SI
Dr. Tamara Griesser Pečar: Kaj že praznuje Slovenija 27. aprila?!
Slovenija ima torej državni praznik brez vsake vsebine. Ta dan leta 1941 ni bilo ne OF in ne upora
V Fokusu
Novice

Petek, 26. april 2019 ob 22:27

Odpri galerijo

2018 Socialni demokrati na čelu s predsednikom Dejanom Židanom so pred državnim praznikom, Dnevom upora proti okupatorju, položili venec pri spomeniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF) v Rožni dolini v Ljubljani. (Twitter @strankaSD)

Glede na dejstvo, da  na predvečer Dneva upora proti okupatorju, tako je 27. april kot državni praznik opredelila levičarska oblast v državi, ki se tudi po 28. letih samostojnosti in neodvisnosti, še vedno ni otresla ideoloških spon propadle komunistične Jugsoavije, od vsepovsod odmevajo revolucionarni borbeni napevi, ko se še danes preko govornic Slovencem "prodajajo" zgodovinske laži, si je uredništvo spletnega časopisa V FOKUSU "drznilo" objaviti tekst, ki ga je aprila lani v časniku.si objavila zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar. Tako kot lani, je aktualen tudi leto, morda še celo bolj!

Naslov je preprost in jasen: kaj praznujemo Slovenci 27. aprila? 

»Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji upornikov iz leta 1941 prinesel šele 25. junij 1991.« (Anton Drobnič)

Slovenija se vidno obrača nazaj v smer, katero je zapustila ob osamosvojitvi. Čeprav je članica Evropske unije (EU) in Nata, je njena zunanja politika pod taktirko sedanjega ministra v odhajanju Karla Erjavca prorusko usmerjena. Erjavec je potoval v Moskvo v času, ko je EU zaradi mednarodnopravno nedopustne zasedbe Krima in dogodkov v vzhodni Ukrajini razglasila sankcije proti Rusiji. Minister se zavzema celo za prekinitev teh sankcij. Kar nekajkrat je srečal ruskega zunanjega ministra, ne pa tudi ameriškega. Zastrupitev prejšnjega ruskega agenta in njegove hčerke v Angliji s sovjetskim strupom Novičok pa je za njega nedokazana itn. Ruski veleposlanik je zato, nenavadno za diplomata v volilnem času, podprl njegovo politiko. Postavlja se celo vprašanje ali ni kršil konvencijo o diplomatskih odnosih.

Zato ni presenetljivo, da je ameriški veleposlanik v intervjuju v Reporterju (4. 4. 2018) dejal: »Slovenci bi morali dolgoročno presoditi, kaj je njihov interes. So to demokratične vrednote Zahoda, svobodni trg ali so bolj naklonjeni ruskemu modelu družbe.«

Tudi na drugih poljih vse kaže, da so močne sile v Sloveniji, ki se zavzemajo za drugačno (nedemokratično) državo. Simboli komunističnega nasilja se brez vsakega sramu pojavljajo vedno pogosteje na različnih prireditvah, častna straža slovenske vojske je sodelovala na Kočevskem Rogu ob odkritju spomenika enemu največjih zločincev komunističnega režima v Sloveniji. V drugih postkomunističnih državah so komunistični simboli kot tudi nacionalsocialistični, če že ne prepovedani (Litva, Latvija, Moldavija), vsaj povsem nezaželeni. Slovenija je tudi edina prej komunistična država v EU, ki na državni ravni ni obsodila komunizma.

26. aprila ni bila ustanovljena OF, temveč Protiimperialistična fronta
Zgodovinski miti, ki jih je krojila komunistična oblast in zgodovinopisje kot njeno orodje, se še nadalje negujejo. Vsako leto se npr. vrstijo prireditve, ki so dediščina komunističnega režima, kot npr. januarja v Dražgošah. V to kategorijo je potrebno umestiti tudi državni praznik 27.aprila. Od leta 1948 pa do osamosvojitve je bil to (razen v obdobju 1958-1968) dan Osvobodilne fronte (OF), od osamosvojitve naprej pa se praznuje kot dan upora. Oboje ne ustreza zgodovinski resnici. Slovenija ima torej državni praznik brez vsake vsebine. Ta dan leta 1941 ni bilo ne OF in ne upora.


Kdor hoče zgodovinsko in pravno presojati razmere v Sloveniji med drugo svetovno vojno, mora odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj – predvsem o pravnem položaju in resničnem delovanju OF, vrhovne organizacije tako imenovanega »narodnoosvobodilnega boja«. Ob tem moramo ugotoviti, da že začetki OF niso točno dokumentirani – popolnoma v nasprotju z izročilom komunistov. Nekemu srečanju v Vidmarjevi vili 26. aprila (in ne 27.aprila) so naknadno, po vojni, šele dali pravo vsebino. Ker očitno leta 1941 to srečanje ni bilo zelo pomembno, se prisotni niso spomnili niti na točen datum. Ohranjen tudi ni zapisnik ali kak drug originalni dokument, spomine pa so protagonisti pisali po vojni. Vsekakor pa 26. aprila ni bila ustanovljena OF, temveč Protiimperialistična fronta (PIF).

         

KPS je bila 27. aprila 1941 zaveznica Hitlerjeve Nemčije
Komunistična partija Slovenije (KPS) je bila kot del Komunistične partije Jugoslavije sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Danes se tudi na zahodu redko sliši, je pa dejstvo, da sta Nemčija in Sovjetska zveza (SZ) bili zaveznici in da sta začeli drugo svetovno vojno na isti strani: Nemčija je napadla Poljsko 1.septembra 1939, SZ pa 17. septembra, napadi na druge države so sledili. Državi sta podpisali 23.avgusta 1939 Hitler-Stalin pakt (tudi Ribbentrop-Molotov pakt po zunanjih ministrih, ki sta ga v imenu Hitlerja in Stalina podpisala) in 28.septembra 1939 še Mejno in prijateljsko pogodbo. Obe sta vsebovali tajni protokol, v katerih sta si državi razdelili sosednja ozemlja.

SZ je Nemčiji celo omogočila pridobivanje surovin, ki so bile potrebne za izgradnjo nemške vojne industrije. Nemčija sama surovin ni imela in je bila zato odvisna od importov. Zaradi angleškega bojkota ni mogla direktno importirati surovin razen iz SZ. Tiste pa, ki jih SZ sama ni imela, je SZ uvažala za Nemčijo iz celega sveta. Šele ko je Nemčija 22. junija 1941 napadla tudi SZ, je SZ pristopila na stran zahodnih zaveznikov. Ta preobrat so potem po zahtevi Moskve naredile tudi vse članice Kominterne.

PIF naperjena proti imperialistom in domači „kapitalistični gospodi“
Prav zaradi direktiv iz Moskve seveda KPS (KPJ) na nemški napad na Jugoslavijo 6.aprila 1941 ni reagirala. PIF ni bila naperjena proti okupatorjem, kar je razvidno že iz imena, temveč proti imperialistom in sicer angleškim, francoskim, ameriškim, pa tudi proti nemškim in italijanskim, kadar so se v očeh komunistov izkazali za take, kar pa okupatorji po logiki komunistov takrat  še niso bili – in proti domači „kapitalistični gospodi“, ki se je „zatekla pod angleško imperialistično okrilje.«  Še na partijski šoli na Rogu je Kardelj leta 1944 razlagal, da je bila vojna med Anglijo in Nemčijo vse do nemškega napada na SZ »imperialistična, torej krivična.

S Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo in z zvezo z Anglijo in SZ, se je karakter vojne spremenil. Vojna med Anglijo in Nemčijo je postala pravična.« Za Kardelja fašizem ni bil glavni sovražnik: »Fašizem je samo izraz imperializma. Zato tudi ni glavni strateški sovražnik in je važen izključno le za taktiko proletariata … glavni sovražnik proletariata je ostal imperializem.« (V. Deželak-Barič, Prispevki za novejšo zgodovino, 1995, št. 1. 2, str. 144-146)

Preimenovanje PIF v OF zaradi taktičnih razlogov
Po napadu Nemčije na SZ, ko se je situacija spremenila in je bilo v interesu SZ, da se preusmeri v boj proti okupatorju, se je PIF iz taktičnih razlogov preimenovala v OF, vendar je cilj ostal isti: revolucija in prevzem oblasti. Takrat je napočila priložnost, ki jo je imel v mislih Kardelj oktobra 1940, ko je v Zagrebu napovedal, »da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo v interesu Sovjetske zveze.« (Peta zemaljska konferenca KPJ, Izvori za istoriju SKJ, Beograd 1980, str. 204).

Po vojni so komunisti hoteli zbrisati začetke druge svetovne vojne, torej zavezništvo SZ in komunistov z Nemčijo, pa seveda tudi dejstvo, da vse do nemškega napada na SZ niso organizirali upora proti okupatorju. Nastal je mit, da so komunisti še isti mesec, ko so si okupatorji razdelili Slovenijo, ustanovili OF in s tem začeli organizirati boj proti okupatorju. Seveda pa je povsem jasno, da je bilo jugoslovanskim komunistom prizadevanje za izključno oblast pomembnejše od vsakega boja proti okupatorju.

Udeležba Sokolov v PIF oz. OF pod vprašajem
Boris Kidrič, eden glavnih aktivistov PIF, je v Moskvo leta 1944 pisal, da je ustanovni sestanek sklical centralni komite KPS. Povabljene so bile tiste skupine, s katerimi je KPS pred vojno tesno sodelovala in so bile zastopane v »Združenju prijateljev SZ«. Do sedaj je veljalo kot neizpodbitno dejstvo, da so bile ustanovne skupine PIF in OF poleg KPS še deli krščanskih socialistov, »levi« Sokoli in levi intelektualci.

Kot nazorno razkriva pravkar objavljena monografija Ivana Čuka in Aleksa Lea Vesta Prevarani Sokoli (SCNR, Ljubljana 2017) pa dejstva kažejo drugačno sliko. Študija postavlja prav udeležbo Sokolov pod vprašaj. Zoran Polič in Franjo Lubej, ki naj bi zastopala Sokole v PIF in OF, nista bila več člana Sokola. Bila sta med tistimi, ki so bili izključeni na društvenem disciplinskem sodišču, na tim. Taborskem procesu (1939). Ustanovni član PIF Josip Rus, ki je pozneje postal prvi predsednik Izvršnega odbora OF, pa ni imel prav nobene funkcije ali pooblastila, da nastopa v imenu Sokolov. Uradno so sokolski predstavniki bili staroste ter njihovi namestniki, pa tudi tajniki žup in Jugoslovanske Sokolske zveze. Vse to Rus ni bil. Ivan Čuk in Aleks Leo Vest v svoji študiji natančno analizirata delovanje Sokola med obema vojnama vse do razpustitve po koncu vojne leta 1945. Opisujeta tudi prehod tim. »levih« Sokolov v vrste KPS. S tem pade še en komunistični mit.

Sokolski vojni svet (SVS) in Slovenska legija
V nasprotju s tistimi, ki so se priključili komunistom in ki niso imeli pooblastila da zastopajo Sokole, pa so dejanski legitimni zastopniki vseh petih sokolskih žup (oz. liberalni tabor) maja 1941 ustanovili Sokolski vojni svet (SVS), prvi predsednik katerega je bil Ladislav Bevc. To je bilo torej še mesec dni predno so komunisti začeli upor proti okupatorju. Avgusta pa je bila ustanovljena Sokolska legija, ki je kot Slovenska legija, ki jo je ustanovila stran SLS že konec maja 1941, bila ilegalna paravojaška enota usmerjena v sodelovanje z zahodnimi zavezniki in proti okupatorju.

Iz osvobodilne v državljansko vojno
Na drugi strani je konec junija 1941 nastala OF, ki so jo popolnoma obvladovali komunisti. Neposreden boj z okupatorjem so povezovali z bojem za revolucijo in nov (socialistični) red. Tu torej ni šlo samo za spopad s tujo oblastjo, ampak tudi za nov družbeni red, ki si ga večina ljudi sploh ni želela.

Taka usmeritev je nazadnje iz vojne naredila državljansko vojno. Komunisti so si prilastili odpor. Kot pravi odpor je veljalo le tisto, kar je služilo njihovim ciljem. Tisti, ki so mislili drugače, so bili razglašeni za izdajalce. Proti njim so bila dovoljena vsa sredstva, prav do umora in terorja. Ampak kaj je komunističnim revolucionarjem dajalo pravico, da so nastopali kot edini zakoniti varuhi reda in predstavniki „ljudstva“? Da so to bili, je v slovenskem zgodovinopisju in publicistiki do danes veljalo ko nekakšna dogma. Nihče se je ni smel dotakniti, ne da bi v očeh javnosti postal skoraj izdajalec in (ali) fašist.

Spomnimo se izjave pokojnega prvega slovenskega generalnega tožilca Antona Drobniča, ki je sprožila ostro kritiko: »Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji upornikov iz leta 1941 prinesel šele 25. junij 1991.«

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. May 2019 at 08:26

0 ogledov

Spomladanski mak je že pordečil travnike
Vsako pomlad travnike pobarva rdeči mak. Kaj vemo o njem? Po vsej verjetnosti ne mnogo. Naša prva asociacija je makovka (pecivo).   V starem Egiptu je mak veljal za cvetlico ljubez­ni, ki so jo zaljubljenci podarjali svojim izbrankam. Če ni ravno takrat cvetel, so namesto cvetočega šopka enako vlogo odigrale posušene glavice. Te so bile tudi tradicionalni dodatek v krstah mladih deklet. Še bolj razširjen, tako v vsakdanjem življenju kot v umetnosti in religiji, je bil v antični Grčiji. Zaradi obilice semen je bil sveta rastlina boginje plodnosti Demetre. Najverjetneje so ga uporabljali v različnih obredih, pri čemer so izrabljali njegove narkotične učinke in po navidezni smrti doživeli prebujenje v novo življenje.     Očitno je bil mak v antični Grčiji zelo priljubljen, saj je bil atribut številnih bogov in tudi same Hekate, kraljice temnih sil in čarovništva. Hipnos, bog spanja, in njegov sin Morfej, bog sanj, sta ga imela ves čas ob sebi. Njima so Grki darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili spokojen sen. No, za makovo cvetje sta bogova poskrbela tudi sama, saj so bila polja pred Hipnosovo palačo, ki je stala tik pred vrati podzemlja, prekrita z njim. Zanimiva je povezava spanja s smrtjo. Hipnos je imel brata dvojčka Tanatosa, boga smrti, vemo pa, da so v Grčiji smrtno kazen izvedli z napojem iz maka in trobelike, ki je najprej povzročil globok spanec in potem smrt.   Po antični mitologiji je za nastanek maka kriva ljubezen. Afrodita, boginja ljubezni, se je neizmerno zaljubila v lepega Adonisa, čeprav je bila poročena s Hefajstom, hkrati pa se je spogledovala še z Aresom. Ta je bil precej ljubosumen in se je sklenil kruto maš­čevati. Spremenil se je v divjega merjasca in na lovu zadal Adonisu smrtno rano. Užaloščena Afrodita ni mogla zadržati solz in po eni izmed različic je tam, kjer so solze padle na tla, zrasel mak z željo, da bi boginji prinesel pozabo. Želja se ji je uresničila in boginja je hitro našla uteho drugje.   V srednjem veku je bil mak atribut neumnosti in nevednosti, saj so čezmerni spanec povezovali s tema grehoma. Zaradi podobe križa, ki jo oblikujejo spoji štirih venčnih listov, pa je med kristjani simbol prave vere, rdeča barva cveta, ki spominja na kri, lahko predstavlja Kristusa in njegov pasijon.   Umetnost je bila v času romantike in simbolizma, še bolj pa v času umetniške dekadence konec 19. stoletja roži pozabe zelo naklonjena, zato jo najdemo upodobljeno na številnih slikah.   Ne samo v umetnosti, tudi na okrasnih gredah si je mak priboril svoje mesto in ima, kljub svoji kratkotrajni in krhki lepoti, številne oboževalce. Mak je enoletnica, dvoletnica ali trajnica, ki je doma na Kitajskem, v Avstraliji, Severni Ameriki, južni Afriki, Turčiji, Armeniji, Iranu, na Kavkazu, v Španiji, skratka povsod, kjer ima ta od 30 do 100 centimetrov visoka cvetlica ustrezne razmere. Potrebuje sončna do polsenčna rastišča in vlažna, a dobro odcedna tla.   Če želimo imeti mak na gredi stalno na istem mestu, moramo posaditi trajnega ali turškega, katerega veliki cvetovi se na pomlad bahajo v vseh mogočih odtenkih rožnate, rdeče, oranžne, bele in slezenaste barve, včasih celo v kombinaciji bele in rdeče. Nekateri imajo na cvetnih listih na sredini temno pego. Če vemo, da so ti maki doma v puščav­skih predelih, je jasno, da po cvetenju rastlina hitro naredi seme in odmre, da preživi sušno in vroče poletje. Iz odebeljene korenine, ki ostane v tleh, pa jeseni spet poženejo listi, ki ostanejo čez zimo zeleni. Maki so zelo skromni, ne prenašajo mokrih nog, občasno pa jih je dobro pognojiti. Sicer naredijo seme, vendar sejanci ne bodo imeli lastnosti staršev. Bolje je, če pozno poleti ali zgodaj jeseni odkopljemo makovo korenino, jo razrežemo na približno pet centimetrov dolge kose in jih navpično potaknemo v lončke z zelo peščeno zemljo. Že pred zimo bodo pognali majhni zeleni listki. Takšno vegetativno razmnoževanje je lahko zanimiv izziv, če pa nimamo časa in energije, sadike kupimo, saj je ponudba spomladi zelo velika.   Nekaterim ne ugaja, da potem ko mak odcveti in odmrejo tudi listi, na gredi ostane praznina. Začasno jo lahko zakrijemo z enoletnicami ali pa počakamo, da se razbohotijo sosede. Najbolje je, če imajo enake zahteve kot mak. Primerne so sibirske perunike, maslenice, ostrožniki, volčji bob, ivanjščice in okrasne trave. Turški mak je na vrtu vir prave eksplozije barv, zmotno pa je mišljenje, da iz njega pridelujejo opij.   Vrtni mak je tista vrsta, ki se uporablja v prehrani in kot vir olja za solato, iz njega pa pridobivajo opij. Njegovo znanstveno ime (Papaver somniferum) v prevodu pomeni uspavalni mak in se nanaša na njegove narkotične lastnosti. Je enoletnica, ki cveti od junija do avgusta z do 10 centimetrov velikimi cvetovi v čudovitih vijoličastih odtenkih. Nepogrešljiv je pri pripravi prekmurske gibanice in kot posip na pecivu, pa tudi na vrtu je lepa okrasna rastlina. Kot okras so uporabne posušene semenske glavice.     V Sloveniji je najbolj razširjen poljski mak (Papaver rhoeas), ki se kot plevel pojavlja v žitnih poljih in strniščih. Kot okrasno cvetlico pa najdemo čedalje več islandskega, ki je še posebno lep na skalnjaku, in kalifornijski zlati mak (Eschscholzia californica), ki raste na najbolj suhih tleh in celo suhozidih. Zelo redek je modri mak (Meconopsis betonicifolia), ki v svojih zahtevah odstopa od »običajnega«. Želi bolj kislo zemljo, polsenco, vlažno ozračje in ne previsokih temperatur. Vendar vse te zahteve poplača z nenavadno intenzivno modro barvo.   Res se makovo cvetje hitro osuje, vendar si kljub temu kdaj privoščimo šopek te živahne cvetlice in vnesimo ekstravaganco v svoj dom in življenje. Čeprav kratkoživ, pripoveduje tudi o ljubezni, bogastvu in spokojnem spancu. O sanjah vsakogar.                Poljski mak (znanstveno ime Papaver rhoeas) je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve. Cvet maka ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Pri odtrganem maku se venčni listi zelo hitro osujejo, zato za okrasne šopke cvetovi niso primerni. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Poljski mak je pogost motiv slikarjev/slikark zaradi svoje izredne žive rdeče barve v času cvetenja.   Poljski mak v Sloveniji V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki, kot plevel se pojavlja v žitnih poljih, na strniščih in ozarah, tudi na nasipališčih ter ob poteh. Poljski mak se je v Sloveniji razširil že davno v neolitiku z razvojem poljedelstva in gojenjem žit. Podobno kot mak so se razširile tudi rastline plavica in kokalj, znanstveno jih imenujemo arheofiti.   Znamka poljski mak   Le kdo ne povezuje rdečih makovih cvetov z žitnim poljem! Poljski mak ni edini predstavnik svojega rodu v Sloveniji, je pa vsekakor najbolj znan, tako da pod imenom »mak« razumemo običajno poljski mak, rastlino, ki se pojavlja kot plevel v žitnih poljih, na strniščih, v ozarah, pa tudi na raznih motenih rastiščih, kot so nasipališča, ob poteh ipd. Tako kot npr. plavica in kokalj tudi poljski mak ni pri nas popolnoma avtohtona rastlina, ampak se je razširil z gojenjem žit. Takšne rastline, ki so prišle k nam že davno, z razvojem poljedelstva od neolitika naprej, imenujemo arheofiti. Poljski mak je enoletnica, s slabo razraslim steblom, dlakava, njeni cvetovi so relativno veliki in živo rdeče barve. Ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Če mak nabiramo, se venčni listi zelo hitro osujejo. Prašniki so številni, črni, brazda pa je ploščata, žarkasto razširjena. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Iz sorodnikov poljskega maka – druge vrste tega rodu – pridelujejo opija ali pridobivajo makova zrna za pecivo. Cvetlico mak imamo tudi na znamki,ki jo je leta 2009 izdala Pošta Slovenije v seriji žitni pleveli.  

Thu, 23. May 2019 at 07:51

0 ogledov

Celje: Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju prejemnik prestižne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino
Gre za najprestižnejšo nagrado na tem področju, za katero sredstva prispeva program Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Petindvajset prejemnikov nagrade iz 16 držav je prejelo priznanje za izjemne dosežke na področjih konservatorstva, raziskav, predanega dela ter izobraževanja  usposabljanja in ozaveščanja. Med letošnjimi prejemniki nagrade v kategoriji konservatorstva je tudi Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju. Zmagovalcem se bomo poklonili na slavnostni podelitvi nagrad za evropsko kulturno dediščino (European Heritage Awards Ceremony) dne 29. oktobra v Parizu v času Kongresa evropske kulturne dediščine V okviru prenove infrastrukturnih vodov in obnove javnih površin v Celju leta 2013 in 2014 sta bila med arheološkimi izkopavanji odkrita del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe. ZVKDS OE Celje je pripravil elaborat za razširitev raziskav ter podal predlog za izvedbo prezentacije in situ. Arheološke raziskave, ki jih je vodil Pokrajinski muzej Celje, so znotraj rimske stavbe odkrile dva mozaika, črno-belega in črnega, ter pripadajoče zidove s hipokavstom reprezentančnega objekta, na katerih so še bile ohranjene sočasne freske. Konservacijo in restavriranje vseh arheoloških ostalin so izvedli strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKDS in Pokrajinskega muzeja Celje. Pripravljen je bil tudi projekt za prezentacijski paviljon, ki bi hkrati zaščitil arheološke ostaline in situ in jih predstavil javnosti, vključno z razstavo, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Projekt je večinsko financirala Mestna občina Celje, ob interventnih sredstvih Ministrstva za kulturo. Zavedajoč se problema dolgoročnega vzdrževanja, ohranjanja in zaščite spomenika je bila predlagana postavitev zaščitnega objekta, ki bi obenem nudil tudi možnost muzealizacije ostalin. Zahteva je bila, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer (predvsem temperature in vlage). Objekt je bil predviden na delu Glavnega trga, kjer je po bombnem napadu v času 2. svetovne vojne nastala vrzel v sicer sklenjeni pozidavi. Projektiranje objekta so prevzeli v Korpnik produkciji, d. o. o., kjer so objekt programsko razdelili na dva sklopa: vhodni paviljon v funkciji razstavišča, zaščite in prezentacije arheoloških ostalin in situ, ki je hkrati prehod do turistično informacijskega centra in muzejskega prostora znotraj obstoječega objekta. Ogled arheoloških ostalin z različnih zornih kotov je omogočen s premišljeno postavitvijo povezovalnih pohodnih mostovžev. Steklena opna fasade zameji območje prezentacije arheoloških ostalin in ga izpostavi pogledom z ulice. Elegantno zasnovana stavba bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter uspešno ozavešča prebivalce in turiste o preteklosti Celja. Nagrade zmagovalcem doprinesejo večjo domačo in mednarodno prepoznavnost, nadaljnje financiranje in večje število obiskovalcev. Poleg tega negujejo globlje razumevanje naše skupne kulturne dediščine v širši javnosti, zato so ključno orodje za promocijo evropske kulturne dediščine. Celje je resnično v dobri družbi držav in mest ki na primeren način  poskrbijo za ohranjanje kulturne in arheološke dediščine ter  zelo preudarnega in dovolj impresivnega načina predstavljanja strokovni in širši javnosti ter turistom ki prihajajo od vsepovsod v mesto Celje, mesto s tradicijo in prepoznavnostjo iz vseh obdobij njegove zgodovine. Vane K. Tegov

Wed, 22. May 2019 at 23:53

100 ogledov

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”
Po aktualnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih v nemških medijih, se nemškim Socialdemokratom na volitvah v nedeljo 26.5. beta kar dvojna “katastrofa”, in sicer tako na evropskih kot v zvezni deželi (in mestu) Bremen. Na prvih bi naj namreč dosegli le 17% glasov in šele 3. mesto za CDU/CSU s 30% in Zelenimi z 19%. Na volitvah v sicer najmanjši zvezni državi Bremen pa bi naj prvič po 2. svetovni vojni izgubili primat, saj naj bi zbrali le 23% glasov, medtem ko bi jih CDU naj 28%. Oba napovedana izida pa bi lahko imela tudi resne posledice na zvezni ravni in ogrozila sedanjo veliko koalicijo.  Ker je ZR Nemčija najpomembnejša ključna gospodarska partnerica Slovenije, je seveda zelo relevantno, kako bodo v ZRN volili tudi na volitvah v Evropski parlament.   Po raziskavi opravljeni med 1900 vodilnimi poslovneži v ZRN, bi jih na volitvah v EP kar dobrih 40% podprlo CDU/CSU in s tem EPP.

Wed, 22. May 2019 at 23:39

86 ogledov

PU Celje: Zaskrbljujoče stanje na cestah na območju Policijske uprave Celje«
Danes je bila tiskovna konferenca v  prostorih PU Celje na kateri so temeljiteje analizirali zaskrbljujoče stanje in z njim povezano statistiko glede smrtnih žrtev  v prometnih nesrečah na območju policijske uprave Celje. Na  območju  Policijske  uprave  Celje  letos  beležijo izjemno poslabšanje prometne  varnosti.  V   desetih  prometnih nesrečah je umrlo enajst ljudi, lani v enakem obdobju dve osebi. V celotnem lanskem letu je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo dvanajst ljudi. Po dve prometni nesreči sta se zgodili na območju policijskih postaj Laško, Žalec  in Šentjur in po ena na območju policijskih postaj Celje, Dravograd, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi in Velenje. V  prometnih  nesrečah  je  umrlo  6 voznikov osebnega avtomobila, 2 pešca, kolesar, voznik motornega kolesa in voznik tovornega vozila. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo ob torkih in četrtkih.V petih  primerih  smrtnih  prometnih  nesreč je bila vožnja po nasprotnem smernem vozišču v ostalih pa nepravilnosti pešcev, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. V prihodnje bodo aktivnosti v še večji meri usmerjali na voznike, ki vozijo pod  vplivom  alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc, na  voznike,  ki  vozijo z neprilagojeno hitrostjo, na tiste, ki med vožnjo telefonirajo  in  na  druge  hujše  kršitelje  cestno  prometnih predpisov. Nadaljevali bomo z več krajšimi tako imenovanimi ad hoc nadzori ter drugimi aktivnostmi. Vsak  udeleženec  cestnega  prometa  se mora zavedati svoje odgovornosti za varno  udeležbo  v  cestnem prometu. Le na ta  način bomo v prihodnje lahko preprečili tragedije na naših cestah. Ukrepi, vzgoja, hude sankcije. Ne. Predvsem odgovornost! Skrajni čas za spremembo  stanja. V.K.T.

Wed, 22. May 2019 at 23:17

125 ogledov

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve
Tokratna oddaja Sreda v sredo s filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je bila v celoti usmerjena v nedeljo, 26. maja, na volilni dan, ko bomo Slovenci odločali, katerih osem obrazov nas bo zastopalo v Evropskem parlamentu. Svoje kandidate ponuja 14 političnih strank in list. Da bo udeležba posredno tudi vplivala na izvolitev, je prepričan dr. Aleš Maver, čeprav sam ni prepričan, da bi stranke, članice Evropske ljudske stranke ponovile rezultat izpred petih let, ko so dobile pet od osmih mandatov. 

Wed, 22. May 2019 at 14:23

232 ogledov

Foto: Janez Janša in dr. Milan Zver v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem
Predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec  ter nosilec skupne liste SDS in SLS dr. Milan Zver sta zadnjo predvolilno sredo preživela v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem. Prva postaja današnje turneje je bila s soncem obsijana Lendava, kjer je Janšo in Zvera pričakalo kar veliko članov in simpatizerjev SDS. Pogovori, pojasnjevanja, vprašanja, so se obema gostoma kar vrstila, sledijo je sevedasklepno dejanje v obliki skupinske fotografije. Da sta oba prepričana v nedeljsko zmago skupne liste SDS in SLS sta dejala Janša in Zver. Pomembna je seveda udeležba, kajti vsak glas šteje. Murska Sobota Sledila je Murska Sobota in srečanje s tamkajšnjim članstvom in simpatizerji SDS. Janez Janša se je zapletel v daljšni pogovor z Eriko Fürst, edino preživelo prekmursko židinjo, ki je na svoji koži občutila vso gorje holovkavsta v nacističnem uničevalnem taborišču Auschwitz. Janez Janša in Erika Fűrst Zadnja postaja dopoldanske turneje je bila Pesnica. Prijetno in veselo vzdušje, veliko optimizma, tudi nekaj iskrenih pohval za številčno udeležbo na predčasnih volitvah. Na srečanju Pesničanov je bil tudi državnozborski poslanc Marjan Pojbič. Tudi v Pesnici ni šlo brez skupinske fotografije. Sledil je popoldanski obisk Koroške od Radelj ob Dravi do Slovenj Gradca. Dravograd Praktično povsod so bila vprašanja, namenjena Janezu Janši in dr.Milanu Zveru povezana z aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečuje EU in Slovenije. V EU smo šli tudi zato, da se hitreje razvijamo in prvič odkar imamo lastno državo, dobimo sredstva od nekoga, je opozoril Janša. Ravne na Koroškem Ob tem je navedel, da smo v tem sedemletnem finančnem obdobju, ki se končuje prihodnje leto, porabili samo 20 odstotkov denarja, kar dve milijardi pa še čakata na slovenske projekte. Marsikje ni infrastrukture in drugih potrebnih objektov, v bruseljskem proračunu pa sta še več kot dve milijardi evrov, je opozoril Janša. Po njegovem mnenju bi se o tej temi morali pogovarjati, da bi tako spodbudili odgovorne, da kaj več postorijo v času, ki je ostal, čeprav celotne zamude žal ne bo mogoče nadomesti. Kar zadeva demografijo pa je prvak SDS dejal, da je Evropa sicer bogata, ampak stara in zato nastajajo dileme o migracijah in družinski politiki, vse to pa je premalo v ospredju, saj je to strateško gledano najpomembnejša tema. O izidu volitev Janša še ne želi govoriti. “Za glasove se šele borimo, vse je še odprto, mislim, da bo tako do zadnje minute v nedeljo, tudi zaradi možnosti preferenčnih glasov in odločal bo vsak glas,” je napovedal Janša. Slovenj Gradec Milan Zver je tokratno kampanjo ocenil kot veliko bolj naporno od prejšnje, pričakuje udeležbo več kot tretjine volivcev in ugotavlja, da bo potrebnih za listo veliko več glasov kot pred petimi leti. “Prepričan sem, da bomo z zavezništvom s SLS prepričljivo dobili te volitve in prizadeli premierju še tretji poraz po lokalnih in nacionalnih volitvah,” je dejal. Položaj stranke v kampanji je po Zverovih besedah ugoden, saj so v ospredju varnostno tveganje, nezakonite migracije, nevarnost terorizma in podobna vprašanja, na katera imajo po njegovem prepričanju člani Evropske ljudske stranke najboljše odgovore. Evropa mora postati tudi bolj solidarna in socialna, je še dejal dr.Milan Zver. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Tamara Griesser Pečar: Kaj že praznuje Slovenija 27. aprila?!