SI
Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022
V Fokusu
Novice

Torek, 21. maj 2019 ob 04:56

Odpri galerijo

Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Intervju je nastal pred dnevi v Goriških Brdih na javni razpravi, na kateri je govor tekel o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU.

V katero smer gre Strateški načrt Skupne kmetijske politike na ravni EU?

"Pripraviti ga mora vsaka država članica. Vključeval naj bi predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje Skupne kmetijske politike SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija. Velika pozornost bo dana okolju in podnebju. Odbor za kmetijstvo v EP predlaga, da se nov sistem nacionalnih strateških načrtov odloži do leta 2022, da bi imeli države članice več časa za prilagoditev."

Kaj prinaša kmetijska politika na področju okolja in podnebja?

"Novi sistem „pogojenosti“ - vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) bodo povezane z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks.

Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem.

Ekosheme - se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Obvezne so za države članice, ne pa za kmete. Najmaj 20% nesposrednih plačil bo namenjenih za eko-sheme."

Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje?

"Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora).

Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev. Ta seznam zajema sektor sadja in zelenjave.

Države članice bodo lahko do 3 % sredstev iz prvega stebra namenile za podporo sektorjem, ki ne sodijo med sektorje, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov."

Kakšno bo administrativno breme za kmete?

"Moralo bi biti manjše zaradi poenostavitev. Na primer: uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča.

V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja: zahteve in pogoji na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije."

Kaj pa razvoj podeželja?

"Financiranje usmerjeno na področja z resnično dodano vrednostjo: razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva.

Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura."

Kako EU pomaga pridelovalcem sadja in zelenjave in kmetom, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo?

"Pridelovalci sadja in zelenjave se lahko pridružijo organizacijam proizvajalcev,  ki jim lahko pomagajo v pogajanjih z velikimi trgovci na drobno ali pri zavarovanjih.  Organizacije proizvajalcev so podprte z EU sredstvi.

Če trg proizvodnje ne more absorbirati, se pridelovalcem sadja in zelenjave iz sredstev EU izplača odškodnina za neprodane pridelke.

Kakovost evropskega sadja in zelenjave se ohranja in promovira s tržnimi standardi EU, znaki kakovosti in promocijskimi kampanjami.

S sredstvi EU se podpirajo pobude in projekti o prehrani in zdravju, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave npr.  brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah po vsej EU.
Kmetje, ki se ukvarjajo z neposredno prodaEU spodbuja razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, saj lahko povečajo konkurenčnost kmetov. V okviru svoje politike razvoja podeželja državam in regijam daje na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi podprejo vzpostavljanje kratkih dobavnih verig: na primer za pomoč pri naložbah, usposabljanje kmetov ali podporo organizacijam proizvajalcev."

Do katetih sredstev so upravičeni proizvajalci vina ter izvozniki vina in žganih pijač?

"Upravičeni do finančne podpore EU, če so se njihovi dohodki zaradi prestrukturiranja zmanjšali. Finančna podpora je na voljo tudi za novosti v vinogradu (npr. nove sorte ali preselitev vinograda).

Podpora za promocijo vin EU v okviru programa geografskih označb, ki označujejo proizvode iz držav EU ( EU prispeva do 50 % stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih ali informacijskih kampanj ter raziskav novih tržnih možnosti.)

Pomoč pri zaščititi proizvodov, ki imajo geografsko označbo, na mednarodni ravni npr. večstranska trgovinskima pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranski trgovinski sporazumi s tretjimi državami, kot so Kanada, Japonska.

EU sklepa sporazume o prosti trgovini z drugimi državami in tako znižuje ali odpravlja uvozne dajatve, kvote in druge trgovinske ovire, da izvozniki lažje prodrejo na tuje trge in svoje proizvode prodajajo potrošnikom zunaj EU, s tem pa povečajo prodajo in promet.

Številni trgovinski sporazumi EU zagotavljajo posebno pravno zaščito za evropske proizvode z geografskim poreklom, čemur pravimo geografska označba.Veliko evropskih vin in žganih pijač je zaščitenih s sporazumi EU o prosti trgovini in dvostranskimi sporazumi. Če so proizvodi tako zaščiteni, jih tuji proizvajalci v državi partnerici ne morejo posnemati, kar izvoznikom koristi pri izvozu na te trge.

EU je sklenila več dvostranskih sporazumov, ki posebej ščitijo evropska vina in žgane pijače v drugih državah, tudi v Avstraliji, Čilu, Južni Afriki in ZDA. Tudi nedavni sporazumi EU o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Ukrajino ščitijo proizvode izvoznikov in jim lajšajo njihov izvoz v te države. EU si močno prizadeva, da bi koristne sporazume o prosti trgovini sklenila še z državami, kot so Brazilija, Japonska, Mehika in Vietnam."

V Sloveniji so v porastu ponudniki turistične dejavnosti na podeželju. Ali imajo pri tem vpliv tudi evropska sredstva?

"Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira ukrepe, ki spodbujajo njegov razvoj. Pomoč lahko dobijo  osebe, ki želijo začeti turistično dejavnost na podeželju S sredstvi lahko kmetje razširijo svojo dejavnost in dopustnikom ponudijo kmetijske proizvode, športne aktivnosti ali morda spoznavanje obrti.

Pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja lahko prejmejo tudi občine za naložbe v infrastrukturo in lokalne storitve, povezane z lokalnim turizmom ali s podeželsko kulturno in naravno dediščino v njihovi regiji. Iz tega sklada se sofinancirajo tudi ukrepi za poklicno usposabljanje na področju kmečkega turizma."

Dotakniva se tudi ekološkega kmetovanja. Ali so ekološke kmetije v interesu EU?

"EU podpira ekološko kmetijstvo s posebnim evropskim logotipom,  s katerim ekološki kmetje jasno označijo svoje proizvode, ki jih potrošnik tako hitro in enostavno prepozna kot ekološke. Ta oznaka potrošniku zagotavlja, da so vsi udeleženci v ekološki pridelovalni verigi upoštevali stroge zahteve, ki jih določa EU.

Poleg tega vsi ekološki kmetje od Unije prejemajo letno pomoč na hektar, da nadaljujejo z ekološkim kmetijstvom ali se vanj preusmerijo, ter zelena plačila, ki nagrajujejo okolju prijazne prakse.

EU finančno podpira raziskave in inovacije v ekološkem kmetijstvu, da bi poiskali in razširili rešitve za večjo produktivnost ekoloških kmetij. Prav tako prispeva k financiranju promocije ekološkega kmetijstva pri potrošnikih."

Kako pa EU skrbi za male kmete?

"EU vam kot malemu kmetu priznava pomembno vlogo, zato lahko za neposredna plačila EU zaprosite na preprostejši način, da upravno breme ne bi bilo preveliko.

Politika EU za razvoj podeželja malim kmetom omogoča tudi naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju, diverzificirajo podeželsko gospodarstvo in na oddaljenih območjih nudijo storitve, ki so pomembne za številne starejše kmete in kmetice na malih kmetijah."

Ženske na podeželju so tako v EU kot tudi v Sloveniji nosilke kmetij.

"V EU je le 30 % nosilcev kmetijske dejavnosti žensk, kmetije, ki jih vodijo, pa so v povprečju manjše. V podjetništvu se ženske pogosto srečujejo s številnimi težavami, značilnimi za podeželje, kot je slabši dostop do javnega prevoza, osnovnih socialnih storitev (zdravje, predšolsko varstvo) ali širokopasovnega interneta.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja med drugim finančno podpira ustanavljanje kmetijskih ali nekmetijskih podjetij, širjenje dejavnosti, organiziranje namenskih izobraževanj in vzpostavljanje mrež.

Drugi evropski skladi posameznim državam ali regijam pomagajo pri vzpostavljanju infrastrukture in osnovnih javnih storitev, s katerimi lahko spodbujajo vključevanje in zaposlovanje žensk na podeželju."

Hvala za pogovor in vse dobro na volilno nedeljo, 26. maja!

 
 
 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Oct 2019 at 13:31

0 ogledov

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.Predsednik Evropske komisije v odhajanju, Jean Claude Juncker, je imel včeraj poslovilni govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. To je bil hkrati pregled dela v njegovem mandatu. Evropskim poslancem se je zahvalil za sodelovanje in za vse razprave, ki jih je bil deležen v Evropskem parlamentu. Zahvalil se je tudi komisarjem, ki so njegov načrt izvajali. Ob nastopu mandata je bila Evropa v gospodarski krizi, po njegovih besedah je bila ta Komisija zadnja priložnost za Evropo. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala: »Strinjam se z oceno Jean Clauda Junckerja, da je bila Evropska unija pred petimi leti gospodarsko šibka. Pestila nas je visoka brezposelnost, veliko nezaupanje državljanov v institucije. Juncker je glede tega opravil dobro delo, ne on sam, celotna ekipa. V času njegove komisije je prišla v ospredje socialna agenda, imamo najnižjo brezposelnost po letu 2000, zaupanje v Evropsko unijo je na zgodovinsko visoki ravni. Njegov strateški naložbeni načrt za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti je bil dobra poteza. V tem smislu smo lahko zadovoljni.« Juncker je spomnil tudi na številne zakone, ki so jih sprejeli ali posodobili. Bilo pa je tudi nekaj neuresničenih. Romana Tomc opozarja: »Na področju zaščite vrednot, enakih meril, krepitve EU v svetu, varnosti, bi lahko naredili več. Bančna unija ostaja nedokončan projekt, prav tako tudi nekaj drugih projektov na področju mobilnosti.« Evropska komisija pod vodstvom Jeana Clauda Junckerja ni bila sposobna odgovoriti na migrantsko krizo. »Evropska unija je zelo raznolika, pri iskanju rešitev migrantske krize bi se morali te raznolikosti bolj zavedati. Kakršnokoli vsiljevanje idej, ki so po godu le enemu delu držav, drugemu pa ne, kot na primer obvezne kvote, ne pride v poštev. Migrantsko krizo je treba reševati pri izvoru in dosledno ločevati med problematiko beguncev in migrantov. Še posebej pa preprečiti delovanje kriminalnih združb in ilegalne migracije. S temi izzivi in nedokončanimi projekti se bo morala soočiti nova Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen,« je zaključila Romana Tomc.

Wed, 23. Oct 2019 at 12:42

0 ogledov

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo
Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Seja je bila zaprta za javnost, v izjavi za medije po seji pa je predsednik komisije Žan Mahnič pojasnil, da so sprejeli seznam prič in določili dodatno dokumentacijo, ki jo bo komisija zahtevala od pristojnih orngaov. »Kar se tiče pripravljalnih preiskovalnih dejanj, bomo v komisiji od Policijske uprave Maribor zahtevali dokumentacijo v zvezi z operativno obdelavo v zadevi 'Kras', vključno s spisovnim seznamom in od informacijskega pooblaščenca vso dokumentacijo v zvezi z zaključki in ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov od leta 2013. Prav tako bomo od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevali dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja in njegove ožje družinske člane, od Urada za preprečevanje pranja denarja pa vso dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja,« je povedal Mahnič in dodal, da bo komisija tudi na podlagi vseh prejetih dokumentov nadaljevala svoje delo. Po besedah Mahniča bo preiskovalna komisija vpogledala tudi v gradivo, ki ga je na ponedeljkovi seji dostavil Franc Kangler. Predsednik preiskovalne komisije je pojasnil, da so člani in članice komisije določili tudi širši seznam prič, med njimi so: Zoran Šarič, avtor knjige Županov boj, ter pravniki: dr. Marko Bošnjak, Ciril Gerlovič, dr. Ciril Ribičič, Andrej Verlič in Peter Žnidaršič. Priča bo tudi nekdanji podžupan mariborske občine Željko Vogrin, komisija pa namerava zaslišati tudi nekatere nekdanje poslance, ki so bili članki KNOVS, in sicer Rudolfa Mogeta, Jožeta Jerovška in Franca Pukšiča. Na preiskovalno komisijo bodo vabljeni tudi nekateri ožji sodelavci Franca Kanglerja, »ki so bili s strani kriminalistov deležni pritiskov, da morajo povedati kaj obremenilnega proti Francu Kanglerju.«  Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je še povedal, da bo komisija zaslišala tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, nekdanjega premierja, danes ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja, nekdanjega predsednika KPK in njegovega namestnika mag. Gorana Klemenčiča in Darka Stareta ter Aleksandra Geršovnika, Marjana Fanka in Zlatka Krajnca s policije. Kot je povedal Mahnič bo komisija z novimi zaslišanji nadaljevala v  ponedeljek, seznam prič pa nameravajo še dopolniti. Prav tako je Mahnič izpostavil včerajšnje zaslišanje Franca Kanglerja, po katerem je ostal »šokiran«. »Če je vse to res, kar je bilo povedano včeraj, mi je jasno, zakaj želi pravosodje ustaviti delo te preiskovalne komisije, kajti tisti, ki si želijo naše delo ustaviti, vključno s koalicijskimi poslanci, to želijo storiti, ker so v zadevo vpleteni, ali pa jim takšno stanje ustreza,« je bil jasen Mahnič, ki je napovedal intenzivno delo komisije tudi v tem tednu. Ustavno sodišče bo sicer ravno v četrtek na seji obravnavalo zahtevo Sodnega sveta za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Prav tako bodo ustavni sodniki preučili pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi ter pobudo in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Vir: sds.si

Wed, 23. Oct 2019 at 11:24

0 ogledov

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «
Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga. Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva. Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur. Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega. Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.   Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi. Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije. Vane K. Tegov

Tue, 22. Oct 2019 at 22:37

79 ogledov

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam
Strasbourg, 22. oktober 2019 - Člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), član katerega je tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), so na včerajšnji izredni seji sprejeli poročilo o predlogu Uredbe o uporabi evropskega solidarnostnega sklada tudi za primer brexita brez dogovora. Pri oblikovanju poročila je kot pogajalec politične skupine EPP aktivno sodeloval tudi Bogovič, ki je bil z izidom glasovanja zadovoljen. »Nejasnostim glede brexita, kljub nedavno sprejetemu dogovoru med vlado Združenega kraljestva in Evropskim Svetom, še ni videti konca. Ker torej še vedno ne vemo, ali bo prišlo do brexita z dogovorom ali do brexita brez dogovora, moramo biti v EU pripravljeni na vse scenarije. Zato je Evropska komisija že v septembru predlagala spremembo Uredbe o evropskem solidarnostnem skladu, ki predvideva aktivacijo tega sklada in črpanje sredstev v primeru t.i. trdega brexita (brexit brez dogovora), in sicer za pomoč tistim državam članicam EU, ki bi bile v primeru tega scenarija najbolj prizadete,« uvodoma pojasnjuje Bogovič, ki poudarja, da je brexit v vseh pogledih katastrofa, ki bo za sabo pustila veliko gospodarsko in politično škodo. »Stroški za nacionalno administracijo držav članic se bodo v nekaterih državah namreč znatno povišali, še višja bo neposredna škoda za gospodarstvo, predvsem transport, turizem, zaposlovanje, prost pretok storitev in blaga, itd. Zato mora biti EU  ustrezno pripravljena in zmožna najbolj prizadetim državam članicam pomagati takoj, ko bodo te države potrebne nujne pomoči. Sam menim, da je prav, da Evropa pokaže ustrezno mero solidarnosti in najbolj prizadetim državam članicam, pod sicer jasno določenimi pogoji, omogoči črpanje sredstev iz solidarnostnega sklada tudi v primeru takšnih katastrof kot je brexit. Kot pogajalec politične skupine EPP sem v okviru pogajalskega procesa slednje izpostavil in aktivno sodeloval pri oblikovanju kompromisnih amandmajev oziroma predlogov za izboljšave predloga Komisije, in sicer tako v določbah glede opredelitve kritičnega obdobja v okviru katerega se bo ugotavljala celotna nastala škoda; spodnje meje nastale in ugotovljene škode na državni ravni, ki bo posamezne države opravičevala do finančne pomoči; višine deleža povrnite sredstev, do katerega bodo posamezne države upravičene, itd.,« zaključuje Bogovič, ki na četrtkovem glasovanju o omenjenem predlogu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ne pričakuje težav.

Tue, 22. Oct 2019 at 12:47

316 ogledov

Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim sodnikom k odstopu!
Ko moralno in intelektualno identiteto in avtoriteto izgubi najvišja sodna oblast v državi, to je Ustavno sodišče, je znak za alarm najvišje stopnje. Predsednik države, kot najvišji varuh demokratične ureditve je dolžan intervenirati. Zato ga pozivam, da se opredeli in zavzame svoje stališče. Gre za odnos sodnikov do problema nepristranskosti, ki je temeljni pogoj za pošteno sojenje in odločanje. Na Ustavno sodišče zato vlagam poziv k odstopu 3 sodnikov, ki so okrnili ugled Ustavnega sodišča. Edini način, da se ohrani avtoriteta najvišje sodne ustanove v državi je odstop 3 dokazano kontaminiranih ustavnih sodnikov. To so sodniki iz kvote nekdanje poslanke SMC Jasne Murgel, ko je ta leta 2017 pred vso slovensko javnostjo v Državnem zboru grozila z napovedjo takšne zasedbe Ustavnega sodišča, ki bo po meri oblastne večine. Ker se zdaj dogaja prav to, zahtevamo odstop kontaminiranih in nezakonito postavljenih sodnikov: 1. Dr. Mateja Acceta 2. dr. Špelce Mežnar 3. dr. Rajka Kneza, katerih moralna in poklicna avtoriteta je tako okrnjena, da ruši ugled Ustavnega sodišča. Uvedba tako imenovanega REZULTATSKEGA ODLOČANJA pri zakonu o migrantih pa pomeni konec razumsko kompetentnega in moralno poštenega odločanja, ki je bilo izpostavljeno nedopustnim pritiskom. V zvezi z Referendumom 2017 in 2018 pa bom proti trem navedenim ustavnim sodnikom vložil tudi odškodninsko tožbo zaradi zlorabe ustavno sodne oblasti ter njihovemu nevestnemu delu v službi, kar je privedlo do namernega materialnega oškodovanja davkoplačevalcev in deformiranja demokratične volje državljanov in volivcev in sicer zaradi: 1. Povsem nepotrebne 2 x po 3 milijone izgubljenega davkoplačevalskega denarja, ko sem dvakrat predlagal samo izločitev dr. Acceta zaradi sodelovanja s stranko SMC in zahteval združitev datuma referenduma z dnem predsedniških in parlamentarnih volitev in je tako 2 krat prišlo do oškodovanja državnega proračuna ter do načrtne - s strani večine ustavnih sodnikov namerno povzročene, nizke referendumske udeležbe. To je v pogojih zavrnitvenega kvoruma in gostoti 5 glasovanj (predsedniških, evropskih, lokalnih in 2 referendumskih, v razdobju 1 leta) imelo za posledico navedeno škodo, zraven pa je povzročilo mojo javno stigmatizacijo kot povzročitelja izgube 6 milijonov eur (dokaz: večkratna javna TV diskreditacija s strani Alenka Bratušek – infrastrukturne ministrice) 2. V zvezi z lokalnimi volitvami mi isti trije sodniki odrekajo pravni interes pritožnika na izid lokalnih volitev za mesto ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar je tudi predmet moje aktualne pritožbe na EU institucije in predmet sodnega spora na UPRAVNEM SODIŠČU RS. Moj namen je en sam: prispevati da se na Ustavno sodišče spet povrne pogum za uporabo razuma in da zdrava pamet ne poklekne pred uslužnostjo politični oblasti ter da se razum ne ukloni neumnosti, nepristranskost pa spet dobi domovinsko pravico na Ustavnem sodišču. Vili Kovačič, državljan K.   Prilagam dokumentacijo o zakonskih kršitvah opravljanja sodniške funkcije dr. Špelce Mežnar, ki nedvoumno terja takojšnje prenehanje izvrševanja njene sodniške funkcije ! Kopijo poziva k odstopu pošiljam tudi predsedniku države, z namenom da se opredeli in reagira v dobro spoštovanja ustavnega reda in zakonitosti v RS ! 

Tue, 22. Oct 2019 at 08:00

304 ogledov

Še vemo zakaj smo se osamosvojili?
Slovenija na vseh področjih tone. Svojim državljanom, zlasti starim in nemočnim, je vse bolj tuja. Njeni politiki radi vpijejo, da morajo omogočiti naglo bogatenje mladim, da ne bodo odhajali v tujino. Da stari ne morejo biti doma, da odhajajo v domove za starejše na Hrvaško in celo v Srbijo, jih ne briga. Oni za njih očitno niso ljudje. Ali ni to tudi kršenje ustave? Ob dogajanju v Španiji g. Kučan razglaša, da predsednik slovenske države o Kataloniji molči, da predsednik vlade molči… pozabil je povedati, da tudi on molči o Jankovićevih lumparijah. Pa ga nikoli ne bi bilo v politiki, če ga ne bi on tja postavil. Moralno in politično je odgovoren za njegova dejanja, se tega zaveda? Tat ni samo tisti, ki krade, ampak tudi oni, ki drži vrečo. Kučan mu ne samo moralno in politično pomaga pri njegovih nečednih dejanjih, ampak ga tudi ščiti pred kazensko odgovornostjo. Očitno nismo pred zakoni vsi enaki? Ali ni to kršenje ustave? »Predsednik vlade Marjan Šarec je v Puconcih na slovesnosti v spomin na padle borce NOB in druge zgodovinske dogodke v Prekmurju poudarjal, da moramo biti ponosni na narodnoosvobodilni boj, saj brez njega Slovenci ne bi obstali, ker nas okupator ni cenil. Pozval je tudi k ohranjanju zgodovinskega spomina in k enotnosti naroda.« Sedanji predsednik vlade se bo nedvomno zapisal kot človek, ki je izjemno ljubil nastopanje na partizanskih proslavah. Pri tem ni samo pokazal popolno nesposobnost videti zgodovinske resnice, ampak je tudi njen največji ponarejevalec. Ljudje, ki se borijo za svobodo naroda so resnično vredni iskrenega in globokega spomina. Samo ta boj ne sme biti boj za to, da eno okupacijo zamenjamo z drugo. Boj proti okupatorju ima smisel, če je povezan z demokracijo! Okupator, zaveznik in občudovalec Stalina, ne samo, da nas ni cenil, ampak nas je nameraval zbrisati s sveta. Zakaj je to predsednik zamolčal? Zato, da bi prikril dejstvo, da okupator ni zgubil vojne zaradi Titovih partizanov? Zakaj slovenski politiki tako radi zmanjšujejo zasluge SZ in zahodnih zaveznikov? Kje ima vsaj minimalni dokaz, da smo zaradi partizanov obstali? So z prikritimi poboji Slovence zamenjali za krompir, da bi se tako pomnožili. Menda ja ne misli kot nekdanji polkovnik JLA, ki rad razglaša, da bi bili še vedno pod italijanskimi in nemškimi okupatorji, če ne bi bilo partizanov? Postaja Slovenija zgodovinska norišnica? Predsednik vlade je tudi nekaj delil nauke Madžarom. Jim je očital, da so bili med okupatorji? Nisem slišal te besede. Nisem slišal, da bi se posebej zavzel za porabske Slovence, ki jim grozi izumrtje. Nisem slišal, da bi načel vprašanje madžarskih reparacij! Nisem slišal, da bi obsodil sovjete, ki so grozili s tanki, če bomo uresničili njihovo združitev z ostalimi rojaki. Združena Slovenija za g. Šarca ni vrednota. Zanj se začne in konča vsa zgodovina z partizanščino in OF, ki je bila vse kaj drugega kot tisto, za kar se je razglašala. N podlagi laži in zgodovinskih potvorb zahteva enotnost Slovencev! Smo mafija, ki jih druži kraja in vsesplošno nasilje? Čeprav slovenska osamosvojitev ni bila nikoli osebna opcija Milana Kučana, zahteva za Katalonce pravico do osamosvojitve. Ima popolnoma prav! Četudi je Kučan! Trditev, da sedanja Španija ni primerljiva z takratno Jugoslavijo je točna. Dokazuje pa prav to, da slovenska osamosvojitev ni zrasla iz nezadovoljstva z jugoslovansko demokracijo, ampak iz naravne, prvinske pravice naroda do lastne države. Ali mislijo gospodje, da bi bili še vedno bili pod Beogradom, če bi bila tamkajšnja oblast demokratična?? Če bi imeli oblast slavilci 60 let TO gotovo, toda k sreči so naši sosedje Hrvatje, ki take zgodovinske sreče ne bi nikoli pustili neizrabljene! Jugoslavija ni bila nobena naravna, ne zgodovinska tvorba, bila je tragična posledica razmer v Avstro-Ogrski in dejstva, da je bila Kraljevina Srbija na zmagoviti strani. Slovenija je glede demokracije in perspektiv napredka prišla v Jugoslaviji izpod dežja pod kap! Zakaj se je Slovaška osamosvojila? Narodi se očitno lahko osamosvajajo v izjemnih svetovnih razmerah, kot sta bila zlom komunizma in sovjetskega bloka in v demokraciji. Če ni demokracije, mora biti vojna. Zato smo imeli Vojno za Slovenijo. Kmalu bo trideset let slovenske osamosvojitve. Njeni voditelji, vsa čast predsedniku države, ki si je glede tega na jasnem, več ne vedo, zakaj smo se osamosvojili! Partizanstvo in 60 let TO sta jim omračila um. Zgodovinskega spomina, občutka za zgodovinsko resnico nikoli niso imeli. Oni imajo druge skrbi in načrte. Zato so obsodili Šiška. Ideal jim je država, kjer je tajna policija vse. Zato se hoče otresti parlamentarnega nadzora. Šiško je najmanj dokazal da ve, da je država zaradi njenih državljanov, ki imajo pravico do osebne in državljanske sreče. Ali ni čaščenje totalitarizma v nasprotju s slovensko ustavo? Dr. Stane Granda
Teme
patricija šulin Skupna kmetijska plolitika EU

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022