SI
Vedno nova področja uporabe blockchain tehnologije v praksi
V Fokusu
Zanimivo

Četrtek, 2. maj 2019 ob 06:19

Odpri galerijo

Tehnologija blockchain oziroma tehnologija verig podatkovnih blokov predstavlja novost in začetek distribuirane ekonomije. Blockchain je inovativna tehnologija, ki bo pomembno spremenila določene procese, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.

Na primeru blockchaina se vidi, kako se tehnologije in disruptivni poslovni modeli v industriji 4.0 med seboj povezujejo. Internet stvari, umetna inteligenca, delitvena ekonomija, krožno gospodarstvo … Blockchain je velika sila znotraj te industrijske revolucije, ki nastopa kot vezni člen med disruptivnimi poslovnimi modeli in najnovejšimi tehnologijami.Blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano

V nadaljevanju članka bomo prikazali nekaj področij kjer vse je že možna uporaba blockchain tehnologije. V članku z dne 22.4.2019 smo že prikazali 10 področij uporabe.

1. Elektronske volitve

Platforma Follow My Vote (https://followmyvote.com/ ) ponuja varne in transparentne rešitve za izvedno e-volitev.Platforma uporablja blockchain tehnologijo z dodatki kriptografije, ki zagotavljajo, da so rezultati volitev pošteni in točni.

Podjetje razvija odprtokodno spletno platformo za glasovanje, ki zagotavlja preglednost rezultatov volitev, tako da volivcem omogoča, da neodvisno pregledajo glasovnico.

 

2. Igranje in igre na srečo

Blockchain tehnologija je našla svoje oboževalce v igralniških in igralniških panogah z nekaj zanimivimi primeri, ki dokazujejo, da ne obstajajo meje domišlije kreativnih podjetnikov.

Platforma Etheramid (http://etheramid.cloudapp.net/)  trdi, da je najbolj poštena igra družabnih povabil, ki jo boste kdaj videli, ker nihče ne more spremeniti njene logike. Tudi lastnik ali razvijalec ne. To je Ethereum algoritem, ki temelji na pogodbi, ki jo je preveril Ether.Camp. Gre za vabilo, ki nagrajuje igralce z etrom od vsakega povabljenega udeleženca do 7 stopenj. Zamisel je, da povabite in zgradite svoje omrežje Etheramid.

Blockchain platformaThe FreeMyVunk Movement (the ReVUNKolution- http://www.freemyvunk.com/) je namenjena pooblastitvi ljudi, da se borijo za lastninske pravice nad svojo navidezno lastnino..

Na področju iger na srečo obstajajo že različne blockchain platforme kot naprimer Etheroll, Rollin (https://etheroll.com/)  in druge.

 

3. Javna uprava in njeno delovanje in upravljanje

Ne samo, da je bila uporabljena blokocena, da bi zagotovili preglednost in celovitost političnega sistema, temveč tudi projekt BITNATION- https://bitnation.co/, prvi virtualni »narod« na svetu. BITNACIJA ima državljane, veleposlanike, partnerje in lokacije po vsem svetu. Ni vstopnih ovir.

Platforma Advocate (https://advocate.io/) je zgradilo blockchain platformo za preoblikovanje načina, kako državljani komunicirajo s svojimi predstavniki vlade. Zagovornik je edina platforma, ki je vedno na voljo, ki deluje tako v kampanji kot pri upravljanju (v bližnji prihodnosti) faze vlade, ki zagotavlja kontinuiteto med podporniki in zmanjšuje potrebo po kampanji.

 

4. Trg delovne sile

Appii (https://appii.io/about/) uporablja blockckhain tehnologijo za hranjenje in verifikacijo posameznikovih podatkov o izobrazbi, dosežkih, nagradah in delovnih izkušnjah posameznika. Podatke potrdijo izobraževalne inštitucije, delodajalci, Tehnologija omogoča tako hiter dostop kadrovskim delavcem do podatkov.

Platforma Satoshi Talent (http://satoshitalent.com/) trdi, da je prva zaposlitvena platforma  ki ponuja možnosti za zaposlitev v podjetjih z blockchain tehnologijo na eni strani ter  organizacijam ponuja možnost, da najdejo in zaposlujejo blockchain inženirje.

Platforma Coinality (https://coinality.com/about/) je brezplačna platforma,ki povezuje delodajalce in iskalce zaposlitve. Plačilo za delo lahko delodajalci plačajo v kriptovalutah  Bitcoin ali  Litecoin in Dogecoin. Platforma samo posreduje podatke in poveže obe potencialni strani (delodajalca in iskalca zaposlitve). Razgovori in postopek izbire je njuna neodvisna aktivnost.

5. Napoved razvoja panog in njihovega tržišča

 

Augur.net (https://augur.net) Augur.net je odprtokodna platforma za napovedovanje decentraliziranega trga, zgrajena na eteričnem blokchainu. Uporabnikom omogoča, da trgujejo na rezultatih dogodkov in da trg nato izkoristijo te podatke o množičnih podatkih. Augur namerava uporabiti decentralizirane javne knjige, da bi ustvaril način za vsakogar na katerem koli področju, od financ, zdravstvenega varstva in upravljanja, izkoristiti skupno moč za napovedovanje globalne uporabniške baze.

 

6. Medijske vsebine in njihova distribucija

Platforma Bittunes (http://bittunes.co.uk/about-bittunes/) ustvarja globalno rešitev, ki poenostavlja porazdelitev glasbe in moč vrača v roke ustvarjalcevin njihovih navdušencev. Platforma uporablja bitcoin  kot svojo primarno valuto, tako umetniki kot glasbeni kupci samodejno zaslužijo bitkoin kot del procesa nakupa / distribucije platforme.

Platforma PeerTracks (http://peertracks.com/ in https://www.facebook.com/PeerTracks) omogoča glasbeno pretakanje, prenos posameznega glasbenega izdelka (download), odkrivanje talentov in platforma, ki omogoča ustvarjalcem vsebin in potrošnikom, ki živijo od glasbe. Rešitev leži v osnovnem omrežju peer-to-peer (imenovanem MUSE), ki ga uporablja PeerTrack za poenostavitev, avtomatizacijo in odstranjevanje večjih stroškov. Razen pretakanje in nalaganje glasbe, PeerTracks omogoča odlaganje, pokroviteljstvo in celo nakup in trgovanje z opombami vseh umetnikov.

 

Platforma JAAK (https://jaak.io/) je pametna vsebinska blockchain platforma, kjer se lahko kdor koli pridruži in zasluži nagrade, zbira, promovira in deli medije ter prispeva k omrežju.

Platforma Paperchain (https://www.paperchain.io/) omogoča standardizirano hranjenje meta podatkov, hrambo in poročila za glasbeno industrijo na blockchain tehnologiji.

7. Področje nepremičnin

Platforma UBITQUITY (https://www.ubitquity.io/web/index.html) ponuja preprosto uporabniško izkušnjo za varno snemanje, sledenje in prenos dejanj s svojo blokchain tehnologije. Podjetje s svojo platformo pomaga nepremičninskim podjetjem. Bankam in podjetjem, ki ponujajo hipotekarne kredite nudi evidence lastništva ter s tem zmanjšujejo čas iskanja podatkov ter povečaje zaupanje in preglednost.

 

Platforma UBITQUITY predstavlja paralelni sistem za zapisovanje in sledenje najaktualnejših podatkih o nepremičninah. Ko pride do transakcij, se vse ustrezne informacije o nepremičnini ažurirajo na platformi. Družba je prav tako začela svojo zasebno alfa platformo za varno shranjevanje / integracijo dokumentov znotraj in zunaj Združenih držav.

 

8. Delitvena ekonomija – storitve skupne uporabe 2.0

Ena najpomembnejših lastnosti tehnologije blokchaina je odprava potrebe po osrednjem nadzoru in posrednikih - bi lahko postala hrbtenica za resnično izmenjavo gospodarstva ali delitvenega gospodarstva oz. ekonomije 2.0. V sedanjem modelu ima vsaka služba "delitev gospodarstva" osrednjo oblast, medtem ko bi podobne storitve, ki so bile izdelane in delujejo na blokchain tehnologiji, neposredno povezovale ponudbo in povpraševanje na najučinkovitejši način.

 

V industriji delitve z vozili, sta Uber in Lyft dva prevladujoča ponudnika prevoznih storitev. To sta blagovni znamki, ki jima potrošniki in vozniki zaupajo, saj ustrezajo ponudbi in povpraševanju potnikov po prevozih. Prav blockchain tehnologija bo ponudila nove poslovne  model za prevoze novi generaciji podjetij, ki bodo prevzele nišno ponudbo.

 

Platformi Arcade City (https://arcade.city/) in La 'Zooz (http://lazooz.org/) pripravljata aplikacijo za delitev prevoznih sredstev na blockchain tehnologiji in sta na dobri poti da resno ogrozita Uber in Lyft.

9. Sledljivost dobavni verigi v prehrambeni industriji

Medtem ko so podjetja, kot sta Everledger in Ascribe, ponudila rešitve za diamante in digitalno umetniško industrijo za boj proti ponarejenemu, v prehrambeni industriji, obstaja Provenance, ena izmed najbolj zanimivih pobud za ustvarjanje preglednih dobavnih verig za vse vrste izdelkov v vsakem delu življenjskega cikla izdelka .

Način, s katerim želi Provenance (https://www.provenance.org/) zagotoviti transparentnost v dobavnih verigah, je z izvajanjem certifikata dobavne verige na blockchain tehnologiji.

"V vsakem trenutku prototip našega modela prikazuje štiri ključne lastnosti v zvezi z vsemi materiali in potrošnim materialom, ki jih pokriva: narava (kaj je to?), kakovost (kako je?), količina (kolikšen je to) in lastništvo (katere je v vsakem trenutku). Ključne lastnosti je mogoče brati in povezati z že obstoječimi nizi podatkov, kot so črtne kode ali na novo pripeti na poti. "

Družba predlaga, da bo vsak korak dobavne verige, ki je vključen v verigo podatkov, omogočil varno revizijo vseh transakcij, ki so prinesle končno stanje, tj. Da se preveri neprekinjena veriga zadrževanja od surovin do konca prodaje.

 

10. Kriptovalute in njihova uporaba

Prav kriptovalute in Bitcoin so največ pripomogli k prepoznavnosti blockchain tehnologije. Malo ljudi ve, ampak kriptovalute so nastale kot stranski produkt drugega izuma. Satoshi Nakamoto, neznani izumitelj Bitcoina, prve in še vedno najbolj pomembne kriptovalute, ni imel nikoli namena iznajti valuto. V svoji napovedi Bitcoina konec leta 2008 je Satoshi dejal, da je razvil “enak-z-enakim elektronski denarni sistem”.

Najpomembnejši del izuma Satoshija je bil, da je našel način, kako vzpostaviti decentraliziran digitalni denarni sistem. V devetdesetih letih je bilo veliko poskusov ustvarjanja digitalnega denarja, vendar so bili vsi neuspešni. Potem, ko se je izkazalo, da so bili vsi centralizirani poskusi neuspešni, je Satoshi poskušali zgraditi digitalni denarni sistem brez osrednjega organa. Kot sistem enak-z-enakim za izmenjavo datotek. Ta odločitev je botrovala rojstvu kriptovalute. Te so bile manjkajoči delček sestavljanke pri realizaciji digitalnega denarja. Razlog za to je nekoliko bolj tehničen in kompleksen, vendar boste, če ga boste razumeli, vedeli več o kriptovalutah kot večina ljudi. Poskusimo ga torej pojasniti čim bolj enostavno: Za vzpostavitev digitalnega denarja potrebujete mrežo z računi, bilancami in transakcijami. To je enostavno razumeti. Velik problem, ki ga mora rešiti vsako plačilno omrežje pa je preprečevanje tako imenovane dvojni porabe: preprečiti je torej potrebno, da bi ena oseba porabila denar dvakrat. Običajno se to nadzoruje s pomočjo centralnega strežnika, ki vodi evidenco o bilancah.

V decentralizirani mreži tega strežnika ni, zato bi moral vsak uporabnik vse to voditi zase. Vsak uporabnik v omrežju mora imeti seznam z vsemi transakcijami, da preveri, če so prihodnji posli veljavni ali gre za poskus dvojne porabe.

Če se uporabniki sistema ne strinjajo o le eni, tudi najmanjši transakciji, je vse uničeno. Potrebno je absolutno soglasje. V ostalih primerih o tem odloča osrednji organ, ki presoja pravilno stanje bilanc. Toda kako bi lahko dosegli tovrstno soglasje brez osrednjega organa? Do Satoshijevega odkritja tega ni vedel nihče in v resnici tudi nihče ni verjel, da je sploh mogoče.

Satoshi je dokazal nasprotno. Njegova glavna novost je, da je dosegel soglasje med uporabniki brez osrednjega organa. Kriptovalute so del te rešitve – tisti del, ki je podal navdihujočo, zanimivo rešitev in jo pomagal uvesti po vsem svetu.

Če bi želeli kriptovalute opisati s preprosto definicijo,bi ugotovili, da gre v resnici samo za omejene vnose v bazo podatkov, ki jih nihče ne more spremeniti brez izpolnjevanja posebnih pogojev.

Enako velja na primer za denar na vašem bančnem računu: ali gre v resnici za kaj več kot za vnose v zbirko podatkov, ki se lahko spremenijo samo pod posebnimi pogoji? Enako velja celo za fizične kovance in bankovce. Vsakršen denar temelji le na preverjenih zbirkah različnih podatkov o računih, bilancah in transakcijah.

Vidnejše kriptovalute

Bitcoin

Eden in edini, prva in najbolj znana kriptovaluta. Bitcoin služi kot digitalni zlati standard v celotni industriji kriptovalut. Uporablja se kot globalno plačilno sredstvo in je glavna valuta kibernetskega kriminala. Po sedmih letih obstoja se je cena Bitcoina povečala od 0 na več kot 9.000 dolarjev, obseg transakcij pa je dosegel več kot 200.000 dnevnih transakcij.

Ethereum

Ta mlajša kriptovaluta zaseda drugo mesto v hierarhiji kriptovalut. Ethereum se od bitcoina razlikuje po tem, da v blockchainu ne potrjuje le transakcij, ampak tudi kompleksne pogodbe in programe. Ta fleksibilnost omogoča, da je Ethereum popoln instrument za “blockchain” uporabo.

Ripple

Verjetno namanj priljubljen – ali najbolj osovražen – projekt v skupnosti kriptovalut. Osnovna valuta Rippla je XRP, vendar ta kot valuta ne služi kot medij za shranjevanje in izmenjavo vrednosti, ampak bolj kot zaščita omrežja pred neželenimi aktivnostmi. Ripple Labs so s pomočjo pred-rudarjenja ustvarili vsak XRP-kovanec in jih razdelili. To je tarča največjih kritik, ker ne gre za pravo kriptovaluto in posledično se tudi XRP ne šteje kot dober hranilec vrednosti.

Xaurum

Xaurum je prva kriptovaluta, kjer neodvisna inštitucija skrbi, da je v trezorjih celotna emisija kriptokovancev zavarovana z zlatom. Vsak imetnik Xaurum kovanca lahko kadar koli zamenja svoj kriptokovanec za zlato v fizični obliki in premišljena poteza snovalca te valute je prepričala dvomljive investitorje. Xaurum se je v vsega nekaj letih obstoja povzpel na lestvico TOP50 najbolj prodajanih kriptovalut in stabilno napreduje proti vrhu.

Litecoin

Litecoin je bil ena od prvih kriptovalut po Bitcoinu, ki je z večjo količino kovancev in novim rudarskim algoritmom prinesel resnično inovacijo. Kljub vsemu mu ni uspelo pridobiti uporabnikov in je svojo bitko proti bitcoinu izgubil, je pa še vedno valuta, s katero se aktivno trguje in ostaja rezarva v primeru, da bitcoinu spodleti.

Monero

Monero je najbolj izrazit primer kriptografskega algoritma. Ta algoritem je bil izumljen z namenom, da zagotovi zasebnost, ki bitcoinu manjka. Če uporabljate bitcoin, je vsaka transakcija dokumentirana v blockchainu in pot transakcij se lahko spremlja. Z uvedbo koncepta monera je bil ustvarjen algoritem, ki lahko to pot zabriše. Monero je vrhunec svoje priljubljenosti dosegel poleti 2016, ko so se na črnih trgih odločili, da ga sprejmejo kot valuto. To je povzročilo stabilno povečevanje cene, medtem ko se zdi, da dejanska uporaba Monera ostaja zelo majhna.

Poleg teh obstaja še na stotine drugih kriptovalut. Večina od njih niso nič drugega kot poskus, da bi pritegnili vlagatelje in hitro ustvarili dobiček, mnoge pa so tudi igrišča za preizkušanje novosti v tehnologiji kriptovalut.

Predstavili smo novih 10 možnosti uporabe blockchain tehnologije v praksi. Njihov seznam se vsak mesec širi.

Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje (www.fkpv.si) je kot prva v Sloveniji v svoj predmetnik uvrstila predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut.

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak

 
 
 
 
 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 21. Sep 2019 at 23:23

90 ogledov

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor
MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so danes obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.   Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta dr. Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku. Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju. Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.   Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič. Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. O Slovenskem narodnem gledališču Maribor V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945. Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926. V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nad-povprečno veliko premier; v sezoni 1919/1920 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je začela redno delovati tudi Opera, je bilo v povprečju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih s približno 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povprečje v eni sezoni okrog 20 premier in približno 200 ponovitev. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni večer v koreografiji Marte Remškarjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celovečerna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951. Sredi petdesetih let je bilo v povprečju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna s približno 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno približno 250 ponovitev. V SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Tomaža Linharta, Frana Saleškega Finžgarja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partljiča ..., med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J. B. P. Molièra, Branislava Nušića, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. Čehova, Bertolta Brechta ... Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih (v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder) na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000. O AMBASADORJIH SNG MARIBOR Peter Boštjančič je neizbrisno zapisan v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Analitično poglobljenost in odrsko markantnost svojih igralskih interpretacij je spajal s celovito gledališko angažiranostjo. V svojem dolgoletnem delovanju je z izrednim posluhom za žlahtnost gledališkega izraza kot nosilec repertoarja in nepogrešljiv član našega dramskega ansambla zaznamoval mariborsko gledališče in celotno slovensko gledališko umetnost. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Za ves ustvarjalni opus mu podeljujemo častni naslov Ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor.   Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta, je zagotovo eden izmed tistih veličastnih umetnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v dveh desetletjih aktivnega koreografskega ustvarjanja postal svojevrstna institucija, čigar kreacije plešejo največji plesalci svetovnega formata v najslavnejših svetovnih gledališčih. Od leta 2003, ko je postal vodja mariborskega Baleta, se je le-ta pod njegovim vodstvom začel usmerjati v sodobni umetniški izraz in iskati nove estetske tokove. Postal je prepoznavno poustvarjalno telo, ki žanje uspehe tako doma kot na številnih prestižnih festivalih in gledaliških prizoriščih v tujini.   Danilo Rošker, ki že osemnajst let vodi SNG Maribor, je eden ključnih akterjev, ki je postavil temelje mariborskemu gledališču na prelomu tisočletja. Leta 2003, ko je gledališče prešlo pod neposredno okrilje Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bil rešen pravnoformalni in finančni status gledališča, z obnovitvijo Stare dvorane in nato še z akustično obnovo Velike pa so se uredili še tehnični pogoji za ustvarjanje, kar je omogočilo hvalevredna obdobja umetniških razcvetov vseh enot: Drame, Opere, Baleta in festivala Borštnikovo srečanje. Danilo Rošker svoje gledališče pozna do obisti, odprt je za dialog, toleranten, empatičen, a tudi odločen, drzen in pogumen. Po njegovi zaslugi je naše gledališče postalo prepoznavna, sodobna in odprta institucija, ki ustvarja umetniške presežke.   Tomaž Pandur, vizionar, ki je svoje sanje prevajal v gledališko resničnost, je leta 1989 za sedem let postal umetniški vodja mariborske Drame. S svojim impozantnim mariborskim opusom, ki sega od Fausta, Hamleta, Carmen, Božanske komedije, Ruske misije do Babilona, je ime mesta in njegovega gledališča ponesel v svet. Zaznamoval je gledališče, vplival na generacije ustvarjalcev in gledalcev, razburkal mirne gledališke vode z drznim pogledom čez znana obzorja. V slehernem gledališkem trenutku je iskal kvintisenco mitskega in arhetipskega, odkrival lepoto trenutka, božanskost človeka in proučeval konflikt med končnostjo in neskončnostjo. Z njim je mariborsko gledališče ter občinstvo doma in po svetu sanjalo svoj sen.    

Sat, 21. Sep 2019 at 17:53

64 ogledov

Uspešno izvedena poletna šola blockchaina v Celju
Poletna šola blockchaina je bila na Fakulteti za poslovne in komercialne vede (FKPV) Celje izvedena v času od 17.9.-19.9.2019 Blockchain je nova tehnologija zaupanja, ki omogoča, da ustvarite eno, nesporno različico podatkov, ki je na razpolago več deležnikom hkrati. S svojo infrastrukturo blockchain podjetjem odpira nove priložnosti za ustvarjanje vrednosti in je prinaša pozitivne spremembe. Z varnim načinom preverjanja informacij in učinkovito izrabo podatkov blockchain pospešuje razvoj družbe, usmerjene v storitveno gospodarstvo. Kot prva slovenska fakulteta je Fakulteta za komercialne in poslovne (www.fkpv.si) v Celju v študijskem letu 2018/2019 v svoj program vključila izbirni predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut. Omenjeni izbirni predmet lahko izbirajo študentje vseh štirih dodiplomskih programov: komerciala, turizem, poslovna informatika in varnostni management. Za tri dni se je tako  Celje in z njo FKPV spremenila v blockchain središče Slovenije. V okviru poletne šole so se predstavile slovenske inštitucije, ki se ukvarjajo z blockchainovm (Blockchain Think Tank Slovenia , European Blockchain Alliance, in portal Kriptovalute.si). Svoje aplikacije, ki delujejo tudi na blockchain tehnologiji pa so predstavila različna podjetja (Top študent, Hiveterminal, Sacret life, Xaurum, Tim valores, …) Poslovno-davčno-pravne vidike in izzive, ki spremljajo  projekte zbiranja finančnih sredstev s pomočjo kripto žetonov so predstavili strokovnjaki iz prakse, priznani davčni svetovalec Ivan Simič in pravnik Ivo Grlica. Posebna poslastica poletne šole je bila predstavitev slovenske spalne kapsule airpod.io, ki bo postavljena na različni svetovnih letališčih in bo uporabnikom omogočala miren počitek na ter vedno hrupnih in nemirnih prostorih. V poslovni model delovanja kapsule je vključena tudi blockchain tehnologija. Udeleženci poletne šole so za zaključek s pomočjo lego kock (po metodi LEGO® SERIOUS PLAY®) preizkusili svojo kreativnost in domišljijo ter izdelali svoj model in vidik blockchain tehnologije (www.resna-igra.si). Delavnico je izvedel Jaka Oman – certificirani fasilitator. V času izvedbe poletne šole je celjska podružnica podjetja Bitnik - Locoins (na svoji mobilni pisarni  v prostorih poletne šole ) omogočila udeležencem informacije o nakupu in prodaji treh različnih kriptovalut: Bitcoin ali Etherium ali Litecoin. (https://locoins.io/sl/) Fakulteta se tako vključuje in povezuje različne strokovnjake iz področja blockchain tehnologije in se veseli vseh njihovih novih dosežkov slovenskih podjetij ter znanja, ki ga bodo študente dobili v okviru predmeta Uporaba blockchain tehnologije in kriptovut. Več informacij na http://www.fkpv.si/poletna-sola-z-eno-od-najbolj-vrocih-tematik-ta-hip-blockchain/  Mirjana Ivanuša- Bezjak  

Fri, 20. Sep 2019 at 20:20

275 ogledov

Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves
Danes so na Rogli odpirli novo turistično pridobitev, Pot med krošnjami. Temejni kamen zanjo so položili 27. maja letos,v manj kot štirih mesecih pa kje že gostila prve sprehajalce. Dolga je dober kilometer, vije pa se med vršaci pohorskih smrek. Lahko bi dejali, da sodi v kategorijo posebnih turističnih atrakcij, ki bo prav gotovo pritegnila v Zreče in na Roglo številne nove izletnike in turiste. Turistični delavci so že kar nestrpno čakali na njeno današnjo otvoritev, podobno kot so pred 3. leti čakali na odprtje razglednega stolpa Vinarium sredi lendavskih goric, doslej pa se je nanj povzpelo že več kot 300 tisoč obiskovalcev. Celotna dolžina poti med krošnjami smrek  je 1.043 metrov, od tega je polovico sprehajalne poti, druga polovica pa se vije na 37 metrov visok stolp. Z vrha je mogoče videti vrhove na vseh straneh neba, ob lepem vremenu in dobri vidljivosti lahko menda uzrete celo Učko, hribovje v severni BiH, madžarsko panonsko nižino in na drugi strani, seveda, Triglav. Projekt, vreden 4,5 milijona evrov, je nastal v partnerstvu občine Zreče, Uniturja in češkega investitorja Zažitkova Akademie, ki je podobne poti zgradil že na Češkem, Slovaškem in Bavarskem, po Rogli pa sledi postavitev v francoski regiji Alzacija.

Fri, 20. Sep 2019 at 13:21

300 ogledov

Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, le jedrskih fizikov in zdravnikov od nikoder!?
Poletje je že mimo, pričakovanja da jih bo manj ali nič več, migrantov, ki nezakonito in na civilizacijsko neprimeren način prihajanje  in ostajanje na ozemlju Slovenije,  se kar nadaljuje. Kaj pravzaprav počnejo tisti ki so zadolženi  po politični liniji, minister  za notranje zadeve kot eden od najbolj izpostavljenih, ter organi v sestavi, ki to izpeljujejo v okviru pooblastil ki jim ga daje država? Ob neštetih poročil i sporočil zvemo samo golo statistiko pa še tista popolnoma razvrednoti samo delo  policistov in ostalih ki se zadržujejo na meji da jo varujejo. Ob statistiki, tako kot je bilo za dva dni nazaj(16 in 17 september), ki je na razpolago  o prijetih migrantih in sicer 186 na mejnih prehodih, od tega na področju PU Novo Mesto 137 kar je neslavni rekord, normalen človek obnemi. Vloga policistov je tukaj zelo minorna, zreducira se pa popisovanje in poizvedbo o njihovem poreklu, starosti, državi, pa še to je sila relativno, vedoč da si vse to lahko v trenutku omislijo. Taisti nezakoniti migranti po zaključenem začasnem obravnavanju so deležni humanega postopka na račun nas davkoplačevalcev. Policisti so samo uradni »sprovajalci« do azilnih domov za tujce ali do prvega prehodnega, začasnega bivanja. Da je to tako kot v zgoraj opisanih stavkih priča tudi zadnje poročilo, kot mnoga druga do sedaj,  o ilegalnih prehodih tujcev  na območju PU Celje, kjer navajajo,  da so od srede, 18. 9. 2019 od 6. ure, do danes,  19.  9.  2019  do  6.  ure,  obravnavali  4  tujce,  ki so ilegalno prestopili državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Nekaj pred  tretjo  uro  zjutraj  so  jih  na  območju  Rogaške  Slatine,  v  bližini prehodnega  mesta  Vidine,  prijeli  4  državljane  Maroka.  Trije  so bili mladoletni.   Dva   so  vrnili  hrvaškim  varnostnim  organom,  dva  bosta nastanjena v Centru za tujce v Postojni. Da to ni več ali morda nikoli ni bil sporadični pojav,  je jasno že nekaj časa. Jasno je tudi to ,da je Evropa načrtno izbrana za sesuvanje in za devastacijo ter  razkroj vsega dobrega in civiliziranega v njej. Mnogo bolj strašljivo in grozno je to da v to večji del sama prostovoljno sodeluje  oziroma se pogovarja kot z »poslovnimi » partnerji o tem kolikor lahko, v katero državo lahko gredo in kolikor denarja se lahko plasira v to in ono početje v zvezi z to problematiko. Skrajno abotno je to da se pristaja na izsiljevanje s strani Turčije, da v kolikor ne dobi želenega denarja (beri milijarde EUR) bo spustila že pripravljena dva milijona »instant«  ali vedno pripravljenih migrantov  na sirski strani Kurdistana. Da to lahko dnevno dozira pričajo podatki z grških otokov, da jih je v zadnjih desetih dneh prišlo novih 26 tisoč migrantov  kar je največ od poletja 2016 in da  jih Turčija za nalašč  v obliki pritiska spušča v Yunanistan-Grčijo.  Od tod pa do trditve da so Turki glavni podporniki menageriranja vstopa islama v Evropo, ni potreben  niti  en sam korak, zato ker je to več kot ne jasno da  je to dejansko tako.   Slovenija pa s svojo nevsebinsko,  medlo in brezkrvno politiko in odnosom do tega zelo perečega problema, samo zamegljuje in otežuje že tako slabo sliko in stanje.  Po pogovoru z nekaterimi policisti, ki delajo na meji in o tem ali bodo dosegli več z dodatno tehniko v obliki brezpilotnih dronov, ki jih baje naroča ministrstvo za notranje zadeve, cca 200 kosov,  za lažje  nadzorovanje meje  in odkrivanje lokacij prehoda ter zadrževanja večjih potencialnih skupin za nezakonit prehod čez mejo, navajajo da je to bolj del samopreslepitve, ki napeljujejo na to, da bodo uspešnejši kot do sedaj. Zdravilo je večje število policistov in vojakov z večjimi pooblastili ter seveda morebitna  podpora iz zraka v obliki helikopterja s pomočjo  termovizije.  Ne bi dolival olje na ogenj problematike  ilegalnih prehodov čez slovensko mejo, pa kljub temu bi opozoril še eno dodatno abotnost vladnih predstavnikov o predlogu izpred nekaj dni, ko so predlagali sosednji Avstriji skupne patrulje na meji  kot dodatni ukrep zajezitve  ilegalnih migrantskih  prehodov če  skupno mejo. Glede na poprejšnje izkušnje, ki so jih  »naši« nabrali v podobni obliki z sosedi Italijani, obstoja zelo velika verjetnost zadržanosti Avstrijcev do tovrstnega »izvirnega« in učinkovitega načina varovanja meje. Dan za tem predlogom pa smo bili deležni 8 kilometrske kolone na Šentilju in natančnejših pregledov  vseh, ki so želeli vstopiti v sosedno Avstrijo.   Drugače bo, žal, policija mogla dodati še eno alinejo v svojem delu , in sicer prevoz ilegelanih migrantov do prve nastanitve v notranjost države. Seveda pa kasneje »prosto » gibanje in vse kar sodi v prijazno dobrodošlico  s strani Slovenije do bodočih tako prepotrebnih »znanstvenikov« ter ostalih manjkajočih intelektualnih potencialov z vzhoda. Vprašanje ni več ali smo  kaj zagrešili in zgrešili v odnosu do problematike ilegalnih in nezakonitih migrantov, ampak kako daleč smo zašli  ter ali je možno vrniti se na pravo pot? Vane K. Tegov

Thu, 19. Sep 2019 at 22:36

783 ogledov

Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi osvobodimo
Slovenija, ti zgodovinski spomin sega 31 let nazaj, ko se je na Roški v Ljubljani zbralo več kot 30 tisoč protestnikov, ker je vojaški vrh takratne JLA 1988. leta z aretacijami Janeza Janše, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla, pričel nasilno posegati v slovensko politično življenje. Prebujala se je slovenska pomlad, ustanavljale prve politične stranke, ki so na glas zahtevale demokratične volitve, dozorevala je tudi ideja o samostojnosti Slovenije. To je seveda šlo hudo v nos takratni partijski vršiki v Sloveniji in Jugoslaviji, zato so po tem, ko je v javnost pricurljala razprava takratnega prvega komunista v Sloveniji, predsednika ZKS Milana Kučana na 72. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, Udbovci prečesali prostore podjetja Mikroada, v katerem je bil zaposlen Janez Janša in pri tem naleteli tajni vojaški dokument. Sledile so aretacije, sodni procesi pred vojaškim sodiščem, množica pa z vsakim sojenjem vse večja. Ustanovil se je odbor za varstvo človekovih pravic in 21. junija 1988 na Kongresnem trgu pripravil protestni shod, ki se ga je udeležilo več kot 30 tisoč zavednih Slovencev. Takrat se je zgodilo to, kar bi se moralo 10. oktobra letos. Odbor, ki ga je vodil Igor Bavčar jeuspel povezati že takrat povsem razglašeno opozicijo. Njegovo delo je pritegnilo več kot 400 različnih organizacij in več kot 60 tisoč posameznikov. Tudi v tem gre iskati temelje bodoče Demokratične koalicije Slovenije, ki je z zmago na prvih "demokratičnih" volitvah prevzela oblast in Slovenijo popeljala na samostojno pot.  Civilnodružbeno gibanje, ki se je rodilo z afero JBTZ lahko primerjamo s taborskim gibanjem na Slovenskem, na katerih so se prvič izkristalizirale zahteve po slovenski državi. Množična mobilizacija podobno mislečih je leta 1988 pospešila demokratizacijo slovenske družbe in napovedovala začetek skorajšnjega konca tako sistema kot jugoslovanske države. Kaj pa danes, ko prihaja 29. obletnica plebiscita, na katerem smo se Slovenkein Slovenci z velikansko večino opredelili za samostojnost, demokracijo in vrednote evropske demokracije, ki smo jo uresničili z junijsko osamosvojitvijo? Res smo se osamosvojili, ne pa tudi osvobodili! Zato danes po 28. letih samostojnosti smo še vedno utesnjeni v okovju nekdanjega komunističnega režima, ki ga pooseblja "globoka država" z zloglasnim Forumom 21, na njegovem tronu pa nekdanji prvi komunist Slovenije Milan Kučan, ki je voljčjo dlako zamenjal za ovčjo, nrav pa ne. In Slovenci, ki so se 1988. leta množično zgrinjali na Roško in na Kongresni trg v podporo in oporo demokratični opoziciji, so "padli" na novo nedolžno preobleko Milana Kučana in ga ustoličili za prvega predsedhika samostojne Slovenije, četudi mu samostojna država nikoli ni bila in mu še vedno ni intimna opcija.  Danes, skoraj po treh desetletjih samostojnosti, nas okovi globoke države še bolj utesnjujejo, Milan Kučan kot upokojenec pa iz varnega ozadja Murgel vse bolj aktiven v vodenju države. Človek preprosto ne more verjeti, da je še danes ljudi strah na glas izreči kritično misel o aktualnih oblastnikih, četudi vidijo, da si oblast ohranjajo s korupcijo, klientelizmom, da jim je, sicer peščici prvorazrednih državljanov, dovoljeno praktično vse, seveda dokler bodo služili interesom globoke države oziroma partijsko udbaškega omrežja, ki je preživelo osamosvojitev. Žal Slovenija ni bila sposobna izvesti lustracije tako, kot so to storile države nekdanjega komunističnega bloka. Zato so se nam zgodile Depale vasi, afera Patria, divje tajkunske privatizaciije slovenske nacionalne srebrnine, bančne luknje, pralnice mafijskega in terorističnega denarja v državnih bankah, milijardne kraje javnega davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, energetiki, infrastrukturi, da se nam dogajajo novi obrazi....vse pod taktirko omrežja Foruma 21.  Enkrat pa mora počiti. Enkrat bomo morali jasno in dovolj glasno izreči "DOVOLJ JE!" Vrnite nam Slovenijo, ki ste si jo prisvojili po tem, ko smo jo mi kot državo postavili na noge. Bomo Slovenci zbrali dovolj poguma in samozavesti, da se v četrtek, 10. oktobra udeležimo protestnega shoda na Prešernovem trgu? Smo sposobni ponoviti Roško, če že ne Kongresnega trga, smo sposobni na Prešercu množično podpreti zahteve, ki jih je v 15 točk strnil organizator protestnega shoda. Že prva točka, vrnitev pravne države bi morala biti dovolj močan razlog za udeležbo. Tako kot sedaj slovensko krivosodje tepta temeljne človekove pravice Slovenkam in Slovencem, si tudi v jugoslovanskem komunističnem režimu niso privoščili. Tudi zato so civilna gibanja in iniciative, ki so se združile v pripravi protestnega shoda na Prešercu, dogodek poimenovale REŠIMO SLOVENIJO! Še je čas, vendar je vse manj.  Zato za sklep: Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi dokončno osvobodimo! Nekatere politične stranke so že izrekle javno podporo organizaciji shoda, SDS in SLS na primer!

Wed, 18. Sep 2019 at 18:46

2077 ogledov

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?
O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže izgubljati besed. V tem trenutku sodi med najbolj "vroče" politične obraze v Sloveniji, ki se je kot David proti Golijatu uprl udbaškemu omrežju v mariborski policiji, tožilstvu in sodiščih, lar nekaj let prestajal sodne kalvarije, kjer so mu bile na vsakem koraku kršene temeljne človekove pravice....in vse to je preživel, ohranil pokončno glavo, četudi so po njem zlivali gnojnico, ga diskreditirali na vsakem koraku. Trpela je tudi njegova družina in vse to se seveda ne da poplačati skozi denar. Zato pa bo po svoje satisfakcijo doživel s pričetkom delovanja posebne preiskovalne komisije državnega zbora, pred katero se bodo zvrstili vsi tisti, ki so v policijsko kriminalističnih vrsta, na tožilstvu in sodiščih v spregi delali vse, da Franca kanglerja dokončno zatolčejo.O vsem tem, o nedelovanju prave države, kar dokazuje tudi v nebo vpijoč primer družine Jankovič, sva govorila v današnji oddaji Sreda v sredo.
Teme
blockchain

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno nova področja uporabe blockchain tehnologije v praksi