerbinc

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger

2019-06-02 17:46:33


Dragi Vane K. Tegov, da, da. Groza. Tudi ti nisi več rosno mlad, poznaš našo zgodovino, poznaš aktualno politično razpoloženje, odnose v državi, družbi. Poznaš Celje. Poznaš Celjane. Toda, a si pozabil kako so nas vsa leta po vojni nadlegovali politiki, nas poniževali, podcenjevali? V začetku stari, tipa Franc Leskošek - Luka, pozneje malo mlajši potomci predvojnih komunistov, revolucionarjev. Veš, malo sem prestar, da bi pozabil kaj vse so počenjali ti fakini, in to so počenjali desetletja, vse bolj samozavestno, dokler se ni zbudila Evropa in rekla dost vas imamo svinje, komunistične. Celje, delavsko mesto, Gaberje, kvart revežev, izkoriščanih delavcev, je postalo eno najbolj trdih partijskih središč Slovenije. Celje, mesto priseljenih partijskih, udbovskih podtaknjencev iz cele Jugoslavije. Po vojni so nas ustrahovali. Med vojno so ga "za vsak primer" klicali Hanzi, po vojni pa so nas maltretirali. Iz kmečke družine, pošten obrtnik, po vojni potomci ... Upravnik Carine Celje mi je zaupal. Po razpisu so morali vse vloge oddati celjski udbi, ki je po nekaj dneh sporočila koga lahko zaposlijo. Kadrovska komisija je dajala soglasje o tem kdo je primeren za.,.. Pokojni prijatelj Marko, sin polkovnika, zet revolucionarja, mi ni verjel kako me je nadlegovala partija, šele več let po osamosvojitvi je ugotovil, da je ostal brez službe zaradi politike. Kakšno razpoloženje je vladalo konec 80 - tih, postali smo nasmejani, verjeli, da je bog tudi nam namenil dostojno življenje. Krambergerja so nam umorili, Pučnika "uničili", Janšo zapirali in zapirali. Ustanavljali so nove in nove politične stranke, delali zmedo, vmes pa kradli in ropali najino državo, jo spravili na kant Volilno telo je postalo apatično - prav to so hoteli - in nam ZAVLADALI. Pri tem pa so jim, tudi to dobro veš, pomagali najini politični liderjii in naju - nas spravili v položaj današnjega dne

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Žan Mahnič: Poveljnik Miha Škerbinc ni govoril neprimerno o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba SV