SI
Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!
Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja.
V Fokusu
Novice

Petek, 10. maj 2019 ob 22:17

Odpri galerijo

Patricija Šulin, Primorka iz Nove Gorice, ki je odraščala v  hribovski vasici Trnovo pri Gorici, je bila v preteklih petih letih poslanka SDS v Evropskem parlamentu. Kot evropska poslanka je bila aktivna še posebej na področjih evropskih sredstev, prometa in turizma, torej vsebinah, ki so še kako zanimive za Slovenijo, še posebej pa za severno Primorsko. Zaupana ji je bila priprava več poročil ali mnenj, med drugim za prihodnji Evropski socialni sklad + in Evropski globalizacijski sklad. Ena njenih prvih nalog kot poslanke je bilo vodenja postopka, v katerem je Slovenija po katastrofalnem žledu konec leta 2014 dobila 18,4 milijona evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada. Patricija Šulin se pod zaporedno številko 3  na listi SDS in SLS poteguje za še en mandat evropske poslanke.

V tem mandatu vas je zelo okupiralo področje evropskih financ. Bili ste članica odbora za proračun, celo njegova podpredsednica in stalna poročevalka za enakost med spoloma, članica delovne skupine ELS za pripravo dolgoročnega proračuna in kar trikrat ste bili povabljeni, da zastopate Evropski parlament v pogajanjih s Komisijo in Svetom o letnem proračunu. Kaj si lahko obeta Slovenija glede evropskih sredstev?

"Slovenija iz EU proračuna že vsa leta dobi več kot vanj vplača. Na Odboru za proračun smo se zavzeli, da Slovenija ostane neto prejemnica tudi v novem večletnem proračunu vse do leta 2027.

V  parlamentu smo se zavzeli, da bo dovolj sredstev na področjih, ključnih za našo prihodnost: torej za raziskave, inovacije, izobraževanje in zaposlovanje mladih in varnost, tako za varnost zunanjih evropskih meja kot tudi za varno in kakovostno hrano.

Ker so znotraj Unije še zmeraj pomembne razlike v razvoju, sem bila odločno proti predlogu Evropske komisije, da zmanjša sredstva za kmetijstvo in kohezijo. Gre za področja, pomembna za Slovenijo, kar je upoštevala delovna skupina Evropske ljudske stranke, ko smo predstavili naša stališča za dolgoročni proračun v obdobju 2021-2027.

Verjamem, da bodo pogajanja o evropskih sredstvih zelo intenzivna in naporna, saj se bodo zaradi Brexita zmanjšali evropski prihodki."

							Srečanja z volivci so v času kampanje vsakodnevna stalnica

V Bruslju ste zagotovili sredstva za Slovenijo, kakšen pa je pogled skozi bruseljsko prizmo na črpanje evropskih sredstev v Sloveniji?

"Skozi vseh pet let sem poleg parlamentarnega dela v Bruslju in Strasbourgu bila v zelo intenzivnem stiku s Slovenijo skozi številne okrogle mize in pogovorne večere širom po Sloveniji. Na ta način sem iz prve roke spoznala, kaj tare ljudi, pa tudi, kaj vse je bilo narejenega s pomočjo evropskih sredstev.

Zadovoljna sem, ko vidim, da so predvsem občine in nekatera podjetja uspešna pri črpanju teh sredstev. To pomeni, da naše delo v Evropskem parlamentu, kjer se trudimo pridobiti ta sredstva, ni zaman. Hkrati pa sem tudi zadovoljna, da se s pomočjo teh sredstev izboljša življenje ljudi v teh krajih.
Žal pa država črpa evropska sredstva zelo slabo in jih je do maja letos v tej finančni perspektivi počrpala le 20% in bojim se, da ji ne bo uspelo počrpati vseh, ki so nam na voljo.
Evropska unija je denimo namenila skoraj za 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za energetske obnove večstanovanjskih objektov  in zasebnih stanovanjskih hiš.

Evropska investicijska banka podpira projekte za gradnjo neprofitnih stanovanj,  tudi v tako bogati državi, kot je denimo Nemčija, so v Műnchnu s pomočjo evropskih sredstev gradili neprofitna stanovanja, zakaj tega ne počnemo v Sloveniji?

Glede starejših pa sem pred kratkim videla projekt, ki so ga izpeljali v Skandinaviji. Marsikdo živi v zelo oddaljenih koncih, daleč od zdravnika ali trgovine. Z evropskimi sredstvi so razvili projekt, ki jim omogoča, da ostajajo doma, a so hkrati v stiku z drugimi, tudi medicinskim osebjem in niso osamljeni."

Čeprav je država, konkretno vlada Marjana Šarca, pred njo pa Mira Cerarja, odgovorna za (ne)uspešnost črpanja evropskih sredstev verjamem, da se pogosto srečujete z vprašanji ljudi, kako pridobiti evropska sredstva. Kaj jim svetujete?

"Najprej bi želela poudariti, da evropski poslanci soodločamo o tem, za katera področja bo namenjenih koliko sredstev in o osnovnih pogojih delovanja skladov, torej globalno. Ne odločamo in tudi nimamo vpliva pa na razne razpise, ki jih potem razpišejo ministrstva ali agencije.

Iz pogovorov, ki sem jih imela z ljudmi, ki so že prejeli evropska sredstva oz. z agencijami in podjetji, ki lahko pomagajo pri pridobivanju sredstev, pa sem razbrala, da so ključne stvari naslednje:

- Najprej je treba vedeti, kaj bi radi naredili oz. kaj je treba narediti. Vi sami najbolje veste, kaj potrebujete. Ali je to projekt, namenjen za spodbujanje turizma? Ali je to projekt, da se olajša življenje starejšim v oddaljenih krajih? Ali je to projekt, ki bi pomagal mladim, da ostanejo ali se vrnejo v domače kraje?

- Še najbolje je, če je to projekt, ki bi ga bili pripravljeni izvesti ali financirati tudi brez evropskih sredstev. To namreč pomeni, da ste zanj res zainteresirani in pripravljeni vlagati.

-  Potem pa se pogleda, katera sredstva so vam lahko na voljo.

-  Treba si je vzeti čas, tako za razmislek o projektu kot tudi za pripravo dokumentacije."

							V Evropskem parlamentu ste opozorili na kar nekaj situacij, ko je evropska zakonodaja pomanjkljiva ali se slabo izvaja še posebej v škodo Slovenk in Slovencev, npr. o uporabi slovenščine pri čezmejni izmenjavi informacij o prekrških, o razlikah v kakovosti izdelkov med evropskimi državami. Ali menite, da je takšno opozarjanje učinkovito?

"Poslanska vprašanja, deklaracije, pisma in okrogle mize so pomembno orodje opozarjanja na probleme, še posebej pa, ko imamo od tega škodo Slovenke in Slovenci. Pa ne le to, so tudi dokaz, da sem v stiku z ljudmi na terenu, da slišim njihove probleme in sem njihov glas v parlamentu.

Zakoni morajo živeti v praksi in ne smejo biti le črka na papirju, naloga Evropske komisije pa je, da to nadzoruje in po potrebi države kršiteljice tudi postavi na zagovor. Preden začnemo sprejemati nove in nove zakone je najprej pomembno, da se obstoječi dobro izvajajo!

Najnovejši primer, na katerega sem opozorila Komisijo, je direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu,  ko nekateri slovenski vozniki oziroma lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških, storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku. Evropska komisija je v svojem odgovoru povedala, da pred poslanskim vprašanjem ni dobila uradne pritožbe glede izvajanja te direktive v Italiji ali Avstriji.

Pred tem sem opozorila tudi na razlike v kakovosti izdelkov med vzhodnimi in zahodnimi državami ali pa na težave pri poslušanju slovenskega radia na Primorskem. Po vztrajnem opozarjanju na razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo je Evropska komisija leta 2017 boj proti neenaki kakovosti živil uvrstila med svoje delovne prioritete."

Turizem je pomembna slovenska gospodarska panoga. Kako je podprt na EU ravni, glede na to, da ste bili članica odbora za promet in turizem?

"Treba je vedeti, da je za turistični sektor na voljo veliko evropskih sredstev iz različnih skladov, od regionalnega, kmetijskega, raziskovalnega, socialnega sklada itn.   EU je izdala poseben vodnik, kjer je zelo pregledno in enostavno napisano, kaj vse je mogoče financirati na področju turizma s pomočjo evropskih sredstev in katera sredstva so na voljo občinam, podjetjem, socialnem podjetjem.

Z evropskimi ukrepi za zaščito narave, ohranjanje kulturne dediščine in geografskega porekla se spodbuja trajnostni turizem. Po zaslugi EU je prišlo do odprtja letalskega trga, večje konkurence in znižanja cen. Tako si lahko več ljudi privošči turistična potovanja."

							Patricija Šulin v prijetnem klepetu z dr. Milkom Novičem

Katere so prednosti članstva Slovenije v EU? Se jih dovolj zavedamo?

"Res je, koristi, ki jih imamo v Sloveniji zaradi članstva v EU so bistveno več kot le evropska sredstva. Koristi ima prav vsak evropski prebivalec.

Evropski notranji trg omogoča, da kupujemo izdelke v Sloveniji bolj poceni, slovenska podjetja pa lahko brez carin in birokracije prodajajo na 500 milijonskem trgu. Zaradi stabilnega evra se nam ni treba bati inflacije, kot je to bilo v preteklosti preden smo prevzeli evro valuto.

Po Evropi je zdaj veliko lažje potovati kot včasih. Študirate, usposabljate in delate lahko kjerkoli v EU pod enakimi pogoji kot državljani te države.

Glavna korist EU pa je 70 let miru. V prejšnjem stoletju sta v razmaku nekaj let v Evropi divjali dve svetovni vojni in pomorili na desetine milijonov ljudi.

Včasih se mi zdi, da te koristi jemljemo kot nekaj samoumevnega. Brexit je dobro opozorilo, da nič ni samoumevno, ampak da je treba za EU vsak dan znova trdo delati.

Zato je pomembno, da gremo na volitve. Voliti pomeni odločati o tem, kakšno EU želimo, ne pa dovoliti, da drugi odločajo za nas."

Za sedež v evropskem parlamentu na letošnjih volitvah kandidirate na skupni listi SDS-SLS pod zaporedno številko 3. Katere bodo vaše prednostne naloge  v novem mandatu evropske poslanke? 

"Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja. Dela bo torej precej, pri čemer bi še posebej izpostavila:
Varovanje zunanjih meja in si ne postavljati notranjih meja, saj evropejce skrbi njihova varnost

Evropa je pod pritiskom zaradi povečanja števila beguncev in migrantov, ki prihajajo v EU, zato je potrebno hitreje ukrepati v primerih ilegalnih migrantov, tihotapcih in trgovcih z ljudmi
Enakomerni razvoj v EU in premagovanje razdeljenosti – med vzhodom in zahodom, severom in jugom, centrom in periferijo. Ta izziv bo aktualen že pri sprejemanju večletnega proračuna. EU temelji na solidarnosti, npr. kohezijska sredstva za pomoč manj razvitim regijam, ampak ta solidarnost je sedaj z raznimi nacionalnimi precej načeta. Kohezijska sredstva so pomembna tudi v teh koncih, o čemer smo že govorili.

Boljše soočanje s staranjem prebivalstva v EU in skrb za starejše - Prebivalstvo v EU se stara, žal tudi v Sloveniji in tudi na Severni Primorski. Staranje še zdaleč ni le vprašanje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Gre tudi za to, npr. da imamo javno prometno mrežo, od avtobusov do železniških povezav, in da lahko potujejo, četudi nimajo avtomobila, kar je koristno tudi za okolje. Gre tudi za stanovanja, prilagojena za bivanje starejših.

Zaščita okolja in spodbujanje gospodarstva –Turizem je v teh koncih zelo pomemben, njegov steber pa je neokrnjena narava. EU je že precej naredila za zaščito okolja in to je treba nadaljevati. Z bolj odločnim in enotnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam ter manjšim negativnim okoljskim vplivom evropskih podjetij, bomo lahko predali čist planet naslednjim generacijam.

Zaščita okolja pa je tudi tržna priložnost in zato se bom zavzemala za podporo ukrepom, ki bodo omogočili, da Evropa postane vodilna na področju inovativnih, okolju prijaznih tehnologij. In če kje, potem so to pravi konci za podjetja, ki proizvajajo okolju prijazne tehnologije, saj ta prelepa narava kar kliče k temu, da se jo ohrani. Nekaj takih podjetij že posluje v Tolminu, delovna mesta pa so tudi priložnost, da mladi ostanejo tukaj.

Pri soočanju s temi izzivi želim ponuditi svoje izkušnje in znanje, zato kandidiram za evropsko poslanko. Kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji! Vabim vas, da se 26. maja udeležite evropskih volitev in mi na skupni listi SDS in SLS namenite vaš glas in obkrožite številko 3."

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. May 2019 at 08:26

0 ogledov

Spomladanski mak je že pordečil travnike
Vsako pomlad travnike pobarva rdeči mak. Kaj vemo o njem? Po vsej verjetnosti ne mnogo. Naša prva asociacija je makovka (pecivo).   V starem Egiptu je mak veljal za cvetlico ljubez­ni, ki so jo zaljubljenci podarjali svojim izbrankam. Če ni ravno takrat cvetel, so namesto cvetočega šopka enako vlogo odigrale posušene glavice. Te so bile tudi tradicionalni dodatek v krstah mladih deklet. Še bolj razširjen, tako v vsakdanjem življenju kot v umetnosti in religiji, je bil v antični Grčiji. Zaradi obilice semen je bil sveta rastlina boginje plodnosti Demetre. Najverjetneje so ga uporabljali v različnih obredih, pri čemer so izrabljali njegove narkotične učinke in po navidezni smrti doživeli prebujenje v novo življenje.     Očitno je bil mak v antični Grčiji zelo priljubljen, saj je bil atribut številnih bogov in tudi same Hekate, kraljice temnih sil in čarovništva. Hipnos, bog spanja, in njegov sin Morfej, bog sanj, sta ga imela ves čas ob sebi. Njima so Grki darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili spokojen sen. No, za makovo cvetje sta bogova poskrbela tudi sama, saj so bila polja pred Hipnosovo palačo, ki je stala tik pred vrati podzemlja, prekrita z njim. Zanimiva je povezava spanja s smrtjo. Hipnos je imel brata dvojčka Tanatosa, boga smrti, vemo pa, da so v Grčiji smrtno kazen izvedli z napojem iz maka in trobelike, ki je najprej povzročil globok spanec in potem smrt.   Po antični mitologiji je za nastanek maka kriva ljubezen. Afrodita, boginja ljubezni, se je neizmerno zaljubila v lepega Adonisa, čeprav je bila poročena s Hefajstom, hkrati pa se je spogledovala še z Aresom. Ta je bil precej ljubosumen in se je sklenil kruto maš­čevati. Spremenil se je v divjega merjasca in na lovu zadal Adonisu smrtno rano. Užaloščena Afrodita ni mogla zadržati solz in po eni izmed različic je tam, kjer so solze padle na tla, zrasel mak z željo, da bi boginji prinesel pozabo. Želja se ji je uresničila in boginja je hitro našla uteho drugje.   V srednjem veku je bil mak atribut neumnosti in nevednosti, saj so čezmerni spanec povezovali s tema grehoma. Zaradi podobe križa, ki jo oblikujejo spoji štirih venčnih listov, pa je med kristjani simbol prave vere, rdeča barva cveta, ki spominja na kri, lahko predstavlja Kristusa in njegov pasijon.   Umetnost je bila v času romantike in simbolizma, še bolj pa v času umetniške dekadence konec 19. stoletja roži pozabe zelo naklonjena, zato jo najdemo upodobljeno na številnih slikah.   Ne samo v umetnosti, tudi na okrasnih gredah si je mak priboril svoje mesto in ima, kljub svoji kratkotrajni in krhki lepoti, številne oboževalce. Mak je enoletnica, dvoletnica ali trajnica, ki je doma na Kitajskem, v Avstraliji, Severni Ameriki, južni Afriki, Turčiji, Armeniji, Iranu, na Kavkazu, v Španiji, skratka povsod, kjer ima ta od 30 do 100 centimetrov visoka cvetlica ustrezne razmere. Potrebuje sončna do polsenčna rastišča in vlažna, a dobro odcedna tla.   Če želimo imeti mak na gredi stalno na istem mestu, moramo posaditi trajnega ali turškega, katerega veliki cvetovi se na pomlad bahajo v vseh mogočih odtenkih rožnate, rdeče, oranžne, bele in slezenaste barve, včasih celo v kombinaciji bele in rdeče. Nekateri imajo na cvetnih listih na sredini temno pego. Če vemo, da so ti maki doma v puščav­skih predelih, je jasno, da po cvetenju rastlina hitro naredi seme in odmre, da preživi sušno in vroče poletje. Iz odebeljene korenine, ki ostane v tleh, pa jeseni spet poženejo listi, ki ostanejo čez zimo zeleni. Maki so zelo skromni, ne prenašajo mokrih nog, občasno pa jih je dobro pognojiti. Sicer naredijo seme, vendar sejanci ne bodo imeli lastnosti staršev. Bolje je, če pozno poleti ali zgodaj jeseni odkopljemo makovo korenino, jo razrežemo na približno pet centimetrov dolge kose in jih navpično potaknemo v lončke z zelo peščeno zemljo. Že pred zimo bodo pognali majhni zeleni listki. Takšno vegetativno razmnoževanje je lahko zanimiv izziv, če pa nimamo časa in energije, sadike kupimo, saj je ponudba spomladi zelo velika.   Nekaterim ne ugaja, da potem ko mak odcveti in odmrejo tudi listi, na gredi ostane praznina. Začasno jo lahko zakrijemo z enoletnicami ali pa počakamo, da se razbohotijo sosede. Najbolje je, če imajo enake zahteve kot mak. Primerne so sibirske perunike, maslenice, ostrožniki, volčji bob, ivanjščice in okrasne trave. Turški mak je na vrtu vir prave eksplozije barv, zmotno pa je mišljenje, da iz njega pridelujejo opij.   Vrtni mak je tista vrsta, ki se uporablja v prehrani in kot vir olja za solato, iz njega pa pridobivajo opij. Njegovo znanstveno ime (Papaver somniferum) v prevodu pomeni uspavalni mak in se nanaša na njegove narkotične lastnosti. Je enoletnica, ki cveti od junija do avgusta z do 10 centimetrov velikimi cvetovi v čudovitih vijoličastih odtenkih. Nepogrešljiv je pri pripravi prekmurske gibanice in kot posip na pecivu, pa tudi na vrtu je lepa okrasna rastlina. Kot okras so uporabne posušene semenske glavice.     V Sloveniji je najbolj razširjen poljski mak (Papaver rhoeas), ki se kot plevel pojavlja v žitnih poljih in strniščih. Kot okrasno cvetlico pa najdemo čedalje več islandskega, ki je še posebno lep na skalnjaku, in kalifornijski zlati mak (Eschscholzia californica), ki raste na najbolj suhih tleh in celo suhozidih. Zelo redek je modri mak (Meconopsis betonicifolia), ki v svojih zahtevah odstopa od »običajnega«. Želi bolj kislo zemljo, polsenco, vlažno ozračje in ne previsokih temperatur. Vendar vse te zahteve poplača z nenavadno intenzivno modro barvo.   Res se makovo cvetje hitro osuje, vendar si kljub temu kdaj privoščimo šopek te živahne cvetlice in vnesimo ekstravaganco v svoj dom in življenje. Čeprav kratkoživ, pripoveduje tudi o ljubezni, bogastvu in spokojnem spancu. O sanjah vsakogar.                Poljski mak (znanstveno ime Papaver rhoeas) je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve. Cvet maka ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Pri odtrganem maku se venčni listi zelo hitro osujejo, zato za okrasne šopke cvetovi niso primerni. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Poljski mak je pogost motiv slikarjev/slikark zaradi svoje izredne žive rdeče barve v času cvetenja.   Poljski mak v Sloveniji V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki, kot plevel se pojavlja v žitnih poljih, na strniščih in ozarah, tudi na nasipališčih ter ob poteh. Poljski mak se je v Sloveniji razširil že davno v neolitiku z razvojem poljedelstva in gojenjem žit. Podobno kot mak so se razširile tudi rastline plavica in kokalj, znanstveno jih imenujemo arheofiti.   Znamka poljski mak   Le kdo ne povezuje rdečih makovih cvetov z žitnim poljem! Poljski mak ni edini predstavnik svojega rodu v Sloveniji, je pa vsekakor najbolj znan, tako da pod imenom »mak« razumemo običajno poljski mak, rastlino, ki se pojavlja kot plevel v žitnih poljih, na strniščih, v ozarah, pa tudi na raznih motenih rastiščih, kot so nasipališča, ob poteh ipd. Tako kot npr. plavica in kokalj tudi poljski mak ni pri nas popolnoma avtohtona rastlina, ampak se je razširil z gojenjem žit. Takšne rastline, ki so prišle k nam že davno, z razvojem poljedelstva od neolitika naprej, imenujemo arheofiti. Poljski mak je enoletnica, s slabo razraslim steblom, dlakava, njeni cvetovi so relativno veliki in živo rdeče barve. Ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Če mak nabiramo, se venčni listi zelo hitro osujejo. Prašniki so številni, črni, brazda pa je ploščata, žarkasto razširjena. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Iz sorodnikov poljskega maka – druge vrste tega rodu – pridelujejo opija ali pridobivajo makova zrna za pecivo. Cvetlico mak imamo tudi na znamki,ki jo je leta 2009 izdala Pošta Slovenije v seriji žitni pleveli.  

Thu, 23. May 2019 at 07:51

0 ogledov

Celje: Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju prejemnik prestižne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino
Gre za najprestižnejšo nagrado na tem področju, za katero sredstva prispeva program Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Petindvajset prejemnikov nagrade iz 16 držav je prejelo priznanje za izjemne dosežke na področjih konservatorstva, raziskav, predanega dela ter izobraževanja  usposabljanja in ozaveščanja. Med letošnjimi prejemniki nagrade v kategoriji konservatorstva je tudi Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju. Zmagovalcem se bomo poklonili na slavnostni podelitvi nagrad za evropsko kulturno dediščino (European Heritage Awards Ceremony) dne 29. oktobra v Parizu v času Kongresa evropske kulturne dediščine V okviru prenove infrastrukturnih vodov in obnove javnih površin v Celju leta 2013 in 2014 sta bila med arheološkimi izkopavanji odkrita del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe. ZVKDS OE Celje je pripravil elaborat za razširitev raziskav ter podal predlog za izvedbo prezentacije in situ. Arheološke raziskave, ki jih je vodil Pokrajinski muzej Celje, so znotraj rimske stavbe odkrile dva mozaika, črno-belega in črnega, ter pripadajoče zidove s hipokavstom reprezentančnega objekta, na katerih so še bile ohranjene sočasne freske. Konservacijo in restavriranje vseh arheoloških ostalin so izvedli strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKDS in Pokrajinskega muzeja Celje. Pripravljen je bil tudi projekt za prezentacijski paviljon, ki bi hkrati zaščitil arheološke ostaline in situ in jih predstavil javnosti, vključno z razstavo, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Projekt je večinsko financirala Mestna občina Celje, ob interventnih sredstvih Ministrstva za kulturo. Zavedajoč se problema dolgoročnega vzdrževanja, ohranjanja in zaščite spomenika je bila predlagana postavitev zaščitnega objekta, ki bi obenem nudil tudi možnost muzealizacije ostalin. Zahteva je bila, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer (predvsem temperature in vlage). Objekt je bil predviden na delu Glavnega trga, kjer je po bombnem napadu v času 2. svetovne vojne nastala vrzel v sicer sklenjeni pozidavi. Projektiranje objekta so prevzeli v Korpnik produkciji, d. o. o., kjer so objekt programsko razdelili na dva sklopa: vhodni paviljon v funkciji razstavišča, zaščite in prezentacije arheoloških ostalin in situ, ki je hkrati prehod do turistično informacijskega centra in muzejskega prostora znotraj obstoječega objekta. Ogled arheoloških ostalin z različnih zornih kotov je omogočen s premišljeno postavitvijo povezovalnih pohodnih mostovžev. Steklena opna fasade zameji območje prezentacije arheoloških ostalin in ga izpostavi pogledom z ulice. Elegantno zasnovana stavba bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter uspešno ozavešča prebivalce in turiste o preteklosti Celja. Nagrade zmagovalcem doprinesejo večjo domačo in mednarodno prepoznavnost, nadaljnje financiranje in večje število obiskovalcev. Poleg tega negujejo globlje razumevanje naše skupne kulturne dediščine v širši javnosti, zato so ključno orodje za promocijo evropske kulturne dediščine. Celje je resnično v dobri družbi držav in mest ki na primeren način  poskrbijo za ohranjanje kulturne in arheološke dediščine ter  zelo preudarnega in dovolj impresivnega načina predstavljanja strokovni in širši javnosti ter turistom ki prihajajo od vsepovsod v mesto Celje, mesto s tradicijo in prepoznavnostjo iz vseh obdobij njegove zgodovine. Vane K. Tegov

Wed, 22. May 2019 at 23:53

100 ogledov

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”
Po aktualnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih v nemških medijih, se nemškim Socialdemokratom na volitvah v nedeljo 26.5. beta kar dvojna “katastrofa”, in sicer tako na evropskih kot v zvezni deželi (in mestu) Bremen. Na prvih bi naj namreč dosegli le 17% glasov in šele 3. mesto za CDU/CSU s 30% in Zelenimi z 19%. Na volitvah v sicer najmanjši zvezni državi Bremen pa bi naj prvič po 2. svetovni vojni izgubili primat, saj naj bi zbrali le 23% glasov, medtem ko bi jih CDU naj 28%. Oba napovedana izida pa bi lahko imela tudi resne posledice na zvezni ravni in ogrozila sedanjo veliko koalicijo.  Ker je ZR Nemčija najpomembnejša ključna gospodarska partnerica Slovenije, je seveda zelo relevantno, kako bodo v ZRN volili tudi na volitvah v Evropski parlament.   Po raziskavi opravljeni med 1900 vodilnimi poslovneži v ZRN, bi jih na volitvah v EP kar dobrih 40% podprlo CDU/CSU in s tem EPP.

Wed, 22. May 2019 at 23:39

86 ogledov

PU Celje: Zaskrbljujoče stanje na cestah na območju Policijske uprave Celje«
Danes je bila tiskovna konferenca v  prostorih PU Celje na kateri so temeljiteje analizirali zaskrbljujoče stanje in z njim povezano statistiko glede smrtnih žrtev  v prometnih nesrečah na območju policijske uprave Celje. Na  območju  Policijske  uprave  Celje  letos  beležijo izjemno poslabšanje prometne  varnosti.  V   desetih  prometnih nesrečah je umrlo enajst ljudi, lani v enakem obdobju dve osebi. V celotnem lanskem letu je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo dvanajst ljudi. Po dve prometni nesreči sta se zgodili na območju policijskih postaj Laško, Žalec  in Šentjur in po ena na območju policijskih postaj Celje, Dravograd, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi in Velenje. V  prometnih  nesrečah  je  umrlo  6 voznikov osebnega avtomobila, 2 pešca, kolesar, voznik motornega kolesa in voznik tovornega vozila. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo ob torkih in četrtkih.V petih  primerih  smrtnih  prometnih  nesreč je bila vožnja po nasprotnem smernem vozišču v ostalih pa nepravilnosti pešcev, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. V prihodnje bodo aktivnosti v še večji meri usmerjali na voznike, ki vozijo pod  vplivom  alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc, na  voznike,  ki  vozijo z neprilagojeno hitrostjo, na tiste, ki med vožnjo telefonirajo  in  na  druge  hujše  kršitelje  cestno  prometnih predpisov. Nadaljevali bomo z več krajšimi tako imenovanimi ad hoc nadzori ter drugimi aktivnostmi. Vsak  udeleženec  cestnega  prometa  se mora zavedati svoje odgovornosti za varno  udeležbo  v  cestnem prometu. Le na ta  način bomo v prihodnje lahko preprečili tragedije na naših cestah. Ukrepi, vzgoja, hude sankcije. Ne. Predvsem odgovornost! Skrajni čas za spremembo  stanja. V.K.T.

Wed, 22. May 2019 at 23:17

125 ogledov

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve
Tokratna oddaja Sreda v sredo s filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je bila v celoti usmerjena v nedeljo, 26. maja, na volilni dan, ko bomo Slovenci odločali, katerih osem obrazov nas bo zastopalo v Evropskem parlamentu. Svoje kandidate ponuja 14 političnih strank in list. Da bo udeležba posredno tudi vplivala na izvolitev, je prepričan dr. Aleš Maver, čeprav sam ni prepričan, da bi stranke, članice Evropske ljudske stranke ponovile rezultat izpred petih let, ko so dobile pet od osmih mandatov. 

Wed, 22. May 2019 at 14:23

232 ogledov

Foto: Janez Janša in dr. Milan Zver v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem
Predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec  ter nosilec skupne liste SDS in SLS dr. Milan Zver sta zadnjo predvolilno sredo preživela v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem. Prva postaja današnje turneje je bila s soncem obsijana Lendava, kjer je Janšo in Zvera pričakalo kar veliko članov in simpatizerjev SDS. Pogovori, pojasnjevanja, vprašanja, so se obema gostoma kar vrstila, sledijo je sevedasklepno dejanje v obliki skupinske fotografije. Da sta oba prepričana v nedeljsko zmago skupne liste SDS in SLS sta dejala Janša in Zver. Pomembna je seveda udeležba, kajti vsak glas šteje. Murska Sobota Sledila je Murska Sobota in srečanje s tamkajšnjim članstvom in simpatizerji SDS. Janez Janša se je zapletel v daljšni pogovor z Eriko Fürst, edino preživelo prekmursko židinjo, ki je na svoji koži občutila vso gorje holovkavsta v nacističnem uničevalnem taborišču Auschwitz. Janez Janša in Erika Fűrst Zadnja postaja dopoldanske turneje je bila Pesnica. Prijetno in veselo vzdušje, veliko optimizma, tudi nekaj iskrenih pohval za številčno udeležbo na predčasnih volitvah. Na srečanju Pesničanov je bil tudi državnozborski poslanc Marjan Pojbič. Tudi v Pesnici ni šlo brez skupinske fotografije. Sledil je popoldanski obisk Koroške od Radelj ob Dravi do Slovenj Gradca. Dravograd Praktično povsod so bila vprašanja, namenjena Janezu Janši in dr.Milanu Zveru povezana z aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečuje EU in Slovenije. V EU smo šli tudi zato, da se hitreje razvijamo in prvič odkar imamo lastno državo, dobimo sredstva od nekoga, je opozoril Janša. Ravne na Koroškem Ob tem je navedel, da smo v tem sedemletnem finančnem obdobju, ki se končuje prihodnje leto, porabili samo 20 odstotkov denarja, kar dve milijardi pa še čakata na slovenske projekte. Marsikje ni infrastrukture in drugih potrebnih objektov, v bruseljskem proračunu pa sta še več kot dve milijardi evrov, je opozoril Janša. Po njegovem mnenju bi se o tej temi morali pogovarjati, da bi tako spodbudili odgovorne, da kaj več postorijo v času, ki je ostal, čeprav celotne zamude žal ne bo mogoče nadomesti. Kar zadeva demografijo pa je prvak SDS dejal, da je Evropa sicer bogata, ampak stara in zato nastajajo dileme o migracijah in družinski politiki, vse to pa je premalo v ospredju, saj je to strateško gledano najpomembnejša tema. O izidu volitev Janša še ne želi govoriti. “Za glasove se šele borimo, vse je še odprto, mislim, da bo tako do zadnje minute v nedeljo, tudi zaradi možnosti preferenčnih glasov in odločal bo vsak glas,” je napovedal Janša. Slovenj Gradec Milan Zver je tokratno kampanjo ocenil kot veliko bolj naporno od prejšnje, pričakuje udeležbo več kot tretjine volivcev in ugotavlja, da bo potrebnih za listo veliko več glasov kot pred petimi leti. “Prepričan sem, da bomo z zavezništvom s SLS prepričljivo dobili te volitve in prizadeli premierju še tretji poraz po lokalnih in nacionalnih volitvah,” je dejal. Položaj stranke v kampanji je po Zverovih besedah ugoden, saj so v ospredju varnostno tveganje, nezakonite migracije, nevarnost terorizma in podobna vprašanja, na katera imajo po njegovem prepričanju člani Evropske ljudske stranke najboljše odgovore. Evropa mora postati tudi bolj solidarna in socialna, je še dejal dr.Milan Zver. 
Teme
patricija šulin evropske volitve

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!