SI
Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!
Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja.
V Fokusu
Novice

Petek, 10. maj 2019 ob 22:17

Odpri galerijo

Patricija Šulin, Primorka iz Nove Gorice, ki je odraščala v  hribovski vasici Trnovo pri Gorici, je bila v preteklih petih letih poslanka SDS v Evropskem parlamentu. Kot evropska poslanka je bila aktivna še posebej na področjih evropskih sredstev, prometa in turizma, torej vsebinah, ki so še kako zanimive za Slovenijo, še posebej pa za severno Primorsko. Zaupana ji je bila priprava več poročil ali mnenj, med drugim za prihodnji Evropski socialni sklad + in Evropski globalizacijski sklad. Ena njenih prvih nalog kot poslanke je bilo vodenja postopka, v katerem je Slovenija po katastrofalnem žledu konec leta 2014 dobila 18,4 milijona evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada. Patricija Šulin se pod zaporedno številko 3  na listi SDS in SLS poteguje za še en mandat evropske poslanke.

V tem mandatu vas je zelo okupiralo področje evropskih financ. Bili ste članica odbora za proračun, celo njegova podpredsednica in stalna poročevalka za enakost med spoloma, članica delovne skupine ELS za pripravo dolgoročnega proračuna in kar trikrat ste bili povabljeni, da zastopate Evropski parlament v pogajanjih s Komisijo in Svetom o letnem proračunu. Kaj si lahko obeta Slovenija glede evropskih sredstev?

"Slovenija iz EU proračuna že vsa leta dobi več kot vanj vplača. Na Odboru za proračun smo se zavzeli, da Slovenija ostane neto prejemnica tudi v novem večletnem proračunu vse do leta 2027.

V  parlamentu smo se zavzeli, da bo dovolj sredstev na področjih, ključnih za našo prihodnost: torej za raziskave, inovacije, izobraževanje in zaposlovanje mladih in varnost, tako za varnost zunanjih evropskih meja kot tudi za varno in kakovostno hrano.

Ker so znotraj Unije še zmeraj pomembne razlike v razvoju, sem bila odločno proti predlogu Evropske komisije, da zmanjša sredstva za kmetijstvo in kohezijo. Gre za področja, pomembna za Slovenijo, kar je upoštevala delovna skupina Evropske ljudske stranke, ko smo predstavili naša stališča za dolgoročni proračun v obdobju 2021-2027.

Verjamem, da bodo pogajanja o evropskih sredstvih zelo intenzivna in naporna, saj se bodo zaradi Brexita zmanjšali evropski prihodki."

							Srečanja z volivci so v času kampanje vsakodnevna stalnica

V Bruslju ste zagotovili sredstva za Slovenijo, kakšen pa je pogled skozi bruseljsko prizmo na črpanje evropskih sredstev v Sloveniji?

"Skozi vseh pet let sem poleg parlamentarnega dela v Bruslju in Strasbourgu bila v zelo intenzivnem stiku s Slovenijo skozi številne okrogle mize in pogovorne večere širom po Sloveniji. Na ta način sem iz prve roke spoznala, kaj tare ljudi, pa tudi, kaj vse je bilo narejenega s pomočjo evropskih sredstev.

Zadovoljna sem, ko vidim, da so predvsem občine in nekatera podjetja uspešna pri črpanju teh sredstev. To pomeni, da naše delo v Evropskem parlamentu, kjer se trudimo pridobiti ta sredstva, ni zaman. Hkrati pa sem tudi zadovoljna, da se s pomočjo teh sredstev izboljša življenje ljudi v teh krajih.
Žal pa država črpa evropska sredstva zelo slabo in jih je do maja letos v tej finančni perspektivi počrpala le 20% in bojim se, da ji ne bo uspelo počrpati vseh, ki so nam na voljo.
Evropska unija je denimo namenila skoraj za 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za energetske obnove večstanovanjskih objektov  in zasebnih stanovanjskih hiš.

Evropska investicijska banka podpira projekte za gradnjo neprofitnih stanovanj,  tudi v tako bogati državi, kot je denimo Nemčija, so v Műnchnu s pomočjo evropskih sredstev gradili neprofitna stanovanja, zakaj tega ne počnemo v Sloveniji?

Glede starejših pa sem pred kratkim videla projekt, ki so ga izpeljali v Skandinaviji. Marsikdo živi v zelo oddaljenih koncih, daleč od zdravnika ali trgovine. Z evropskimi sredstvi so razvili projekt, ki jim omogoča, da ostajajo doma, a so hkrati v stiku z drugimi, tudi medicinskim osebjem in niso osamljeni."

Čeprav je država, konkretno vlada Marjana Šarca, pred njo pa Mira Cerarja, odgovorna za (ne)uspešnost črpanja evropskih sredstev verjamem, da se pogosto srečujete z vprašanji ljudi, kako pridobiti evropska sredstva. Kaj jim svetujete?

"Najprej bi želela poudariti, da evropski poslanci soodločamo o tem, za katera področja bo namenjenih koliko sredstev in o osnovnih pogojih delovanja skladov, torej globalno. Ne odločamo in tudi nimamo vpliva pa na razne razpise, ki jih potem razpišejo ministrstva ali agencije.

Iz pogovorov, ki sem jih imela z ljudmi, ki so že prejeli evropska sredstva oz. z agencijami in podjetji, ki lahko pomagajo pri pridobivanju sredstev, pa sem razbrala, da so ključne stvari naslednje:

- Najprej je treba vedeti, kaj bi radi naredili oz. kaj je treba narediti. Vi sami najbolje veste, kaj potrebujete. Ali je to projekt, namenjen za spodbujanje turizma? Ali je to projekt, da se olajša življenje starejšim v oddaljenih krajih? Ali je to projekt, ki bi pomagal mladim, da ostanejo ali se vrnejo v domače kraje?

- Še najbolje je, če je to projekt, ki bi ga bili pripravljeni izvesti ali financirati tudi brez evropskih sredstev. To namreč pomeni, da ste zanj res zainteresirani in pripravljeni vlagati.

-  Potem pa se pogleda, katera sredstva so vam lahko na voljo.

-  Treba si je vzeti čas, tako za razmislek o projektu kot tudi za pripravo dokumentacije."

							V Evropskem parlamentu ste opozorili na kar nekaj situacij, ko je evropska zakonodaja pomanjkljiva ali se slabo izvaja še posebej v škodo Slovenk in Slovencev, npr. o uporabi slovenščine pri čezmejni izmenjavi informacij o prekrških, o razlikah v kakovosti izdelkov med evropskimi državami. Ali menite, da je takšno opozarjanje učinkovito?

"Poslanska vprašanja, deklaracije, pisma in okrogle mize so pomembno orodje opozarjanja na probleme, še posebej pa, ko imamo od tega škodo Slovenke in Slovenci. Pa ne le to, so tudi dokaz, da sem v stiku z ljudmi na terenu, da slišim njihove probleme in sem njihov glas v parlamentu.

Zakoni morajo živeti v praksi in ne smejo biti le črka na papirju, naloga Evropske komisije pa je, da to nadzoruje in po potrebi države kršiteljice tudi postavi na zagovor. Preden začnemo sprejemati nove in nove zakone je najprej pomembno, da se obstoječi dobro izvajajo!

Najnovejši primer, na katerega sem opozorila Komisijo, je direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu,  ko nekateri slovenski vozniki oziroma lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških, storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku. Evropska komisija je v svojem odgovoru povedala, da pred poslanskim vprašanjem ni dobila uradne pritožbe glede izvajanja te direktive v Italiji ali Avstriji.

Pred tem sem opozorila tudi na razlike v kakovosti izdelkov med vzhodnimi in zahodnimi državami ali pa na težave pri poslušanju slovenskega radia na Primorskem. Po vztrajnem opozarjanju na razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo je Evropska komisija leta 2017 boj proti neenaki kakovosti živil uvrstila med svoje delovne prioritete."

Turizem je pomembna slovenska gospodarska panoga. Kako je podprt na EU ravni, glede na to, da ste bili članica odbora za promet in turizem?

"Treba je vedeti, da je za turistični sektor na voljo veliko evropskih sredstev iz različnih skladov, od regionalnega, kmetijskega, raziskovalnega, socialnega sklada itn.   EU je izdala poseben vodnik, kjer je zelo pregledno in enostavno napisano, kaj vse je mogoče financirati na področju turizma s pomočjo evropskih sredstev in katera sredstva so na voljo občinam, podjetjem, socialnem podjetjem.

Z evropskimi ukrepi za zaščito narave, ohranjanje kulturne dediščine in geografskega porekla se spodbuja trajnostni turizem. Po zaslugi EU je prišlo do odprtja letalskega trga, večje konkurence in znižanja cen. Tako si lahko več ljudi privošči turistična potovanja."

							Patricija Šulin v prijetnem klepetu z dr. Milkom Novičem

Katere so prednosti članstva Slovenije v EU? Se jih dovolj zavedamo?

"Res je, koristi, ki jih imamo v Sloveniji zaradi članstva v EU so bistveno več kot le evropska sredstva. Koristi ima prav vsak evropski prebivalec.

Evropski notranji trg omogoča, da kupujemo izdelke v Sloveniji bolj poceni, slovenska podjetja pa lahko brez carin in birokracije prodajajo na 500 milijonskem trgu. Zaradi stabilnega evra se nam ni treba bati inflacije, kot je to bilo v preteklosti preden smo prevzeli evro valuto.

Po Evropi je zdaj veliko lažje potovati kot včasih. Študirate, usposabljate in delate lahko kjerkoli v EU pod enakimi pogoji kot državljani te države.

Glavna korist EU pa je 70 let miru. V prejšnjem stoletju sta v razmaku nekaj let v Evropi divjali dve svetovni vojni in pomorili na desetine milijonov ljudi.

Včasih se mi zdi, da te koristi jemljemo kot nekaj samoumevnega. Brexit je dobro opozorilo, da nič ni samoumevno, ampak da je treba za EU vsak dan znova trdo delati.

Zato je pomembno, da gremo na volitve. Voliti pomeni odločati o tem, kakšno EU želimo, ne pa dovoliti, da drugi odločajo za nas."

Za sedež v evropskem parlamentu na letošnjih volitvah kandidirate na skupni listi SDS-SLS pod zaporedno številko 3. Katere bodo vaše prednostne naloge  v novem mandatu evropske poslanke? 

"Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja. Dela bo torej precej, pri čemer bi še posebej izpostavila:
Varovanje zunanjih meja in si ne postavljati notranjih meja, saj evropejce skrbi njihova varnost

Evropa je pod pritiskom zaradi povečanja števila beguncev in migrantov, ki prihajajo v EU, zato je potrebno hitreje ukrepati v primerih ilegalnih migrantov, tihotapcih in trgovcih z ljudmi
Enakomerni razvoj v EU in premagovanje razdeljenosti – med vzhodom in zahodom, severom in jugom, centrom in periferijo. Ta izziv bo aktualen že pri sprejemanju večletnega proračuna. EU temelji na solidarnosti, npr. kohezijska sredstva za pomoč manj razvitim regijam, ampak ta solidarnost je sedaj z raznimi nacionalnimi precej načeta. Kohezijska sredstva so pomembna tudi v teh koncih, o čemer smo že govorili.

Boljše soočanje s staranjem prebivalstva v EU in skrb za starejše - Prebivalstvo v EU se stara, žal tudi v Sloveniji in tudi na Severni Primorski. Staranje še zdaleč ni le vprašanje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Gre tudi za to, npr. da imamo javno prometno mrežo, od avtobusov do železniških povezav, in da lahko potujejo, četudi nimajo avtomobila, kar je koristno tudi za okolje. Gre tudi za stanovanja, prilagojena za bivanje starejših.

Zaščita okolja in spodbujanje gospodarstva –Turizem je v teh koncih zelo pomemben, njegov steber pa je neokrnjena narava. EU je že precej naredila za zaščito okolja in to je treba nadaljevati. Z bolj odločnim in enotnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam ter manjšim negativnim okoljskim vplivom evropskih podjetij, bomo lahko predali čist planet naslednjim generacijam.

Zaščita okolja pa je tudi tržna priložnost in zato se bom zavzemala za podporo ukrepom, ki bodo omogočili, da Evropa postane vodilna na področju inovativnih, okolju prijaznih tehnologij. In če kje, potem so to pravi konci za podjetja, ki proizvajajo okolju prijazne tehnologije, saj ta prelepa narava kar kliče k temu, da se jo ohrani. Nekaj takih podjetij že posluje v Tolminu, delovna mesta pa so tudi priložnost, da mladi ostanejo tukaj.

Pri soočanju s temi izzivi želim ponuditi svoje izkušnje in znanje, zato kandidiram za evropsko poslanko. Kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji! Vabim vas, da se 26. maja udeležite evropskih volitev in mi na skupni listi SDS in SLS namenite vaš glas in obkrožite številko 3."

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Nov 2019 at 21:12

107 ogledov

Franc Bogovič: Takoj prekiniti tihotapske poti za nezakonite migrante in s Frontexom pomagati BiH pri soočanju z migranti
Bruselj, 14. november 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na današnjem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o položaju migrantov v Bosni in Hercegovini, zlasti v Bihaću, ob obravnavi izjave Sveta EU in Evropske Komisije opozoril, da se BiH sooča z vedno večjim številom nezakonitih migrantov, ki jih ne obvlada, situacijo dodatno otežuje dejstvo, da se BiH istočasno ukvarja tudi s številnimi notranjepolitičnimi spori. Ta pritisk nezakonitih migrantov na BiH in zatem posledično tudi na slovensko-hrvaško mejo je po njegovih besedah zelo velik. Bogovič je pozval k prekinitvi tihotapskih poti za nezakonite migrante in s pomočjo Frontexa tudi k pomoči BiH pri soočanju migranti.  Izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča na plenarnem zasedanju Evropskega Parlamenta o situaciji z velikim številom nelegalnih migrantov v BiH:

Thu, 14. Nov 2019 at 20:10

153 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: EU naj da jasen signal, da ilegalni migranti in tihotapci niso niti zaželeni niti dovoljeni
"Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je na plenarnem zasedanju v Bruslju dejal dr. Milan Zver. Evropski poslanec dr. Milan Zver je na današnjem plenarnem zasedanju v Bruslju razpravljal o migrantski situaciji v Bihaču. Ocenil je, da bi evropski parlamentarci o tej temi morali spregovoriti že zdavnaj, pa se morda ne bi pogovarjali o težavah, temveč o rešitvah, sedaj pa so soočeni s tem, da se ukvarjajo s posledicami problema. Ali kot se je slikovito izrazil dr. Milan Zver: "Upravljanje EU z migracijami zgleda tako, da "rep maha s psom, ne pa obratno." Evropski poslanec je bil tako tudi kritičen do odziva Evropske unije v povezavi z migracijami in je ob tem ocenil, da zaradi neustreznega odziva balkanska pot realno obstaja, prav tako pa tudi drugi problemi, povezani z nezakonitimi migracijami. "Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je v razpravi opozoril evropski poslanec. Po njegovih besedah si je Evropska unija sicer zadala jasne cilje glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v varne države oz. v države izvora, zato je poslanec kot izredno neodgovorno ocenil dejstvo, da teh ciljev niti približno ne izpolnjujemo. "Ravno zato, ker nezakonitih migrantov ne vračamo, zmanjkuje prostora za resnične begunce, torej tiste, ki so dejansko v življenjski nevarnosti v svojih državah," je bil oster poslanec, ki je tudi poudaril, da je treba pripraviti jasno politiko: kratkoročne in dolgoročne ukrepe. "Tudi, kar se Bihaća tiče. Predvsem pa je treba nezakonitim migrantom in tihotapcem dati jasen signal, da v Evropski uniji nezakonite migracije niso niti zaželene niti dovoljene," je zaključil dr. Milan Zver. VIDEO nastopa dr. Milana Zvera

Thu, 14. Nov 2019 at 10:32

203 ogledov

VIDEO: Žan Mahnič ostro v odzivu na škandalozno odločitev ustavnih sodnikov o preiskovalki DZ Franc Kangler in drugi
“Pravosodni organi pri nas so tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je na novinarski konferenci poudaril predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič. Mahnič se je odzval na odzval na odločitev Ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. VIDEO: Ustavni sodnik Klemen Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Kangler: Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je tako dopustno kot tudi nujno! Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati. Vsakdo v okviru svojih pristojnosti lahko preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju, izpostavlja Jaklič. “Policija, tožilstvo in sodišča v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti, neodvisno (preiskovalno) novinarstvo v okviru svojega razkrinkanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zloraba do policije in tožilstva sploh ne more priti, prav tako civilnodružbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami v pravosodju in v družbi nasploh, pa seveda tudi ministrstvo za pravosodje in ne nazadnje vsaka državljanska in vsak državljan.” Po besedah Jakliča imamo v sodobni demokraciji v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri izmed vej oblasti ne prihaja. “Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu prediskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati?” se sprašuje Jaklič. Vir: Nova24tv

Thu, 14. Nov 2019 at 07:51

73 ogledov

Največji zaseg heroina v Sloveniji - 730kg!
Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so v pristanišču Koper v oktobru 2019 na podlagi analize tveganja kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije (v skupni teži 21.530 kg), ki je prispela v kontejnerju. Pot zabojnika naj bi bila: Združeni Arabski Emirati (ZAE) – Egipt – Slovenija. Zabojnik je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v pristanišče Koper.  Uslužbenci FURS so zabojnik s pošiljko 29. 10. 2019 skenirali z x-ray skenerjem. Ob analizi slike skeniranja je bil ugotovljen sum na možne nepravilnosti, zato je bila odrejena še dodatna dokumentarna kontrola pošiljke. Po pridobljenih dodatnih listinah je bilo ugotovljeno, da je pošiljka dejansko prispela iz Irana, prejemnik pa je podjetje iz Madžarske. Odrejen je bil fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih drog FURS. Službeni pes je nakazal možnost, da se v zabojniku nahajajo prepovedane droge. Podrobna fizična preiskava je pokazala, da nekatere role polietilenske folije po teži odstopajo od ostalih. Po pregledu ene od teh rol je bilo ugotovljeno, da se v njeni notranjosti nahajajo zavojčki z neznano snovjo. Preliminarni test za droge je nakazal na sum, da gre za prisotnost prepovedane droge heroin. Uslužbenci FURS so prekinili nadaljnje aktivnosti in obvestili pristojno Policijsko upravo Koper, ki  je prevzela in vodila nadaljnje aktivnosti. Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci FURS opravili detajlni ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri detajlnejšem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1421 zavojev s prepovedano drogo heroin. Skupna teža zavojev s prepovedano drogo heroin je bila 729,986 kg. S pregledom dokumentacije spornega ladijskega zabojnika, zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi Policije in FURS je bilo ugotovljeno, da je organizirana kriminalna združba iz Madžarske organizirala prevoz ladijskega zabojnika – iz Irana preko Združenih Arabskih Emiratov oz. Dubaja v pristanišče Koper, kamor je z ladjo prispel konec meseca oktobra 2019. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte.   Na podlagi ugotovitev, da so storilci kaznivega dejanja trgovine s prepovedanimi drogami iz Madžarske, je bila informacija o prestreženem tovoru heroina posredovana madžarskim varnostnim organom z zaprosilom, da identificirajo dejanskega prejemnika prepovedane droge. Od njih smo prejeli povratno informacijo, da na njihovem ozemlju že izvajajo kriminalistično preiskavo zoper znane osumljence, ki so pričakovali prihod večje količine prepovedanih drog. Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane »nadzorovane pošiljke« na relaciji Koper – Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen. Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra je bila celotna količina prepovedane droge zasežena, v nadaljevanju pa ladijski zabojnik zapečaten, še prej pa vanj vstavljenih 134 zavojev s prepovedano drogo heroin (op. skupno 69,646  kg teže heroina), skritih v kolutih s PVC folijo. Na podlagi odobrenih prikritih preiskovalnih ukrepov se je v naslednjih dneh ugotovilo, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske, ki ga je odpeljal preko Slovenije na Madžarsko. Sporni ladijski zabojnik je bil od trenutka odvoza iz Luke Koper pa vse do prestopa državne meje v Madžarsko pod stalnim nadzorom slovenskih kriminalističnih enot. Zatem so spremljanje prevzeli madžarski varnostni organi. (Informacija z nov. konference (13. 11. 2019; Nagykanizsa,  Madžarska) *** V tem primeru gre za količinsko največji zaseg heroina na ozemlju Slovenije od njene osamosvojitve. Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 % heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 %. To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje med 20 do 40 evrov.  Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču ocenjujemo, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. V Sloveniji je storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko sankcioniran s kaznijo zapora v trajanju od 1 do 10 let, v primeru storitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi pa s kaznijo zapora od 5 do 15 let.  

Wed, 13. Nov 2019 at 23:09

207 ogledov

Nagrada Evropske komisije za konservatorstvo odslej domuje v nagrajenem Paviljonu v Celju
Danes je v Celju potekla slovesnost ob prejemu European Heritage Award, na mestu oziroma pred lokacijo in objektom s katerim si je Celje prislužilo to nagrado. Nagrado si je prislužila stroka, Celje in Slovenija. Celje in s tem Slovenija je ena pomembnejših točk na zemljevidu mest, ki se ponašajo s to in takšno nagrado. Kot je znano, je Mestna občina Celje leta 2016 odprla Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju. Paviljon, v katerem je tudi TIC (turistični informativni center) med drugim predstavlja  ostanke dveh razkošno okrašenih rimskih vil najdenih med prenov starega mestnega jedra. To prezentacijo, ki predstavlja najvišji standard  na področju konservatorstva je prepoznala Evropska komisija kot izjemen primer v Evropskem merilu tudi  tako, da je Paviljonu, Celju in Sloveniji podelila priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Celje se je sto nagrado znašlo v družbi 25  nagrajenih mest iz 16 držav iz vseh koncev Evrope. Na  slovesnosti ki je potekala Celju na čast in vsem deležnikom ki so najbolj zaslužni, da se je to zgodilo, je bilo rečeno da je kvaliteta najdbe presenetila največje optimiste ter da gre za ostaline izjemnega pomena. Glede na izvirnost in vpetost v samo kompozicijo, je bilo potrebno in pomembno da se prezentira in situ, kar pomeni da se kraju najdbe. Sam Paviljon poleg prezentativnega učinka ima izjemen izobraževalni pomen, hkrati pa se izjemno elegantno  vključuje v stavbni niz.  Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekt Nande Korpnik, ob posluhu investitorja MO Celje, mestu in vsem nam , ki prebivamo v njem ponudil svetovno priznan presežek. Današnja slovesnost slavi kulturno izročilo, našo preteklost, daljno preteklost, polpreteklo in povsem svežo preteklost. Da je to pomembno priznane za vse nas pričajo besede Brede Arnšek,  podžupanje mesta Celje,« ki pravi, da si štejemo v veliko čast da smo dobitniki tega najvišjega priznanja ter da nas to na nek način, ob spoštovanju preteklosti, zavezuje  k drzne prihodnosti v Celju«.   O pomenu tega priznanja je spregovoril Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, ki je dejal,  »da  nas kulturna dediščina  opozarja na raznoliko preteklost, ki je bogata in različna ter da ne bi bilo to kar smo  če ne bi imeli naše kulturne dediščine. Preteklost ni tako enostavna, je komplicirana, je kompleksna, ima temne in svetle plati, vendar  je  pomembno da se o tem pogovarjamo  odprto in odkrito«, je sklenil svoje misli.  Pedro Ponce de Léon, član sveta fundacije Europa Nosta pri Evropski komisiji, navdušen na  tistim kar je videl, ki je mimogrede povedal da je tukaj prvič, je položil na srce vsem nam Celjanom,  da imejmo pozitivni  odnos do kulturne dediščine ker je to naše skupno bogastvo, ki je bistvena  pri gojenju občutka pripadnosti. Celjanom in Celjankam, Slovenkam in Slovencem, ostaja da nadaljujejo z takšnim odnosom do ohranjanja kulturne dediščine ter da vzgajamo in vzgojimo mlade generacije v odnosu do nje.  Paviljon kot tak ima enkratno priložnost da takšnemu poslanstvu v največji meri tudi zadosti. Vane K. Tegov

Wed, 13. Nov 2019 at 22:49

224 ogledov

Škofija Murska Sobota pripravila znanstveni simpozij ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Izjemnim enajstim referatom je prisluhnilo občinstvo na znanstvenem simpoziju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga v veržejskem Marijanišču pripravila soboška škofija in Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob pokroviteljstvu Slovenske škofovske konference. V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej so se zbrali tisti, ki imajo Prekmurje zares v srcu, je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril soboški škof dr. Peter Štumpf.   Sodeč po skorajda popolni medijski abstinenci, prisotni le kameri Nova24tv in exodus tv in spletni časopis V FOKUSU, so nacionalni in dominantni mediji ocenili, da gre pri simpoziju za drugorazredno temo. Nacionalnega radija in TV seveda ni bilo, ker se je hkrati v Murski Soboti odvijala predstavitev knjige o dr. Vaneku Šiftarju, sodniku in politiku, očetu Marjana Šiftarja, desne roke Milana Kučana, kar je za nacionalko prvorazredna tema. Umanjkali so tudi obrazi iz akademskih zgodovinbskih krogov, pa tudi obrazi, ki so uzurpirali praznovanje 100 letnice in se je zanje končala 17. avgusta z ugasnitvijo kamer in mikrofonov na državni proslavi v Beltincih. Številne udeležence je nagovorilo enajst predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota spregovorili o preteklosti, predvsem o dogajanju pred sto leti, pa tudi nakazali marsikatero današnje dogajanje. Svoje prispevke so predstavili: dr. Stanislav Zver, dr. Vinko Škafar, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Hotimir Tivadar, dr. Bojan Himmelreich, dr. Andrej Hozjan, dr. Ivan Štuhec, dr. Bogdan Kolar, Lojze Kozar ml., dr. Igor Salmič in dr. Franc Zorec. Za uvodno obogatitev posveta sta poskrbela profesorja Glasbene šole Beltinci, ki sta s cimbalami in violino pričarala šepetanje Mure. Kot je ob sklepu celodnevnega posveta povedal dr. Bogdan Kolar, bodo vsa predavanja izšla v zborniku Acta ekleziastika, da bodo na voljo širšemu krogu ljudi. Številna udeležba je pokazala, da je bil tak posvet potreben in koristen.
Teme
patricija šulin evropske volitve

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!