SI
V SDS proti predlogu Zakona o vrtcih
Namesto, da bi zakon podpiral zdravo konkurenco in dvig kakovosti, bo s spremembami, ki jih predlaga, kakovost zatiral.
V Fokusu
Novice

Torek, 11. junij 2019 ob 09:17

Odpri galerijo

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, nadaljuje gonjo proti zasebnemu izobraževanju. Namesto, da bi zakon podpiral zdravo konkurenco in dvig kakovosti, bo s spremembami, ki jih predlaga, kakovost zatiral. Zasebne vrtce pa si bodo lahko privoščili le še premožnejši starši.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vrtcih. Predlog je v javni obravnavi. Povzročil je že burne odzive v javnosti, očitno tudi zato, ker je bil pripravljen potihoma in brez usklajevanja s stroko v delu, ki zadeva financiranje zasebnih vrtcev.

Predlog izraža še en negativen poseg na področju zasebnega izobraževanja, ohranja stil predloga sprememb in dopolnitev Zakona o OŠ, ideološki boj za duše najmlajših na način, da se čim bolj onemogoča zasebna pobuda na področju predšolske vzgoje, kar kaže že način priprave – v popolni tišini. Nekatere rešitve so celo tehnično enake (npr. financiranje novega zasebnega vrtca ali novih enot zasebnega vrtca bi se zakonsko lahko začelo izvajati šele naslednje šolsko leto, po šolskem letu, ko je le-ta vpisan v razvid pri MIZŠ). In še postopkovna zanimivost; zakon želijo sprejeti čim prej, zato predlagajo skrajšan parlamentarni postopek.

Zakon poskuša zagotoviti varnost otrok pri varuhih predšolskih otrok, kar je dobrodošlo. Ima pa tudi nedoslednosti in spodbuja neenakost med državljani.

Zakon predpisuje visoke kazni za pravne in fizične osebe, ki bi varovale predšolske otroke, če ne bi bile vpisane v razvid varuhov. Zakon spregleda sorodnike, npr. stare starše, ki bi lahko varovali vnuke, niso pa vpisani v razvid, zato je v tem delu absurden in neizvedljiv.

Zakon prepušča financiranje že obstoječih zasebnih vrtcev občinam in ne določa spodnje meje financiranja, zato obstaja možnost, da bodo občine povsem prenehala financirati zasebne vrtce. To je povsem diskriminatorna določba. Obstaja nevarnost, da bodo otroke v kakovostne zasebne vrtce, zlasti tiste z alternativnimi metodami (npr. Montessori, Waldorfska pedagogika), lahko vpisovali le premožnejši starši, kar bo povzročalo neenakost med otroki in bo v nasprotju z načeli enakih možnosti, s katerimi se ponaša naša država in to celo z nazivom enega od ministrstev.

Novela Zakona o vrtcih zaupa financiranje ali nefinanciranje zasebnih vrtcev, hkrati pa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravilo isto ministrstvo, občinam ne zaupa niti toliko, da bi lahko iz povečane primerne porabe financirale programe javnih šol, pač pa jih mora financirati država.

Namesto, da bi zakon podpiral zdravo konkurenco in dvig kakovosti, s to rešitvijo kakovost zatira.

Poleg tega zakon otežuje nastanek zasebnih vrtcev, saj naj bi se novoustanovljeni vrtci v celoti financiral sami celo leto.

Ne gre pozabiti, da so med leti 2010 in 2015 prav zasebniki s svojimi kapacitetami iz hude stiske rešili občine, v zahvalo pa bodo dobili uničenje, saj utegnejo občine ob čedalje večjih bremenih kratkovidno varčevati ravno pri mehkih vsebinah.

Ker ni predvidljivosti poslovanja in varnosti za starše že vpisanih otrok in še zlasti ne za tiste, ki bi jih še želeli vpisati, bo verjetno zakon povzročil paniko in zmanjšan vpis otrok v zasebne vrtce ter prepis v premalo polne javne vrtce. Toda ali ni na mestu vprašanje, ZAKAJ so javni vrtci premalo napolnjeni?

Iz povedanega sledi, kar je tudi javna skrivnost, da otrok v javnem vrtcu stane občino vsaj še enkrat več kot v zasebnem.

Zakon ima tako očitno tendenco uničiti različnost ponudbe in prispeva k sovjetskemu enoumju, zato pozivamo pristojno ministrstvo in vlado k opustitvi člena o zmanjšanem financiranju zasebnih vrtcev.

Iz naštetega lahko zaključimo, da je predlagatelj MIZŠ predložil škodljiv predlog za občine, ki bodo prisiljene plačevati več, kot bi morale, škodljiv pa je tudi za starše in nataliteto v državi, ker v bodoče, tudi ob pomanjkanju mest v javnih vrtcih, zasebniki ne bodo hoteli več prevzeti tveganja in odpreti vrtca, ko občina tega ne bi zmogla, starši pa ne bodo tvegali in rojevali več otrok. Pri vsem tem pa je Slovenija ena najbolj hitro starajočih se družb v Evropi in na svetu, mladi pa odhajajo v tujino. Zakon je tako direkten napad na obstoj naroda.

Utemeljitev

Zakon je eklatanten primer zavajanja javnosti. Neprestano je namreč govora o financiranju zasebnih vrtcev, dejansko pa občine financirajo samo 85% programa v deležu glede na socialni položaj staršev. Vsi ostali stroški, ki jih občina plačuje javnemu vrtcu (investicije, vzdrževanje objektov, amortizacija, stroški prostih mest), so stvar zasebnega lastnika. Iz povedanega sledi, kar je tudi javna skrivnost, da otrok v javnem vrtcu stane občino vsaj še enkrat več kot v zasebnem. Torej ekonomske logike tu ni, čeprav se predlagatelj nanjo sklicuje v obrazložitvi (8. člen predloga) in načelih predloga (načelo racionalne rabe javnih sredstev).

Predlagatelj tudi uvaja možnost popolne samovolje županov na področju financiranja zasebnih vrtcev. Minister v predlogu sicer navaja tri splošne kriterije, ki jih mora občina upoštevati, čeprav vsaj za enega dejansko ne vemo, kaj je njegova vloga (vrsta programa za predšolske otroke, ki izvaja zasebni vrtec). Ključno pa je dejstvo, da vse prepušča občini, ki bo to uredila s svojim aktom, torej se pogoji lahko spreminjajo iz leta v leto, po potrebi v krajšem obdobju. V praksi torej lahko pridemo do situacije, ko bo zasebni vrtec, ki že deluje in ima vpisane otroke, po spremembi kriterijev ostal brez financiranja občine, novonastali, ki je socialistično javni, pa bo dobil polno financiranje.

Če ni ekonomske logike, pa je v ozadju druga. Vsekakor ne gre spregledati želje javnih vrtcev in njihovih ravnateljev, da čim bolj izrinejo konkurenco in konkurirajo »sami sebi«, kot je nekoč že bilo videno. Kapacitete v zasebnih vrtcih so namreč praviloma polno zasedene, nezasedena prosta mesta pa javnim vrtcem plačujejo občine. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj minister ne predlaga ukinitve tega plačila in večjo fleksibilizacijo poslovanja javnih vrtcev, tudi z instrumentom bolj fleksibilnih normativov, ki se prilagajajo prisotnosti otrok. Strah pred konkurenco s strani javnih vrtcev je upravičen , saj se namreč znova po letu 2010 zaznava trend upadanja števila rojstev. Toda, namesto da bi se MIZŠ trudil uvesti ukrepe, s katerimi bi izboljšali kakovost v javnih vrtcih, zapira njihovo uspešno konkurenco, zasebne vrtce.

Dejstvo je tudi, da so občine v obdobju zadnjih deset let investirale kar nekaj denarja v nove prostore in kadre. Toda ne gre pozabiti, da so v času večjega števila otrok in večjega povpraševanja po prostih mestih, zasebni vrtci pomagali prebroditi krizo, sedaj pa v zahvalo dobivajo ukrepe, ki jih bodo uničili, namesto da bi MIZŠ omogočal fleksibilizacijo poslovanja javnih vrtcev, ki bi edina pripomogla k uravnoteženi ponudbi in k razvijanju konkurence in posledično višje kakovosti. Starši bi tako imeli možnost izbire, ki je predvidena že v Beli knjigi iz leta 1995 (zasebni vrtci bogatijo javno ponudbo, staršem omogočajo večjo izbiro, prispevajo k večji prilagodljivosti javnega sistema …), tako pa smo na pragu sovjetizacije vzgoje in izobraževanja.

Predlagatelj prihaja tudi v nasprotje s samim seboj, saj po eni strani govori, da morajo imeti občine večjo avtonomijo pri določanju višine sofinanciranja vrtca, po drugi strani pa določi zgornjo višino financiranja programa zasebnih vrtcev na 85 %. Čemu, saj je financiranje vrtcev stvar občinskih financ in avtonomija občin. Hkrati zakon zamika začetek občinskega financiranja programa zasebnega vrtca v naslednje šolsko leto, kar je očitno oviranje nastanka zasebnega vrtca.

Če bi predlagatelj želel slediti načelu pluralnosti, ki ga omenja Bela knjiga, bi moral določiti kvečjemu spodnjo mejo, začetek financiranja pa bi bila izključna volja dveh strank (občine in zasebnega vrtca - konec koncev se lahko pokaže nujna potreba za dodatne kapacitete varstva, kjer imajo občine zvezane roke zaradi določbe zakona). Nelogično je tudi siliti občine v javno storitev, ki je nedvomno dražja od zasebne, v načelih predloga zakona pa predlagatelj to utemeljuje z načelom racionalne rabe javnih sredstev.

Glede na to, kako je predlog sprememb zastavljen, bodo na udaru socialno najšibkeje družine, saj ne bodo mogle plačevati polne cene v zasebnih vrtcih, predlagatelj pa bo tako res dosegel mantro, ki jo prodaja, da so v zasebnih vrtcih le otroci bogatih staršev .

Posebno poglavje v predlogu pa so sankcije, saj se število glob s predlogom drastično povečuje, predlagatelj pa se praviloma sklicuje na Inšpektorat za šolstvo, ki menda ugotavlja izjemno veliko kršitev prav na področju zasebnega dela na področju predšolske vzgoje in celo izpostavlja medijsko odmeven primer iz konca leta 2018 (zadeva Kengurujčki), čeprav je šlo v tem primeru za varuhe predšolskih otrok in za zasebne vrtce. Za zasebne varuhe, ki lahko varujejo največ 6 otrok, je predvidenih kar sedem dodatnih glob, prav tako pa se višina, ki je bila do sedaj v okviru 1000 do 2000 EUR, v predlogu za nekatere zadeve povečuje na 5000 do 10000 EUR. Koliko je teh kršitev v javnih vrtcih in koliko pri zasebnikih, ni moč razbrati. Spomnimo na medijske odmevne objave v tem letu, ki se nanašajo celo na domnevne spolne zlorabe otrok v javnih vrtcih. Dvomimo lahko tudi o začasnih namestitvah otrok v času adaptacije prostorov javnih vrtcev, saj ni poročil o kontrolah. Ministrstvo bi moralo te prostore vpisati v razvid, pa jih ne.

V Sloveniji obstajajo javni vrtci, ki so zgrajeni s premajhnimi igralnicami, nimajo dovolj igrišč, varnostni vidik se sploh ne upošteva (npr. enota vrtca pri ameriški ambasadi). V Ljubljani se tako letno legalizira s posebnim sklepom premajhna površina igralnega prostora za otroke.

Postavlja se vprašanje, ali bo visoka sankcija (od 5000 do 10000 EUR) veljala tudi za javne vrtce, torej tudi za začasne namestitve, ki jih ministrstvo samo evidentira, a jih ne vpiše pa v razvid, in ali bodo javni vrtci »enakejši« kot pravi Orwell.

Glede na to, da se kot razlog za spremembo zakona navajajo ugotovitve inšpektorata, je potrebno dodati, da se le-te pogosto nanašajo na nedelo MIZŠ. V primeru, ki se navaja v obrazložitvi predloga (Kengurujčki) se je odkrilo, da večina varuhov predšolskih otrok, ki je vpisana v razvid pri ministrstvu, sploh ne izvaja dejavnosti (celo izbrisali so se iz AJPESA), zato je na mestu tudi vprašanje, ali je MIZŠ evidence varuhov predšolskih otrok že »počistil« in uskladil z evidencami AJPES ter kako se sploh izvaja nadzor nad javnimi registri vpisanimi v razvid. Ne gre prezreti tudi že zgoraj navedenega dejstva, da ministrstvo sploh ne vpisuje v razvid začasnih namestitev v prostore, ki so večinoma zelo dvomljivi.

Lep dokaz zmešnjave na ministrstvu so že navedbe, ki so v zadnjih dneh zaokrožile v javnosti; ministrstvo navaja, da je v zasebnih vrtcih 5 % otrok, predstavniki zasebnih vrtcev pa trdijo, da je teh otrok 2 %. Ministrstvo razlike ne zna obrazložiti - torej kako verjeti njihovi javni aplikaciji o prostih mestih v vrtcih?

Vir: SDS.SI

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 12. Dec 2019 at 09:40

0 ogledov

Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje Pomurske turistične zveze za strokovno delo
Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki je prav v začetku letošnjega leta praznoval tretjo obletnico delovanja, je na včerajšnji slovesni podelitvi nagrad in priznanj Pomurske turistične zveze prejel priznanje za profesionalno delo na področju turizma. Vse od leta 2016, ko je javni zavod nastal s preoblikovanjem iz Javnega zavoda Svet mladih – zavod za usposabljanje mladih Lendava, ZTR aktivno izvaja programe in vsebine vezane na turizem in razvoj v občini Lendava. Zaposleni skrbijo za vsebinski in organizacijski razvoj samega zavoda, razdvojene dejavnosti iz naslova skupnih razvojnih nalog, projektne dejavnosti ter strateški in vsebinski razvoja turizma v občini Lendava. RAZPRŠENI HOTEL VINARIUM V množici turističnih projektov, ki jih izvajajo, je potrebno izpostaviti projekt z naslovom Hotel Vinarium. Gre za zgodbo razpršenega hotela oz. mreže, ki povezuje zidanice na vinorodnem območju. Zavod za turizem in razvoj Lendava je povezal lastnike zidanic v mrežo in nase prevzel nalogo administracije, servisa gostov in trženja, medtem ko so lastniki zidanic prevzeli nalogo vzdrževanja svojih objektov in notranje opreme. Več o Zavodu za turizem in razvoj v oddaji Sreda v sredo  na  http://vfokusu.com/post/503189/romeo-varga-lendavski-zavod-za-turizem-in-razvoj-s-smelimi-projekti-v-leto-2020 Trenutno je Hotel Vinarium sestavljen iz 12 članov (ponudnikov nočitev v zidanici). Prav tako pa se sproti pojavljajo novi interesenti, ki bi svoje zidanice ponudili turistom. Vzpostavljena je tudi spletna stran www.hotelvinarium.si. Doprinos vzpostavitve razpršenega Hotela Vinarium pa nima le strogo turistične dimenzije, temveč pomeni pomembno  dimenzijo revitalizacije praznih in le redko uporabljenih ali celo zapuščenih zidanic v vinorodnem območju Lendave, kot tudi gospodarsko, saj so lastniki zidanic z dodatno dejavnostjo in uporabnostjo zidanic našli podjeten način uporabe le-teh. Zavod za turizem in razvoj Lendava je s tem večletno zamisel prenesel v projektni okvir in nato z dobro in profesionalno realizacijo izvedel tudi prenos v prakso, ki se danes lahko pohvali s spodbudnimi številkami nočitev. Od začetka letošnjega maja pa do konca novembra je bilo opravljenih skupno 89 rezervacij ter 589 nočitev; povprečna doba bivanja gostov je bila 3,48 dni. Tudi do konca leta so zakupljene še nadaljnje rezervacije, predvsem v času božično-novoletnih praznikov. Vir: http://www.lendavadanes.si/

Wed, 11. Dec 2019 at 19:45

74 ogledov

Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno vključiti v politična dogajanja v mestu in državi
Politika ni le za starejše ljudi. Vedno več mladih se zanjo tudi zanima, vedno več mladih se z njo tudi aktivno ukvarja. In prav je, da tudi mladi dobijo priložnost pri razvoju Slovenije na lokalni in državni ravni. Eden najbolj aktivnih političnih podmladkov je povezan v Slovenski demokratski mladini  mariborske SDS. Zato je bil eden od sklepov torkovega sestanka mladih članov mariborske SDS, da se želijo aktivneje vključevati v aktivnosti. Aktivnost mladih pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih je za Slovensko demokratsko mladino (SDM) Maribor, ključnega pomena. Mladi želijo sooblikovati mariborsko in državno politiko s svojimi pobudami in vprašanji. Tvorno želijo sodelovati z mladimi podjetniki, širiti nove ideja in ustvarjati nova poznanstva in zaveze. V letu, ki prihaja želijo biti mladi člani SDS Maribor, predvsem želijo biti aktivni in sodelovati pri mnogih projektih stranke. Te zaveze so si dali mladi člani mariborske SDS na svoji prvi seji z novim vodstvom mariborske mladine SDS, ki jo vodi Luka Simonič. Mladi si želijo predvsem razvoja in prisotnosti na vseh področjih. Pogovarjali smo se z mladima Maribočanoma Slovenske demokratske stranke! Kaj sta nam povedala Vincencij Virt in Luka Križanec?  Vincencij Virt Vincencij Virt: Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki? Odločil sem se, da se pridružim Slovenski demokratski straniki in ko sem bil član stranke sem se pridružil njenemu podmladku – Slovenski demokratski mladini.So te povabili še v kakšne druge organe stranke?  Sodelujem tudi v krščanskem forumu, želim pa se uveljaviti tudi drugod.Kako so doma sprejeli tvoje udejstvovanje pri SDS?  Bili so ponosni, tudi babica je članica SDS, pa tudi moja sestra je članice Slovenske demokratske mladine.Kje se vidiš pri slovenski demokratski mladini? Rad bi bil sodeloval pri aktivnostih glede boljšega položaja mladih v Mariboru. Predvsem pa si želim, da se v Mariboru izboljšajo športni objekti.Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Po mojem mnenju mladih politika toliko ne zanima, ampak s skupnimi močmi je treba na tem še veliko postoriti. Ker pravijo, da na mladih svet stoji, bi bilo mladino potrebno čim bolj vklučevati v politično življenje.  Luka Križanec Luka Križanec Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki?  Že od malih nog sem spremljal politiko. Vedno bolj sem se tudi zanimal zanjo. Ampak se nisem želel sam vklučevati v to. Potem pa sem od svojega prijatelja izvedel, da se v Mariboru na novo formira SDM pri Slovenski demokratski stranki.Kakšne politične teme te zanimajo?  V bistvu me zanima predvem, da se izboljša življenje ljudi v Sloveniji in predvsem v Mariboru. Pri kakšnih aktivnostih bi želel sodelovati? Predvsem me zanma šport, ter izboljšanje športne infrastrukture. Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Jaz sem prepričan (drugače kot Vincencij) da je zanimanja pri mladini za politiko veliko. Veliko se mladih pogovarja o tem, se ne želijo izpostavljati. Po mojem mnenju bi bilo treba povečati zanimanje za politiko pri mladih predvsem z ustnimi povabili in pogovori.So mladi po tvojem mnenju naklonjeni Slovenski demokratski stranki?  Nekateri so, veliko pa je takih, ki politike stranke SDS ne poznajo. Kako pomembnea je po tvojem zgodovina?  Vsekakor je zgodovina pomemben dejavnik, čeprav so časi sedaj popolnoma drugačni, je treba na zgodovino gledati kakšna je bila v resnici in ne potvarjati njena dejstva. Vir: e-maribor.si

Wed, 11. Dec 2019 at 19:07

94 ogledov

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020
Romeo Varga, direktor Zavod za turizem in razvoj Lendava - Turisztikai és Fejlesztési Közintézet je sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo. Lendava že nekaj časa živi zgodbo o uspehu, kar se turizma tiče. Razgledni stolp Vinarium Lendava na leto privabi kakih 100 tisoč turistov oziromaobiskovalcev, in je tretja destinacija v Sloveniji po obisku, za Bledom in Postojnsko jamo. V Zavodu za turizem snujejo nove produkte, med njimi je prav gotovo zanimiv razpršeni Hotel Vinarium. (http://www.hotelvinarium.si/) Gre za stavbe, vikendice, vinske kleti razpršene po Lendavskih goricah, katerih lastniki so prisluhnili zanimivi pobudi, s katero jim v družinski proračun steče tudi nekaj zaslužka - o tem in še čem v današnji Sredi v sredo z Romeom Vargo. #IfeelsLOVEnia Feel Slovenia Lendava VIDEO:

Wed, 11. Dec 2019 at 18:24

105 ogledov

Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih pravic
Ljubljana (11. 12. 2019) - Včeraj je v hotelu InterContinental v Ljubljani potekal pogovorni večer, ki ga je ob dnevu človekovih pravic v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung organiziral Študijski center za narodno spravo. Gost večera je prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Republike Slovenije, ki mu je bila ob nedavni osemdesetletnici posvečena prva letošnja številka revije Dileme. Pogovor z dr. Šturmom je vodil dr. Renato Podbersič, glavni urednik revije Dileme. Uvodoma sta z nagovoroma udeležence pozdravila Holger Haibach iz KAS Zagreb, in v.d. direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver. V nadaljevanju objavljamo nagovor  dr. Andreje Valič Zver Spoštovani gospe in gospodje, dragi gostje! Pozdravljeni na pogovornem večeru, ki ga ob dnevu človekovih pravic organiziramo sodelavci Študijskega centra za narodno spravo skupaj s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung. Iskren pozdrav velja vodji zagrebške izpostave KAS gospodu Holgerju Haibachu in sodelavcu Ivanu Matanoviću, obenem pa topla zahvala za nekajletno zgledno sodelovanje. Današnji dogodek posvečamo zaslužnemu profesorju dr. Lovru Šturmu, ki je pred kratkim praznoval življenjski jubilej, SCNR pa mu je posvetil prvo letošnjo številko revije Dileme. V njej so sodelavci in sopotniki dr. Šturma slavljenca počastili s svojimi razmisleki in prispevki, za kar se jim še enkrat iz srca zahvaljujem. V veliko čast mi je, da dr. Šturma lahko danes skupaj s soprogo (in hčerko?) prisrčno pozdravim med nami. Spoštovani, kot vam je znano, je Študijski center za narodno spravo institucija, ki je bila ustanovljena leta 2008, v času, ko je bil minister za pravosodje dr. Šturm in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Naj vas spomnim, da je bil to ponosni čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji, da je slovensko predsedstvo EU v Evropski komisiji v Bruslju organiziralo prvo evropsko javno tribuno o totalitarizmih ter izdalo reprezentativen zbornik s tega posveta. Temeljna naloga SCNR je ukvarjanje s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin v totalitarizmih, ki so prizadeli Slovenke in Slovence v 20. Stoletju. Za nami je več kot deset let delovanja s številnimi dogodki, močno mednarodno mrežo, znanstveno raziskovalnimi programi in projekti, publikacijami, snemanjem pričevanj, delo z mladimi itd. Nenehno poudarjamo, da prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka sodi med najbolj plemenita prizadevanja človeštva, saj iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. “Ideja o človekovih pravicah izvira iz ideje o neskončni in absolutni vrednosti človeške osebe in pomeni njeno obrambo pred državno oblastjo”, je zapisal dr. Anton Stres. Koncept človekovega dostojanstva in osebne svobode je precej starejši kot je obletnica Konvencije, ki jo praznujemo. Pravzaprav sega še dlje nazaj od razsvetljenstva, ki je postavilo človeka v samo jedro javnega življenja. Prevečkrat pozabljamo, da je človek v okviru krščanstva dosegel največje dostojanstvo, največji prostor svobode, enakosti, solidarnosti. Ni čudno, da je prav odnos krščanstva do človeka postal najbolj »dostojanstven«, zaradi česar je postal tudi univerzalen. Nobena druga vera ali prepričanje ga v tem elementu ni preraslo. Zanikanje in teptanje človekovih pravic pa sta neštetokrat pripeljala do barbarskih dejanj, uničujočih za človeštvo. Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah. Spoštovani, slovenska polpretekla zgodovina je zaznamovana s totalitarizmi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Po koncu druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti je bilo v Sloveniji ogromno političnih in montiranih sodnih procesov proti t.i. »razrednim sovražnikom«: proti domnevni opoziciji, kmetom, trgovcem, obrtnikom, industrialcem, članom in podpornikom ilegalnih skupin, duhovnikom in drugim. Večina je bila obsojena zaradi političnih razlogov. Običajno so bile izrečene zelo visoke kazni, mnoge tudi smrtne. Ti procesi na podlagi revolucionarnega sodstva so bili brez dvoma justični umori. Povojni pravosodni sistem je nastajal že med vojno na temelju sovjetskega revolucionarnega boljševističnega prava. Pravo in pravni sistem sta bila popolnoma v rokah politike. Decembra 1945 je Edvard Kardelj dejal, da morajo sodišča »soditi, kakor hoče Partija. Na sodišču mora biti OZNA,« torej tajna politična policija. Sledila je čistka v sodniških vrstah in na sodiščih so začeli soditi »sodniki laiki« brez pravne izobrazbe. Pravosodni sistem je na temelju monopolne in totalitarne oblasti partije po koncu druge svetovne vojne najhujše in sistematično kršil človekove pravice in svoboščine. Naloga naše generacije je, da poskuša z vsemi sredstvi pravne države popravljati storjene krivice iz preteklosti. Pri tem na žalost še nismo uspešni, saj celo tistih, ki so bili barbarsko pobiti leta 1945, ne zmoremo dostojno pokopati. Tako se travme in krivice po nepotrebnem prenašajo na njihove svojce in mlajše generacije. In na tem mestu bi rada poudarila neprecenljivo vlogo dr. Šturma pri razjasnjevanju in obračunavanju s slovensko in evropsko totalitarno preteklostjo. Naj ob tem navedem temeljno misel iz pravne filozofije Gustava Radbrucha, ki nas uči, da formalno pravilno sprejeto pravno pravilo še ni vselej vsebinsko pravilno. Pravno pravilo, ki zanika pravičnost, enako obravnavanje in temeljne človekove pravice, ni pravo – temveč je nepravo – »Unrecht«. Gustav Radbruch je v tretji minuti njegovih Pet minut filozofije prava iz leta 1945 zapisal, 'Pravo je volja k pravičnosti. Pravičnost pa pomeni: soditi ne glede na osebo, vse meriti z istim merilom. Ko se časti ubijanje političnih nasprotnikov, in se zapoveduje ubijanje ljudi druge rase, vendar se enako dejanje proti lastnim somišljenikom kaznuje z najbolj grozovitimi in ponižujočimi kaznimi, tedaj to ni niti pravičnost niti pravo. Kadar zakoni zavestno zanikajo voljo k pravičnosti, ko na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo človekove pravice, tedaj ti zakoni nimajo veljave, in se jim ljudstvo ni dolžno pokoravati, vendar morajo tedaj tudi pravniki zbrati pogum, da jim odrečejo naravo prava.' In danes obeležujemo jubilej pravnika, katerega esenco delovanja bi lahko povzeli z besedo “pogum”. Pogumno se je ob različnih časih na različne načine zoperstavljal udobnemu plavanju v “mainstream” pravosodju in vedno iskal pravične poti spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kajti – naj si še enkrat izposodim misel dr. Stresa:”…v vseh družbah, ki se ne odlikujejo v spoštovanju človekovih pravic, se boj za njihovo priznavanje začenja z bojem za politično neodvisnost sodstva. Neodvisno sodstvo je eno najpomembnejših sredstev pri varstvu človekovih pravic…”.1 Vsekakor se dr. Šturm v vseh razsežnostih in pri vsem svojem delovanju zaveda tega temeljnega postulata demokratične družbe. Naj ga sedaj prepustim sodelavcu dr. Renatu Podbersiču, glavnemu uredniku Dilem, ki se bo pogovarjal z njim in se dr. Šturmu iskreno zahvalim za vse njegovo delo, podporo SCNR ter kličem Bog vas živi še na mnoga leta!

Wed, 11. Dec 2019 at 17:53

152 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU
Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, za Slovenijo pa obstajajo podatki, da naj bi za demenco trpelo več kot 32.000 ljudi. Za dementne osebe navadno skrbijo svojci, pa tudi zdravstveni, socialni delavci in drugi. Demenca tako postaja enaizmed bolezni sodobnega časa. Skoraj vsak že pozna koga, ki se bori s to boleznijo, ki prizadene tako obolelega kot njegove najbližje.  Številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco.  Ker ima tudi evropski poslanec sam v okviru družine izkušnjo z demenco, razume probleme in težave, s katerimi se srečujejo svojci dementnih oseb. Prav tako pozna pomanjkljivosti obstoječih oblik formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco in se zaveda, da je kljub obstoječim oblikam pomoči starejšim z demenco še vedno veliko odgovornosti na družinskih članih.  Kot je dejal evropski poslanec: »Nekoč je mama skrbela zame, danes pa sta se vlogi zamenjali.« Mama evropskega poslanca je tako vključena v oskrbo doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, ki je »tako rekoč postal njen drugi dom.« »Osebno popolnoma zaupam zaposlenim tu v domu upokojencev Ptuj, še posebej v enoti Muretinci, kjer uvajajo nov, odprt pristop. Moja mama je deležna popolne oskrbe in pomoči zaposlenih, tako da sem lahko brez skrbi,« je ob tem še povedal evropski poslanec. EU veliko vlaga v razvoj zdravil za ta obolenja in s skupnimi močmi bomo hitreje našli rešitve, kot bi jih sami v Sloveniji. Evropski poslanec dr. Milan Zver v evropskih institucijah tudi zaradi osebne izkušnje skuša pomagati, da bi demenca dejansko postala ena od prioritet na področju zdravstvene politike. Evropski poslanec je prepričan, da se lahko velike korake k zmanjšanju predsodkov o demenci naredi z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov. Dr. Milan Zver še izpostavlja, da lahko demenco preprečujemo z mentalnimi vajami, kot je na primer šah, zaradi česar tudi izpostavlja pomen in vpliv šaha pri starejši generaciji.  VIDEO:

Wed, 11. Dec 2019 at 07:05

313 ogledov

Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - politično truplo v politiki?!
Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji? Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije.  Marjan Šarec, je predsednik vlade ali kako? Definicija o Marjanu Šarcu:  Marjan Šarec  je slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik. Kaj je ta trenutek najbolj od vsega tega? Igralec?  Ni.  Kljub končani AFRFT. Igrati ne zna, vsaj videli ga nismo igrati vlogo iz nabora literarnih dramskih likov, ki bi lahko pokazali in dokazali njegovo igralsko znanje in seveda težo v igralski srenji. Radijski novinar.Ni. Razen nastopa na radiu poleg Saša Hribarja v radio Ga-Ga. Če je gaganje novinarstvo potem je  Küčan papež. Pa ni, ne Šarec novinar in ne Küčan papež. Imitator?!Ja.  Posebej če sebe imitira če je na kakšni vaški veselici na traktorski prikolici namesto odra. To pa. Obvlada. Naklada. Obvlada imitacije tistih, ki jih nikoli ne bo dosegel v ničemer, še najmanj v politiki. Edino Hitlerja. Samo v oponašanju in ne v politiki. Hitler je obvladal in vladal z polovico Evrope, Šarec pa z  polovičko Kamnika, predvsem primestni del. Politik?! Ja, eden redkih ki zna in zmore zasrati  vse česar se dotakne ali poskuša. In kaj je zasral? Na katerih področjih in v čem je bistvo zasranosti? Prvo in v resnici najbolj zasrano področje, je politika sama. Uničil  je politično komunikacijo samo. Komunicira ne, on kriči, on ne pove on se dere, on ne daje mnenje on ga vsiljuje, on ne pove po resnici on se zlaže kot slab šolar, on ne pove resnico on si jo omisli, on ne pozna miselne sklope, on spravi iz sebe nebuloze, on se ne šali on pove šarcizem( neumen dovtip  brez vsebine). On ni on, on je niče. Drugo, zasvinjal je državo z vsem kar ne sme biti. Zasvinjal in zasral je varnost državljank in državljanov  z ne varovanjem tega najsvetejšega v sodobnem svetu, varnost lastnine in življenja samega. To počne tako, da ne počne nič in ne dovoli,  da se sistem neguje in deluje  v prvinah  za katere imamo organe  v sestavi. On preko  Boštjana Poklukarja, svojega oprode za notranje zadeve  v ministrski preobleki  zavira delovanje države na ohranjanju nje same. Imamo schengensko mejo, je pa manj meja kot meja v kakšni banana republiki. Z neizvajanjem naloge policije in s tem države prispeva k njenemu morebitnemu skorajšnjemu razkroju. Propustna je na vsakem koraku, policiji odsvetuje izvajanje kompetenc, izvajati morajo  dela za katero niso registrirani, kot je »taksi« služba, ravnanje z bolnimi z nalezljivimi boleznimi, celo, če karikiram do konca, pred kratkim so nabavili 60 belo modrih »taksi« vozil z pomenljivim nazivom  modela Kadjar, zaradi bolj pristnega »domačega« počutja do prve namestitve. Se pripravljajo proti volji naroda, državljank in državljanov sprejeti in seveda udobno namestiti nove uboge »horde« potentnih spermalnih« bomb« za  napadanje naših žensk  in izrabe po živalsko in vse v  smislu dobrodošlice ter širokosrčnosti  na naših tleh. Ne dovoli samo organiziranost  državljanov za zaščito meje in države. Domoljubu Damjanu in njegovim kolegom, ki žrtvujejo svoj čas in denar z srcem za domovino pa preprečujejo da se približajo meji, ki ni zaščitena. Celo sami policisti v obmejni patrulji  jih vržejo na pokrov od avtomobila z  orožjem in z  bojnim strelivom  v stanju pripravnosti,  izvajajo nekaj za kar ne vedo kaj izvajajo, vmes pa mimo jih peljejo avti  z potniki, ljudmi  z ne vedno   poštenimi nameni ali celo z nezakonitimi migranti. Važno je silo in prisilo izvajati nad  lastnimi državljani, tu pa je pogumen on in tisti ki daje neposredne ukaze. Višek »junaštva«, pri politično   nekompetentnih teletih z pooblastili, ki jih ne razumejo. S temi dejanji nevednosti, ali načrtne nevednosti v škodo državi in v prid kratkoročne koristi spreminjajo državo v »sprehajališče«  na dveh nogah v samo notranjost države kot je bilo za zaznati v  preteklih desetih dneh v okolici Domžal, Moravčah, Otiškem vrhu in še kje.  S tem dovolijo ogrožanje, zdravja , ekonomije , ki nas stane bistveno več še posebej zaradi nejasnosti in   pomanjkanje vizije kako rešiti , trenutno stanje in kasneje sistemsko.  Namesto sprehajanja tujih invazivnih hord  napumpanih lenuhov in mentalnih idiotov o tem da se bodo imeli lepo,  rabimo sprehajališča med krošnjami kot je bilo nedavno  tega odprto na Štajerskem, ki sočasno ponuja lepote in se služi denar. To je za nas prava stvar. Tretje kar  je zasral je  obrambni sistem države. Smo država NATA. Ja smo. In to je vse. Drugega ni nič. Čast  izjemam,  ki že več kot 15 let  v oddaljenem Afganistanu  v okviru NATO enot  počnejo nekaj  ki rešuje čast Sloveniji. Drugače pa minister Kalgon, pardon Karel  Erjavec veselo pogrkava, obljublja že drugi mandat pokojnine preko svojega sindikata, pardon stranke od  1000 EUR, vojaki hodijo z razpadajočimi  obuvali po svetu, jim  sunejo bojno strelivo, mentalno uničuje pripadnike profesionalnega vojaškega sestava v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih in jih ozmerja za lažnivce. Gospod Kalgon( zato ker je vse v enem, minister za vsa področja od smetarskega,  vojaškega,  pravosodno področje in še i še). Seveda uživa v lastni nesposobnosti ob odločnem kritju  s strani predsednika Vlade, ki ga seveda rabi kot Sahara vode za obstoj Vlade za vsako ceno, cena ki pa je zelo visoka. Da  že dolgo en izpolnjujemo zavezo  do NATA o nujnosti namenjenega denarja iz BDP V višini  dveh odstotkov ampak  0, 87 % kar je smešno   in vsekakor med resnimi članicami  tudi posmeha deležno. Zaradi lasnega preživetja Šarca kot predsednika Vlade Karel ministruje  in po reki ugodja v škodo države pluje in nove politične kuje. Upajmo da bodo dokončno spregledali njegovi sindikalisti, pardon upokojenci in mu ne bodo dovolili še  enkrat   biti sestavni del komplota za uničenje še ne 30 le stare, mlade  slovenske države. Četrto kar je zasral in zasvinjal do konca je  slovenska zunanja politika. To je poleg lastne indolentnosti in bebavosti kar se zunanje politike tiče, zaupal, bolje rečeno v »trgovinskih«  pogajanjih ob sestavljanju Vlade  iztržil nekoč novi obraz z profesuro v politiki, dr. Miro Cerar. Moram priznati, pravzaprav moram biti » pravičen« pri porazdelitvi »uničevanja« slovenske zunanje politike  in jima dovoliti da si »uspeh« delita na pol. Marjan vsevedi je pokopal sebe v zunanji politiki isti trenutek ko je odpovedal napovedan in pričakovan  nastop v EU parlamentu, češ ni nobenega »haska« če bo on govoril pred prazno dvorano in pred 500 milijoni  TV gledalci v Evropi. Še norci so onemeli pred to drzno  in v nebo vpijajočo  neumnost brez možnosti na popravni izpit, kot je  bil primer v njegovi lesarski šoli. In ga ni več zunanje politično opaznega in  zaznavnega  razen pri skupinskih fotografiranjih pa še to  nekje zadaj in v kotu tako da še na prste more stati in glavo kot želva stegovati. Terapijo in celjenje ran si privošči v  družbi podobnih balkanskih političnih in diplomatskih »loserjev« kot sta Zaev in Vučić. Pa še domišljav je povrh vsega. Tu mu  diplomatski impotentnež Miro Cerar samo asistira, tu pa tam mu  dovoli obiskati kakšno obskurno diplomatsko tretje ligaško konferenco z zasedbo, ki ni primerljiva  in primerna za zunanjega ministra.  Važno je da je Zahodni Balkan pokrit in se lahko pogovarjajo  v nekakšnem » jugoesperantu« in obujajo spomine  na ekskurzije in časov skupne njima »ljube« države. Še Bolgarski Boyko Borisov nima časa, četudi nima neke pretirane diplomatske »gneče«.  Diplomatski »neuspeh« je drugo ime za slovensko zunanjo politiko, diplomatska obstranca ali marginalca na temu področju njuna legitimacija.  In kaj se zgodi z takšnim » uspešnem« premierjem in njegovim oprodam, pardon ministrom? Enako kot v situacijah  v živilskih  trgovinah  kot se ravna z blagom z pretečenim rokom ali hitro pokvarljivimi izdelki. Staknejo glave se zmenijo in sledi akcija. V primeru politike  kot je ta ki jo sestavljajo  instant politiki, se pač zgodi nujno potrebna akcija odstranjevanja  pokvarjenega političnega »blaga« ali drugače  imenovana politična trupla  na politični sceni. Usmrajenosti  je preveč, zasranosti prav tako. Še malo da se dokončajo posamezni politični procesi( beri kraje in ropanje  s strani globoke države in sektorskih  združb ali mafij) Ko se to dokonča pride čarovnik MK   z vžigalicami   in pokvarjeno robo  z pretečenim rokom zažge, počaka in na koncu ostane samo pepel. Politično prizorišče rabi  nove »vojake«.  Politični »inženirji« globoke države pa polne roke dela in spet na novo ekipiranje. Ostanejo drugoligaši ali politični nedonošenčki, ki so jih potisnili v prve vrste. To je večkrat ponovljen scenarij. Ali bomo mirno opazovali delo zlih rdečih sil Murgelskega kurjača, kako uničujejo kar je kar je normalno, potrebno, slovensko in evropsko na slovenskem. Nič  mečkat, nič stat,  nič spat. Zbudi se Slovenija! Vane K. Tegov
Teme
sds zakon o vrtcih

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-23 06:03:15


Kljub ločenemu mnenju, kljub naporom, ki jih Gospod Klemen Jaklič vlaga v to, da bi ohranjal ugled ustavnega sodišča, se sodstvo z ustavnim sodiščem vred pogreza v mafijsko gnojnico. Sodstvo, posebno pa še ustavno sodišče, bi morala biti branik pravice in resnice, žal pa se vse bolj kaže, da tega nista zmožna. Franc Kangler je opozoril na anomalije, na zlorabo, ki jo je doživel na lastni koži. Lahko je njegova izpoved resnična, lahko pa tudi ne. Bistveno je to, da je v javnosti pod prisego podal grozljivo izjavo, ki naravnost zahteva popolno razjasnitev. To pa preprečuje ustavno sodišče. Kdo pa prikriva in prperečuje resnici , da pride na dan? Tisti, ki je sokriv, ali pa ima interes da zatira resnico. Če to počne, je enak storilcu, je njegov partner. To kar je opisal Kangler je kriminal. Velja tako dolgo,dokler njegove izjave nekdo ne postavi na laž. Zaenkrat jih še ni in samo, če se dokaže, da Kangler laže, je mogoče ustavnes odnike razbremeniti sodelavanja pri kriminalnem početju sodnikov, ki so se znašali nad Kanglerjem. Iz te povsem razumne ugotovitve , bi torej moral biti prmarni interes ustavnega sodišča, da se primer Kangler razčisti. popolnima irelevantno je, ali na sodišču, ali na državnozborski komisiji. Popolnma vseen je, kje bo resnica svtopila na plano. Ustani sodniki očitno želijo preprečiti resnici, da pride na plano. Torej tajijo, prikrivajo. Od tu dalje ni daleč do laži. Naj jih posvarim s primerom. Poznamo povojne poboje in zločine. Še danes jih prikrivajo, a zločini prihahajo na dan. Ne da se jih prikriti. Ali si ustavni sodniki želijo, da bodo nekoč, morda prekmalu spoznani za sokrive in za sdelavce pri kriminalu, ki so ga uganjali sodniki, tožilci in policisti, ki so se izživljali nad Kanglerjem. Ali so ustavni sodniki res tako naivni in neuli, da se ne zavedajo posledic?
Danilo Papič

2019-11-16 15:31:22


Gospa Romana Tomc, pokojninske problematike ne razumete, ali pa se delate, da je ne razumete. Pravite, da je slovenski pokojninski sistem nevzdržen. Če ga vzdržujemo, je očitno vzdržen! Saj nečesa, kar je nevzdržno, ne bi mogli vzdrževati. Demografski sklad bo potuha! Ustvarjal bo napačen vtis, da nekje en velik kup denarja čaka na upokojence; treba ga bo samo še razgrabiti. Le kdo bi ob tem kupu denarja pomislil na kakšno pokojninsko reformo! Če imamo kup denarja, ne rabimo nobene pokojninske reforme, bo rekel Janez Janša. Demografski sklad problema ne bo rešil, ampak ga bo zamaskiral. Demografski sklad je samo prelaganje denarja iz levega v desni žep. Kar ne bi bilo nič narobe, če demografski sklad ne bi povečeval apetitov. "Kadarkoli zmanjka denar, vlada poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja lahko v naslednjih treh letih pride do kolapsa pokojninske blagajne", pravite. Dva stavka, ki sta med seboj nelogično povezana: ravno zaradi tega polnjenja pokojninske blagajne iz proračuna NE BO prišlo do kolapsa pokojninske blagajne, sicer pa bi! "Odpraviti je treba razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških", pravite. Nobenih razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, ni treba odpravljati, ampak je treba odpraviti diskriminatornost samo! Bojim se, da se boste pri odpravljanju razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, tako izčrpali, da vam bo zmanjkalo energije za odpravo diskriminatornosti same. Zato pustite razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, in odpravite diskriminatornost samo! Gospa Tomc, ali Vi razumete razliko med poviševanjem pokojnin in pokojninsko reformo? Janez Janša, recimo, tega dvojega ne razlikuje. Dovolite, da Vam povem razliko. Poviševanje pokojnin pomeni aktivni generaciji več vzeti in to dati upokojenski generaciji. Pokojninska reforma pa pomeni upokojenski generaciji dati več, ne da bi več vzel aktivni generaciji. Naj to ilustriram z bencinskim motorjem. Prispodoba za poviševanje pokojnin: da bom prevozil več kilometrov, moram natočiti več bencina. Prispodoba za pokojninsko reformo: Izboljšam motor (povečam izkoristek motorja) in z ENAKO količino bencina prevozim VEČ kilometrov.
APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

V SDS proti predlogu Zakona o vrtcih