SI
Potovalne navade in razvade milenijcev - »Če ni 'kul' na Instagramu, ne grem!«
V Fokusu
Zanimivo

Nedelja, 5. maj 2019 ob 05:53

Odpri galerijo

Turistično gostinski delavci zelo dobro poznajo dejstvo, da različne starostne generacije gostov pričakujejo in razmišljajo drugače. 

Ljudje smo si med seboj precej različni, še posebej (različne starostne) generacije med seboj. Odraščali smo v različnih časovnih obdobjih. V različnih družbenih sistemih. Se izobraževali v različnih šolskih sistemih. Uporabljali različne naprave. Komunicirali s pomočjo različnih aparatov. Živeli v različnih okolji in sistemih. Nekatera dogodki, odkritja so zaznamovala zgodovino in s tem posledično tudi razvoj naših vrednot in prepričanj.

Glede na različna starostna obdobja ( otroštvo, puberteta, začetno in srednje in pozno delovno obdobje, upokojitev) ter socialna stanja se obnaša(j)mo in pričakujejo od turistično-gostinskih delavcev  različne pristope in oblike komuniciranje ter odnosa.

Preprosto gre za med-generacijske razlike.

 

V članku se bomo osredotočili na generacijo milenijcev. Kakšni so kot gostje milenijci.

Generacija imenovana milenijci je generacija rojena med letoma 1981 in 1996.  

Govorimo o generaciji ki je danes stara med 23 -38 leti.

V Slovenije se tako okoli 416.000  oseb uvršča v milenijce ( vir: SURS, 2018) 

Obstaja več različnih pojasnil ozadja poimenovanja generacije Y, najpogostejši je, da se tako imenujejo zato, ker sledijo generaciji X. Za to starostno skupino naj bi bilo tudi značilno večno vprašanje »Zakaj?«, po angleško »Why?«, kar je izvor glasu angleške črke »y«.

Generacija Y je že od otroštva doživlja hitrost informacij in razvoja informacijske komunikacijske tehnologije. Zaradi odraščanja z internetom in dostopa do informacij in možnosti, ki jih ima, velja za najbolj izobraženo in ozaveščeno generacijo vseh časov. 

 

Sodobna tehnologija jim je dala veliko širino in zato so njeni pripadniki tudi prilagodljivejši od starejših generacij. Lastnosti generacije Y so ustvarjalnost, optimizem, strpnost, tehnološka pismenost, neodvisnost, učinkovitost, pozitivna samopodoba, samozadostnost, odprtost za nove izzive in zmožnost početi več stvari hkrati.

 

Različne analize in ankete nam kažejo kakšne so potovalne navade milenijcev v vlogi turista.

V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj zanimivih navad in razvad milenijcev.

 

 

Kakšni so milenijci:

-          Vedno v gibanju

-          Personalizacija ponudbe

-          Dobra storitev in komfort

-          Lokalna doživetja

-          Odkrivanje novih destinacij

-          Last minute rezervacije

-          Solo potovanja za eno osebo

-          On-line potovalne agencije

-          E-mobilnost na vseh lokacijah

-          Upoštevanje načel trajnostnega in zelenega turizma

 

 

Milenijcem pri odločanju o tem, kam se bodo odpravili na naslednje počitnice, največjo vlogo igrajo – fotografije! Pa ne fotografije kraja samega, pač pa vprašanje, kako bodo fotografije, ki jih bodo tam posneli, videti na Instagramu.

 

Za milenijce je značilno, da na leto opravijo štiri ali več potovanj, vendar so njihova potovanja najkrajša v primerjavi z drugimi generacijami

Na njihove odločitve v 37% vplivajo spletni dnevniki  ali članki o potovalnih destinacijah.

Okoli polovica pa je uporabila spletnega potovalnega agenta za rezervacijo svojega zadnjega potovanja.

Milenijci uporabljajo spletne iskalnike in spletne strani hotelov.

Večina išče nastanitev v hotelih, okoli 10% pa jih išče alternativne oblike nastanitev ( sobe, apartmaji, hostli,..)

Za iskanje informacij uporabljajo mobilne telefone in mobilne aplikacije.

Pred odločitvijo pogledajo slikovni material in mnenja, ki so jih na družbenih omrežjih objavili njihovi prijatelji.

V porastu je priljubljenost video posnetkov.

Zelo aktualni so turistični blogi, kjer dobijo dodatne relevantne informacije.

Nikakor ne spregledajo #hastagov – ki se nanašajo na določene iskalne besede oz. kraje.

Zelo pomembni so pametni telefoni in tablice, ki jih ima vsakdo pri sebi.

Vsi pričakujejo v objektu brezplačen wi-fi.

Veseli so nagrad lojalnosti in popustov.

 

 

Še en seznam potovalnih navad milenijcev:

 

1. Zelo pomemben je vtis in doživetja, ki jih prikažem na socialnih omrežjih. Želijo se pohvaliti pred ostalimi. Instagram je novodobni vodič za milenijce.

2. Živeti in potovati za ta trenutek in zdaj..

3. Ljubitelji hrane in doživetij in vznemirljivih dogodivščin na potovanjih in dopustu.

4. Stare metode potovalnih nakupov tudi preko potovalnih agencij (nastanitev).

5. Želijo hitre popuste ob zgodnjih rezervacijah.

6. Najpomembnejša so različna doživetja na določeni destinaciji in mikrolokaciji.

7. Zbiranje točk ugodnosti in drobne programe lojalnosti..

8. Udobne postelje v nastanitvenih obratih.

9. Velik poudarek na čistoči v sobah.

10. Ne slišim vas- tretjina milenijcev nosi slušalke med potovanjem in tako ljudje težko govorijo z njimi.

 


							 

 

Predstavniki potovalnih agencij so zaznali še dva trenda. Prvi izhaja iz tega, da ljudje v vsakodnevni delovni preobremenjenosti vse bolj cenijo prosti čas, zato si želijo kupiti čas in to počnejo tudi pri načrtovanju potovanj. »Ponovno zaupajo nam, agentom, da poskrbimo za potovanja,«.

Drugi trend pa je »bleisure«, kar je skovanka iz angleških besed business (posel) in pleisure (užitek). Razlog, da je to v porastu, je generacija y, ki zdaj zavzema (pomembna) delovna mesta in si želi ob delu še kaj izkusiti.Prav to je pravzaprav tudi generacija, ki je odrasla študentskimi potovanji – nekoč študentje in mladi, zdaj poslovni ljudje.

  

 

 

Turizem 4.0 in generacija Y 

 

Turizem 4.0 je trend procesiranja množice podatkov (t. i. velikega podatkovja, angleško big data), pridobljene od velikega števila potnikov in turistov, za ustvarjanje osebne uporabniške izkušnje potovanja. Celota temelji na več različnih sodobnih in visoko naprednih tehnologijah. Izraz izvira iz nove paradigme v industriji, imenovane industrija 4.0. 

Turizem 4.0 ustvarja mirna potovanja, uporablja tehnologije četrte industrijske revolucije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, analiza mase podatkov in računalništvo v oblaku, da bi bilo potovanje učinkovitejše, varnejše, okolju prijaznejše in da bi povzročilo čim manj nevšečnosti. Hkrati pa optimizira potovalne čase in zmanjša stroške potnikov.

 

V turizmu 4.0 so štiri področja, ki jih je treba upoštevati in ki prikazujejo potek digitalizacije v turistični industriji.

 

1. Personalizirana potovanja: Podjetja iz turizma, potovanj in letalske industrije delujejo v sinergiji, da optimizirajo izkušnje s strankami z zbiranjem in izmenjavo podatkov ter s stalnim ustvarjanjem vpogledov.

2. Omogočanje potovalnega ekosistema: Digitalne platforme, ki omogočajo povezovanje ekosistemov, bodo postale bolj zapletene in prefinjene, saj je zbiranje sredstev in izmenjava vse pomembnejša.

3. Digitalna podjetja: Digitalizacija industrije bo spremenila poslovanje podjetij. Inovacije in digitalne platforme bodo omogočile prilagodljivo delo in spremembe osrednjih operativnih procesov.

4. Varnost in varovanje: Digitalne tehnologije bodo uporabljene za ustvarjanje povsem varnega okolja.

˝Known Traveller Digital Identity˝: Znana potovalna digitalna identiteta bo iz koncepta prešla v realnost. 

Turizem smo ljudje. Slogan, ki je nekaj desetletij nazaj pustil pečat slovenski kolektivni zavesti, je danes v povezavi z razvojem najnovejših tehnologij kot so internet stvari, obdelava velikih zbirk podatkov, tehnologijo blockchain, umetno inteligenco ter navidezno ali obogateno resničnostjo ponovno aktualen. 

“Bistvo turizma 4.0 ni v tehnologiji, ampak v človeku in njegovemu doživljanju potovanj v fizičnem in digitalnem svetu.”

Namen Turizma 4.0 je najprej ustvariti okolje v katerem različni deležniki v turizmu želijo sodelovati, se povežejo, izobrazijo s pravimi veščinami in izkoristijo tehnologije, da ustvarjajo vedno boljša doživetja za vsakega posameznika.”

 

Milenijci so ena najpomembnejših demografskih skupin današnjega turizma. Največja generacija doslej vidno pripomore k oblikovanju ključnih trendov za prihajajoča desetletja. Milenijci so odrasli v digitalni dobi, zato je pomembno, da so značilnosti te dobe del njihove turistične izkušnje. Možnost spletnih rezervacij, ocene uporabnikov na spletu in druge vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki na družabnih omrežjih, morajo biti sestavni del njihove izkušnje.

 

Večina milenijcev išče popolno kulturno zlitje z destinacijo skozi kulinariko, spoznavanje lokalnih zanimivosti in aktivnosti. Hočejo izbiro; od priložnosti za navezovanje stikov prek mobilnih aplikacij ali osebnih srečanj do raznolikega nabora aktivnosti. Na voljo jim morajo biti različne možnosti izbire in fleksibilnost. Iščejo možnosti za podaljševanje poslovnih potovanj v počitniška (ali nasprotno).

 

Vsi turistični deležniki, ki si želijo pritegniti trg milenijcev, bi morali utrditi svojo spletno prisotnost – to bi morala biti njihova prednostna naloga, saj si veliko milenijcev želi opraviti rezervacije samostojno, najraje prek spletnih strani na mobilnih telefonih ali mobilnih aplikacij; razumeti morajo, da ima klasično oglaševanje na milenijce bistveno manj vpliva, kot ga imajo vsebine, ki jih prispevajo uporabniki (družabnih omrežij ipd.), ali priporočila prijateljev in sorodnikov; poudarjati morajo avtentična doživetja, po katerih milenijci še zlasti povprašujejo.

 

Avtentičnost. Edinstvenost. Osebni stiki.

To so milenijci kot turisti.

 

Milenijci naj bi (po raziskavah) do leta 2025 zajemali 50 % vseh potnikov. Potovali bodo predvsem zaradi raziskovanja, interakcije in čustvenih doživetij. Tehnologija in inovacije so sestavni del njihovega načina življenja. 

 

Milenijci so generacija, ki obvladuje družbena omrežja, si ne predstavlja življenja brez pametnih telefonov, računalnikov in interneta, so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, hkrati pa imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti in najnižjo povprečno plačo. Velik del jih še živi pri starših in prav tako velik del sanja o selitvi v tujino – številni te sanje tudi izpolnijo.

Milenijci veljajo za bolj odprte in vizionarske od svojih staršev, imajo visoka pričakovanja, a so hkrati optimistični. Več kot o širjenju družine, razmišljajo o oblikovanju kariere. Odraščali so z internetom, razumejo delovanje Facebooka, Instagrama in dobro vedo, kako do popolne fotografije, ki jih delajo precej več od generacij pred njimi. Tudi potujejo več. In dlje. In na podlagi česa torej izbirajo svoje destinacije?

To razkriva britanska študija zavarovalniške agencije Schofields, ki so jo izvedli na tisoč britanskih milenijcih, starih med 18 in 33 let. Vprašali so jih, kaj je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njihovo odločitev, kam na počitnice. Kar 40,1 odstotka jih je odgovorilo, da destinacije izbirajo na podlagi njihove instagramabilnosti. Torej na podlagi tega, kako fotogenični so njeni kotički, katerih fotografije bodo karseda viralne in všečkane na družbenem omrežju.

Takoj za Instagramom, je med Britanci priljubljen alkohol. Naslednjih 24 odstotkov svoje počitnice namreč določi na podlagi ugodnih cen alkohola. Naslednjih 22,6 odstotka išče destinacije, kjer se bodo najbolj osebnostno razvili in našli same sebe, 9,4 odstotka prepričajo destinacije z dobro lokalno kulinariko, le 3,9 odstotka pa se za določen kraj odloči na podlagi njegovih znamenitosti. In vi? Koliko zavidljivih fotografij z dopusta ste na družbenih omrežjih objavili letos? (vandraj.si) 

 

Za milenijce je značilno, da potujejo na drug način kot prejšnje generacije in s tem vplivajo na turistično ponudbo. Rajši potujejo v manj popularne turistične kraje, izbirajo rajši daljša potovanja z nahrbtnikom, ki lahko trajajo tudi več mesecev, ključna pa je izkušnja in deljenje izkušnje.

 

Milenijci so generacija, ki bo naslednjih 25 let kot aktivni zaposleni, zelo močno zaznamovala turistično industrijo s svojimi željami in pričakovanji ter zahtevami.

Nenazadnje so milenijci tudi generacija, ki se v službenem času srečuje s svojo (milenijsko) generacijo. Kot sovrstnike jih dobro razumejo in  bodo tako tudi kreatorji nove turistične ponudbe. Milenijci za milenijce. 

Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem ter sodelavcem, da bodo svojo ponudbo prilagodili tudi za generacijo milenijcev. Le-ti predstavljajo pomemben del slovenskih in tujih turistov.

Nekoč so bili (popotniki) študentje zdaj so to poslovni ljudje, ki prevzemajo vedno bolj zahtevna delovna mesta.

 

 

Ne pozabite. - »Če ni 'kul' na Instagramu, ne pridemo !«  nam sporočajo milenijci.

 

mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak

Članek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. Nov 2019 at 21:12

107 ogledov

Franc Bogovič: Takoj prekiniti tihotapske poti za nezakonite migrante in s Frontexom pomagati BiH pri soočanju z migranti
Bruselj, 14. november 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na današnjem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o položaju migrantov v Bosni in Hercegovini, zlasti v Bihaću, ob obravnavi izjave Sveta EU in Evropske Komisije opozoril, da se BiH sooča z vedno večjim številom nezakonitih migrantov, ki jih ne obvlada, situacijo dodatno otežuje dejstvo, da se BiH istočasno ukvarja tudi s številnimi notranjepolitičnimi spori. Ta pritisk nezakonitih migrantov na BiH in zatem posledično tudi na slovensko-hrvaško mejo je po njegovih besedah zelo velik. Bogovič je pozval k prekinitvi tihotapskih poti za nezakonite migrante in s pomočjo Frontexa tudi k pomoči BiH pri soočanju migranti.  Izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča na plenarnem zasedanju Evropskega Parlamenta o situaciji z velikim številom nelegalnih migrantov v BiH:

Thu, 14. Nov 2019 at 20:10

153 ogledov

VIDEO: Dr. Milan Zver: EU naj da jasen signal, da ilegalni migranti in tihotapci niso niti zaželeni niti dovoljeni
"Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je na plenarnem zasedanju v Bruslju dejal dr. Milan Zver. Evropski poslanec dr. Milan Zver je na današnjem plenarnem zasedanju v Bruslju razpravljal o migrantski situaciji v Bihaču. Ocenil je, da bi evropski parlamentarci o tej temi morali spregovoriti že zdavnaj, pa se morda ne bi pogovarjali o težavah, temveč o rešitvah, sedaj pa so soočeni s tem, da se ukvarjajo s posledicami problema. Ali kot se je slikovito izrazil dr. Milan Zver: "Upravljanje EU z migracijami zgleda tako, da "rep maha s psom, ne pa obratno." Evropski poslanec je bil tako tudi kritičen do odziva Evropske unije v povezavi z migracijami in je ob tem ocenil, da zaradi neustreznega odziva balkanska pot realno obstaja, prav tako pa tudi drugi problemi, povezani z nezakonitimi migracijami. "Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah," je v razpravi opozoril evropski poslanec. Po njegovih besedah si je Evropska unija sicer zadala jasne cilje glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v varne države oz. v države izvora, zato je poslanec kot izredno neodgovorno ocenil dejstvo, da teh ciljev niti približno ne izpolnjujemo. "Ravno zato, ker nezakonitih migrantov ne vračamo, zmanjkuje prostora za resnične begunce, torej tiste, ki so dejansko v življenjski nevarnosti v svojih državah," je bil oster poslanec, ki je tudi poudaril, da je treba pripraviti jasno politiko: kratkoročne in dolgoročne ukrepe. "Tudi, kar se Bihaća tiče. Predvsem pa je treba nezakonitim migrantom in tihotapcem dati jasen signal, da v Evropski uniji nezakonite migracije niso niti zaželene niti dovoljene," je zaključil dr. Milan Zver. VIDEO nastopa dr. Milana Zvera

Thu, 14. Nov 2019 at 10:32

203 ogledov

VIDEO: Žan Mahnič ostro v odzivu na škandalozno odločitev ustavnih sodnikov o preiskovalki DZ Franc Kangler in drugi
“Pravosodni organi pri nas so tisti posvečeni, katere se nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo. To je nevarna praksa. Imamo torej policijsko državo, pravosodje brez nadzora in ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege,” je na novinarski konferenci poudaril predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič. Mahnič se je odzval na odzval na odločitev Ustavnega sodišča, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. VIDEO: Ustavni sodnik Klemen Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Kangler: Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je tako dopustno kot tudi nujno! Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati. Vsakdo v okviru svojih pristojnosti lahko preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju, izpostavlja Jaklič. “Policija, tožilstvo in sodišča v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti, neodvisno (preiskovalno) novinarstvo v okviru svojega razkrinkanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zloraba do policije in tožilstva sploh ne more priti, prav tako civilnodružbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami v pravosodju in v družbi nasploh, pa seveda tudi ministrstvo za pravosodje in ne nazadnje vsaka državljanska in vsak državljan.” Po besedah Jakliča imamo v sodobni demokraciji v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri izmed vej oblasti ne prihaja. “Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu prediskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati?” se sprašuje Jaklič. Vir: Nova24tv

Thu, 14. Nov 2019 at 07:51

73 ogledov

Največji zaseg heroina v Sloveniji - 730kg!
Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so v pristanišču Koper v oktobru 2019 na podlagi analize tveganja kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije (v skupni teži 21.530 kg), ki je prispela v kontejnerju. Pot zabojnika naj bi bila: Združeni Arabski Emirati (ZAE) – Egipt – Slovenija. Zabojnik je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v pristanišče Koper.  Uslužbenci FURS so zabojnik s pošiljko 29. 10. 2019 skenirali z x-ray skenerjem. Ob analizi slike skeniranja je bil ugotovljen sum na možne nepravilnosti, zato je bila odrejena še dodatna dokumentarna kontrola pošiljke. Po pridobljenih dodatnih listinah je bilo ugotovljeno, da je pošiljka dejansko prispela iz Irana, prejemnik pa je podjetje iz Madžarske. Odrejen je bil fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih drog FURS. Službeni pes je nakazal možnost, da se v zabojniku nahajajo prepovedane droge. Podrobna fizična preiskava je pokazala, da nekatere role polietilenske folije po teži odstopajo od ostalih. Po pregledu ene od teh rol je bilo ugotovljeno, da se v njeni notranjosti nahajajo zavojčki z neznano snovjo. Preliminarni test za droge je nakazal na sum, da gre za prisotnost prepovedane droge heroin. Uslužbenci FURS so prekinili nadaljnje aktivnosti in obvestili pristojno Policijsko upravo Koper, ki  je prevzela in vodila nadaljnje aktivnosti. Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci FURS opravili detajlni ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri detajlnejšem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1421 zavojev s prepovedano drogo heroin. Skupna teža zavojev s prepovedano drogo heroin je bila 729,986 kg. S pregledom dokumentacije spornega ladijskega zabojnika, zbiranjem obvestil in drugimi aktivnostmi Policije in FURS je bilo ugotovljeno, da je organizirana kriminalna združba iz Madžarske organizirala prevoz ladijskega zabojnika – iz Irana preko Združenih Arabskih Emiratov oz. Dubaja v pristanišče Koper, kamor je z ladjo prispel konec meseca oktobra 2019. Pošiljka kontejnerja je bila namenjena madžarskemu podjetju iz Budimpešte.   Na podlagi ugotovitev, da so storilci kaznivega dejanja trgovine s prepovedanimi drogami iz Madžarske, je bila informacija o prestreženem tovoru heroina posredovana madžarskim varnostnim organom z zaprosilom, da identificirajo dejanskega prejemnika prepovedane droge. Od njih smo prejeli povratno informacijo, da na njihovem ozemlju že izvajajo kriminalistično preiskavo zoper znane osumljence, ki so pričakovali prihod večje količine prepovedanih drog. Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane »nadzorovane pošiljke« na relaciji Koper – Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen. Na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra je bila celotna količina prepovedane droge zasežena, v nadaljevanju pa ladijski zabojnik zapečaten, še prej pa vanj vstavljenih 134 zavojev s prepovedano drogo heroin (op. skupno 69,646  kg teže heroina), skritih v kolutih s PVC folijo. Na podlagi odobrenih prikritih preiskovalnih ukrepov se je v naslednjih dneh ugotovilo, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske, ki ga je odpeljal preko Slovenije na Madžarsko. Sporni ladijski zabojnik je bil od trenutka odvoza iz Luke Koper pa vse do prestopa državne meje v Madžarsko pod stalnim nadzorom slovenskih kriminalističnih enot. Zatem so spremljanje prevzeli madžarski varnostni organi. (Informacija z nov. konference (13. 11. 2019; Nagykanizsa,  Madžarska) *** V tem primeru gre za količinsko največji zaseg heroina na ozemlju Slovenije od njene osamosvojitve. Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 % heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 %. To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje med 20 do 40 evrov.  Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem ilegalnem tržišču ocenjujemo, da bi si storilci s grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evrov, v primeru ulične prodaje pa tudi med 65 in 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. V Sloveniji je storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko sankcioniran s kaznijo zapora v trajanju od 1 do 10 let, v primeru storitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi pa s kaznijo zapora od 5 do 15 let.  

Wed, 13. Nov 2019 at 23:09

207 ogledov

Nagrada Evropske komisije za konservatorstvo odslej domuje v nagrajenem Paviljonu v Celju
Danes je v Celju potekla slovesnost ob prejemu European Heritage Award, na mestu oziroma pred lokacijo in objektom s katerim si je Celje prislužilo to nagrado. Nagrado si je prislužila stroka, Celje in Slovenija. Celje in s tem Slovenija je ena pomembnejših točk na zemljevidu mest, ki se ponašajo s to in takšno nagrado. Kot je znano, je Mestna občina Celje leta 2016 odprla Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju. Paviljon, v katerem je tudi TIC (turistični informativni center) med drugim predstavlja  ostanke dveh razkošno okrašenih rimskih vil najdenih med prenov starega mestnega jedra. To prezentacijo, ki predstavlja najvišji standard  na področju konservatorstva je prepoznala Evropska komisija kot izjemen primer v Evropskem merilu tudi  tako, da je Paviljonu, Celju in Sloveniji podelila priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Celje se je sto nagrado znašlo v družbi 25  nagrajenih mest iz 16 držav iz vseh koncev Evrope. Na  slovesnosti ki je potekala Celju na čast in vsem deležnikom ki so najbolj zaslužni, da se je to zgodilo, je bilo rečeno da je kvaliteta najdbe presenetila največje optimiste ter da gre za ostaline izjemnega pomena. Glede na izvirnost in vpetost v samo kompozicijo, je bilo potrebno in pomembno da se prezentira in situ, kar pomeni da se kraju najdbe. Sam Paviljon poleg prezentativnega učinka ima izjemen izobraževalni pomen, hkrati pa se izjemno elegantno  vključuje v stavbni niz.  Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekt Nande Korpnik, ob posluhu investitorja MO Celje, mestu in vsem nam , ki prebivamo v njem ponudil svetovno priznan presežek. Današnja slovesnost slavi kulturno izročilo, našo preteklost, daljno preteklost, polpreteklo in povsem svežo preteklost. Da je to pomembno priznane za vse nas pričajo besede Brede Arnšek,  podžupanje mesta Celje,« ki pravi, da si štejemo v veliko čast da smo dobitniki tega najvišjega priznanja ter da nas to na nek način, ob spoštovanju preteklosti, zavezuje  k drzne prihodnosti v Celju«.   O pomenu tega priznanja je spregovoril Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, ki je dejal,  »da  nas kulturna dediščina  opozarja na raznoliko preteklost, ki je bogata in različna ter da ne bi bilo to kar smo  če ne bi imeli naše kulturne dediščine. Preteklost ni tako enostavna, je komplicirana, je kompleksna, ima temne in svetle plati, vendar  je  pomembno da se o tem pogovarjamo  odprto in odkrito«, je sklenil svoje misli.  Pedro Ponce de Léon, član sveta fundacije Europa Nosta pri Evropski komisiji, navdušen na  tistim kar je videl, ki je mimogrede povedal da je tukaj prvič, je položil na srce vsem nam Celjanom,  da imejmo pozitivni  odnos do kulturne dediščine ker je to naše skupno bogastvo, ki je bistvena  pri gojenju občutka pripadnosti. Celjanom in Celjankam, Slovenkam in Slovencem, ostaja da nadaljujejo z takšnim odnosom do ohranjanja kulturne dediščine ter da vzgajamo in vzgojimo mlade generacije v odnosu do nje.  Paviljon kot tak ima enkratno priložnost da takšnemu poslanstvu v največji meri tudi zadosti. Vane K. Tegov

Wed, 13. Nov 2019 at 22:49

224 ogledov

Škofija Murska Sobota pripravila znanstveni simpozij ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Izjemnim enajstim referatom je prisluhnilo občinstvo na znanstvenem simpoziju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga v veržejskem Marijanišču pripravila soboška škofija in Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ob pokroviteljstvu Slovenske škofovske konference. V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej so se zbrali tisti, ki imajo Prekmurje zares v srcu, je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril soboški škof dr. Peter Štumpf.   Sodeč po skorajda popolni medijski abstinenci, prisotni le kameri Nova24tv in exodus tv in spletni časopis V FOKUSU, so nacionalni in dominantni mediji ocenili, da gre pri simpoziju za drugorazredno temo. Nacionalnega radija in TV seveda ni bilo, ker se je hkrati v Murski Soboti odvijala predstavitev knjige o dr. Vaneku Šiftarju, sodniku in politiku, očetu Marjana Šiftarja, desne roke Milana Kučana, kar je za nacionalko prvorazredna tema. Umanjkali so tudi obrazi iz akademskih zgodovinbskih krogov, pa tudi obrazi, ki so uzurpirali praznovanje 100 letnice in se je zanje končala 17. avgusta z ugasnitvijo kamer in mikrofonov na državni proslavi v Beltincih. Številne udeležence je nagovorilo enajst predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota spregovorili o preteklosti, predvsem o dogajanju pred sto leti, pa tudi nakazali marsikatero današnje dogajanje. Svoje prispevke so predstavili: dr. Stanislav Zver, dr. Vinko Škafar, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Hotimir Tivadar, dr. Bojan Himmelreich, dr. Andrej Hozjan, dr. Ivan Štuhec, dr. Bogdan Kolar, Lojze Kozar ml., dr. Igor Salmič in dr. Franc Zorec. Za uvodno obogatitev posveta sta poskrbela profesorja Glasbene šole Beltinci, ki sta s cimbalami in violino pričarala šepetanje Mure. Kot je ob sklepu celodnevnega posveta povedal dr. Bogdan Kolar, bodo vsa predavanja izšla v zborniku Acta ekleziastika, da bodo na voljo širšemu krogu ljudi. Številna udeležba je pokazala, da je bil tak posvet potreben in koristen.
Teme
Turizem

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-11-03 06:08:37


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Potovalne navade in razvade milenijcev - »Če ni 'kul' na Instagramu, ne grem!«