SI
SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada
Predsednik SDS Janez Janša, evropska poslanka Romana Tomc in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj so danes predstavili predlog zakona o slovenskem demografskem skladu, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.
V Fokusu
Aktualno

Četrtek, 25. april 2019 ob 16:34

Odpri galerijo

»Demografija je eden ključnih problemov Slovenije in tudi širše Evrope. Slovenija se že nekaj desetletij spopada z iskanjem ustreznih rešitev na ta demografski  izziv, osrčje tega izziva je starajoče se prebivalstvo. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, kar poleg vsega ostalega prinaša tudi velikanski pritisk na pokojninske izdatke,« je na tiskovni konferenci uvodoma dejal Janša.

Nato je povedal, da imamo pri nas solidarnostni pokojninski sistem, kar pomeni, da iz živega dela zaposlenih in delodajalcev vplačujemo v pokojninski sklad oziroma sklad pokojninskega zavarovanja. »Tako gre praktično ves denar iz rok v usta,« je dejal in dodal, da je v okviru državnega premoženja, s katerim razpolaga Slovenija oz. slovenska država veliko premoženja, ki ga je ustvarila generacija, ki je danes upokojena. »Torej ni res, da je bilo celotno njihovo minulo delo pojedeno in zapravljeno sproti. Dobršen delež tega minulega dela je v obstoječem državnem premoženju. Žal pa se kot država nismo bili sposobni organizirati tako, da bi vse vrste prihodkov iz državnega premoženja šle predvsem v pokojninski sklad, v sklad iz katerega bi se izplačeval del pokojnin tako, da bi  se na ta način glede na demografsko sliko, ki se žal poslabšuje, zmanjšal pritisk na gospodarstvo, na zaposlene in na delodajalce,« je poudaril predsednik SDS. Ob tem se bo po njegovih besedah ta pritisk v prihodnosti še dodatno krepil, »v kolikor se ne bomo sposobni organizirati tako, da bo pokojninski sklad popolnjen tudi s prihodki iz državnega premoženja.« 


Ob tem je predsednik stranke spomnil, da je bilo v preteklosti že kar nekaj poizkusov, da se demografski sklad ustanovi, vendar pa noben poskus ni bil uspešen, predvsem zaradi razlik v stališčih vladnih strank v preteklih dveh, treh mandatih. »Bilo je vloženih nekaj osnutkov zakonov, a noben ni doživel neke uskladitve, večinoma so se procedure zapletle okoli vprašanja, kateri del državnega premoženja gre v ta demografski sklad,« je spomnil Janša in dodal, da smo se v SDS zato odločili, da te dileme presekamo. »Danes smo v proceduro vložili zakon o demografskem skladu, s katerim se pravzaprav ustanavlja nacionalni pokojninski sklad, na katerega bi se preneslo vse državno premoženje,« je povedal. »Večina prihodkov od tega premoženja, bodisi ko gre za prodajo tega premoženja, bodisi ko gre za najemnine, dividende in druge prihodke od kapitala od premoženja, ki je v tem skladu, bi se namenila za izplačevanje pokojnin,« je na kratko delovanje sklada orisal Janša in dodal, da se na ta način doseže dva cilja, in sicer izboljšamo položaj upokojencev, ki je v veliki meri izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti slovenske države danes sposobna zagotavljati in razbremeni se delodajalce in delavce tega pritiska, ko je in bo potrebno vedno več sredstev namenjati za izplačevanje pokojnin. 

»Gre tudi za stransko posledico tega predloga, ki je pozitivna, v smislu poenostavljanja upravljanja celotnega državnega premoženja, ki je sedaj razdeljeno na SDH, družbo za upravljanje, različne sklade in deleže, ki so na različnih mestih. To vse skupaj terja veliko birokracije, veliko denarja, ki se ustvarja, se poje, veliko denarja gre za samoupravljanje, velik problem je z nadzorom, s transparentnostjo, zato predlagamo ta zelo poenostavljen pristop, ki zagotavlja, da se potem s celotnim državnim premoženjem, ki služi predvsem namenu polnjenja pokojninske blagajne upravlja tako, kot se običajno upravljajo podrobni skladi v drugih državah, ki obstajajo, in sicer z nekim soglasjem in konsenzom, ki v državah parlamentarne demokracije izhaja zgolj iz parlamenta,« je opisal predsednik strank in dodal, da prav zato predlagamo obliko upravljanja, kjer je skupščina tega sklada Državni zbor. »V organih, ki neposredno izvajajo samo upravljanje bi bila zagotovljena, ob izpolnjevanju vseh potrebnih strokovnih kriterijev, takšna zastopanost kot je v Državnem zboru. Torej upravljanje s celotnim državnim premoženjem ni odvisno od večine ali manjšine, ki ima oblast, ampak je to upravljanje nacionalnega pomena. Pa tudi nadzor je sproten in niso potrebne neke naknadne revizije,prepiri,« je pozitivne lastnosti predvidenega načina delovanja sklada opisal Janša. 

»S tem, ko so v organih tega sklada predstavniki oblasti, zagotavljamo, da je prisoten nek najširši možen konsenz, ki je v primerih upravljanja takšnega sklada izjemnega pomena. Ljudje morajo imeti i zaupanje, da bo sklad, ki bo razpolagal z veliko  finančno močjo, služil svojemu namenu, torej polnjenju pokojninske blagajne, plemenitenju tistega dela prihodkov, ki se namenjajo za to, da sklad raste, in iz tega vidika pristopa, ki ga predlagamo, vabimo tudi vse ostale parlamentarne stranke, da se nam pridružijo pri oblikovanju končne rešitve,« je povedal predsednik stranka. Ob tem je dodal, da je SDS odprta za morebitne dodatne predloge, tako kot gre za upravljanje, kot gre za delitve. »Vložili smo torej zakonski predlog, ki je odprt. Edino, kar je osrednja točka tega predloga, torej to, da se celotno premoženje prenese na ta pokojninski sklad, je  izhodišče na katerem vztrajamo, ker sicer ostajamo v vodah dosedanjih prepirov,« je dejal Janez Janša, ki je zaključil, da je naš odgovor na številne dileme »nacionalni pokojninski sklad, v katerega gre celotno premoženje, ki je sedaj na različnih upravljalcih.« 
  
Romana Tomc je uvodoma naštela nekaj številk, ko potrjujejo dejstvo, da v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju in da bi potrebovali novo in celovito pokojninsko reformo, hkrati pa seveda tudi dodatne instrumente, ki bodo okrepili pokojninski sistem in povišali slovenske pokojnine. »Kot veste, je bila zadnja reforma v času vlade Slovenske demokratske stranke. Narejena je bila leta 2012, začela je veljati leta 2013. Njeni rezultati so jasni – za nekaj let, približno za eno desetletje se je zaustavilo padanje pokojnin in okrepila se je stabilnost pokojninskega sistema oziroma zmanjšal pritisk na proračun. V takratnem zakonu je bil predstavljen tudi slovenski demografski sklad kot ena izmed rešitev, ki mora biti uveljavljena v določenem času, vendar v vseh teh letih do te rešitve ni prišlo,« je dejala Romana Tomc. 

Nato je nadaljevala: »Danes smo v situaciji, ko imamo v Sloveniji približno 620.000 upokojencev. Letni prirast upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, je približno 5000 starostnih upokojencev na leto in ta številka se bo zaradi demografije še povečevala v naslednjih letih. Iz razmerja, ki je bilo leta 2009 1:1,66 glede tega, koliko imamo upokojencev in koliko imamo tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo, to se pravi zavarovancev, iz tega razmerja smo prišli na 1:1,52. To je eno izmed najnižjih, če ne najnižje razmerje med zavarovanci in upokojenci v celotni Evropi. In demografska slika v Sloveniji in pritisk na pokojninsko blagajno je prav tako eden največjih v Sloveniji,« je izpostavila evropska poslanka. 

»Pokojnine so nizke. Povprečna pokojnina neto znaša približno 700 evrov. Če upoštevamo, kakšna je pokojnina tistih, ki so 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno od neke nizke osnove, potem vidimo, da smo prišli na številko, ki je pod pragom revščine. Za 40 let delovne dobe in vplačevanja prispevkov moški dobi v Sloveniji od najnižje pokojninske osnove samo 480 evrov in mora biti deležen tudi dodatnih socialnih pomoči, da sploh pride čez prag revščine,« je opozorila Romana Tomc. Nato je izpostavila, da velikokrat slišimo trditev, ki je splošno uveljavljena, po njeni oceni pa popolnoma napačna, češ da je pokojninska blagajna uravnotežena. »Pokojninska blagajna ni uravnotežena, ker če bi bila, potem bi vplačani prispevki zadostovali za izplačilo vseh pokojnin v Sloveniji, pa ne. V časih, ko imamo gospodarsko rast in dobro situacijo v gospodarstvu, je doplačilo iz proračuna približno milijarda evrov, toliko je namreč znašalo lansko leto. V kolikor so časi malce slabši, takšne smo že doživeli nekaj let nazaj, in glede na ohlajanje gospodarske rasti, se nam spet obetajo, potem znaša prispevek iz proračuna približno milijardo in pol evrov. Torej ne moremo trditi, da je pokojninska blagajna uravnotežena,« je povedala Romana Tomc in poudarila, da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj predlagamo ustanovitev oziroma delovanje slovenskega demografskega sklada. 

»In kakšna je bistvena razlika med tem, ali se sredstva v pokojninsko blagajno vplačuje direktno iz proračuna ali pa iz nekega sklada? To je predvsem v njegovi namenskosti. Če so sredstva skoncentrira v skladu, potem sta njihov namen in poraba popolnoma določena in teh sredstev ni mogoče uporabljati za kakršne koli druge namene. To pa je tudi osnovni cilj demografskega sklada, torej, da z nekim stabilnim virom sredstev pripomoremo k temu, da pokojnine ne bodo več 480 evrov, ampak bistveno višje, in za to, da bodo imele stabilne pokojnine, dobre pokojnine oziroma boljše pokojnine tudi generacije za nami,« je zaključila evropska poslanka. 
Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je dejal, da nov zakon o demografskem skladu prinaša predvsem združitev državnega premoženja pod eno streho v eno delniško družbo. »Zakaj? Da se zagotovi varno in učinkovito financiranje pokojnin. Z vidika sedanjega upravljanja to pomeni, da se bo premoženje, ki ga danes upravljajo SDH, KAD, Družba za upravljanje in svetovanje, pod določenimi pogoji tudi premoženje DUTB, združi v eno pravno osebo, kar bo prineslo precejšnje sinergijske učinke na tem področju,« je povedal poslanec SDS. Spomnil je, da smo združitev državnega premoženja predlagali že pred leti, ko je nastal SDH, ko so se določene pravne osebe že  združile, a ne dokončno in ne v eno pravno osebo. »To nameravamo narediti sedaj, predvsem zato, da se zmanjšajo tveganja za pokojnine in da se zagotovijo večji donosi za upokojence, skratka da bo več denarja za upokojence,« je povedal poslanec SDS. Nato je tudi navedel, kako naj bi se delili dobički, ki ga bo ta nova družba, slovenski demografski sklad, ustvarila. »Predlog je v razpravi in mi smo pripravljeni tudi na drugačne predloge, ampak ta predlog, ki naj bi zagotavljal varnost in donosnost tega premoženja in ki bi zagotavljal povečanje premoženja je: 50% dividend in 10% kupnin od prodaje premoženje bi šlo neposredno za pokojnine, 50% kupnin od prodaje premoženja bi šlo za poplačilo dolgov, s tem za manjšo obremenjenost prihodnjih generacij, 50% premoženja bi šlo v akumulacijo v dodatne investicije, da se plemeniti premoženje, hkrati bi tudi 40% kupnin od prodaje premoženja šlo v investicije in plemenitenje tega premoženja. To pomeni ne le, da se zagotovi stabilno financiranje pokojnin, ampak tudi vedno večje donose in zato tudi vedno večjo varnost za pokojnine  ter za dostojne pokojnine,« je povedal poslanec SDS. 

Poudaril je, da bi ta sklad začel delovati takoj po sprejemu zakona na podlagi korporativnih načel, torej na podlagi transparentnosti, skrbnosti, preglednosti, gospodarnosti, torej tistih načel, ki so mednarodno priznana glede upravljanja premoženja. 

»Posebno poglavje je namenjeno tudi komunikacijam z državo in državnimi organi, kjer predlagamo sledljivost teh komunikacij, odprtost, transparentnost in popon nadzor nad to družbo, kjer je skupščina Državni zbor, imamo pa tudi 13 članski nadzorni svet in 3 člansko upravo,« je še povedal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj. Poslanec je še dodal, da so vsa natančna določila glede delovanja zapisana v samem zakonu. 

Ob novinarskem vprašanje o tem, zakaj ta zakon vlagamo danes, glede na to, da bi se moral KAD v Demografski sklad  preoblikovati že leta 2015, je predsednik SDS ponovil, da smo kar nekaj časa opazovali poizkuse koalicijskih strank, da se  poenotijo glede tega vprašanja, ampak se niso. »Prihajali so z različnimi rešitvami, glavna ovira, da  se niso poenotili, pa je, da so si te institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, fevdno razdelili med sabo,« je povedal Janša in dodal, da za zato ni prišlo do uskladitve in verjetno tudi do konca tega mandata na tak način te uskladitve ne bo. »Zato smo se odločili, da to presekamo. Mislim, da realnih argumentov proti našemu predlogu. To je tudi edini način, da se ta situacija in to licitiranje, kaj, kdo, kam preseka. Torej, da je to vse skupaj združeno in da je namen jasen in nesporen« je še povedal predsednik SDS in dodal, da želi veliko uspeha tistemu, ki bo iskal  v našem predlogu zakona kaj neracionalnega.  »Naš predlog no bistveno poenostavil velik del problemov, ki so sedaj požrli veliko davkoplačevalskega denarja,« je dejal Janša in dodal, da bomo veseli morebitnih bolj učinkovitih rešitev. 

Na vprašanje o tem, da bo organe upravljanja imenovala politika, pa Janša odgovarja, da politika ljudi na položaje v organe upravljanja imenuje tudi sedaj, »kakorkoli potem to skrivajo prek raznih obvodov. Imenuje pa to samo en del politike, in to za premoženje, ki ni samo od enega dela politike. To je premoženje tistih, ki so ga ustvarjali in tisti volijo na državnozborskih volitvah svoje predstavnike vseh političnih strank, in ne le tistih, ki so trenutno v nekem mandatu v vladi,« je še povedal predsednik SDS. 

Romana Tomc pa je poudarila, da  SDS prevzema aktivno vlogo pri reševanju stanja v pokojninski blagajni in reševanju pokojnin nasploh. »Zadnja pomembnejša sprememba je bila, kot že rečno, leta 2012. Od takrat dalje so bile bele knjige, so bile ideje, so bili zapisi v koalicijskem sporazumu, a s e nobeden od njih ni uresničil. Od leta 2013 smo izgubili šest let, ko bi se premoženje v korist upokojencev že lahko akumuliralo.« je povedala evropska poslanka in dodala, da »ne moremo čakati dlje in prevzemamo pobudo ter vabimo vse ostale da se nam pridružijo. 

»Pokojninski sklad je dobra rešitev, kar dokazujejo dobro delujoči skladi drugod po Evropi in po svetu. To je pozitivna rešitev, ki omogoča tudi največji družbeni konsenz,« je še poudarila Romana Tomc. 

VIDEO: Tiskovna konferenca

Vir: sds.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 17. Sep 2019 at 15:57

181 ogledov

Brez novic o ujetih migrantih pač ni policijskih poročil
Dnevna sporočila, ki jih odgovorni za stike z javnostjo v policijskih upravah posredujejo medijskim hišam, imajo že kar nekaj časa konstanto, povezano z migrantskim ilegalnim prehajanjem šengenske hrvaško slovenske meje meje. Če je bilo preko vikenda nekaj zatišja, se je s ponedeljkom znova pričela stara zgodba o odkritih ilegalnih migrantih.  Tako mariborski policisti poročajo, da je danes zjutraj, ob  4.35, na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo, s tovornim  priklopnim vozilom turških registrskih oznak, vstopal 63-letni Turek. Med mejno kontrolo so policisti s CO2 testerjem zaznali, da se  v  priklopnem  tovornem vozilu nahajajo ljudje. Med pregledom vozila so opazili tudi, da je prerezana ponjava na vrhu priklopnega tovornega vozila.Zaradi  tega  so  policisti  opravili  t.i.  temeljito  mejno kontrolo in vpriklopnem  vozilu odkrili, med tovorom skrite, tri državljane Afganistana,ki  so  se  na  tak  način  skušali  izogniti mejni kontroli in nedovoljenovstopiti  v  našo državo. Vse tri so ob 6.45 že predali hrvaškim varnostnimorganom. Tudi soboška policijska uprava poroča o ujetih migrantih. Včeraj je bilo na območju PP Ljutomer prijetih 12 tujcev - 3 državljani, 4državljani Iraka, 4 državljani Pakistana in en državljan Palestine, ki sonezakonito vstopili v našo državo. Štirje tujci so zaprosili za mednarodnozaščito, osem tujcev pa je bil vrnjeno hrvaškim varnostnim organom.

Tue, 17. Sep 2019 at 15:18

123 ogledov

Knjiga Pametne vasi v EU in drugje
Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald izšla junija 2019, sta na nedavni konferenci »Pametne vasi – ključ za razvoj podeželja« predstavila so-avtor in so-urednik György Mudri ter evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je skupaj z nekdanjim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem zanjo spisal uvodne besede. Konferenca je pretekli teden potekala v Kopru organizaciji Laboratorija za telekomunikacije (LTFE) ljubljanske Univerze za elektrotehniko. Knjiga prikazuje nabor ukrepov na tematiko pametnih vasi ter najpomembnejših povezanih področij s teoretičnega in praktičnega vidika ter predstavlja poglobljeno raziskavo koncepta pametnih vasi v mednarodnem merilu. Služi kot nepogrešljiv vir informacij za raziskovalce, študente, voditelje politik ter vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju podeželskih območij. Pomemben prispevek predstavlja tudi slovenski vidik in zbor uspehov s področja, ki jih v knjigi predstavljajo sodelavci iz LTFE Veronika Zavratnik, Andrej Kos in dr. Emilija Stojmenova Duh. Mudri se je ob izdaji zahvalil sodelavcem, ki so pomembno prispevali k izdaji knjige ter vsem, ki so v minulih letih poskrbeli, da je pojem pametne vasi zaživel. Pri tem ni izpostavil samo akterjev v Bruslju, ampak ljudi iz celotne Evropske unije, in kot izraženo v naslovu knjige, tudi tistih izven njenih meja: »Že pred časom sem imel vizijo, da zberem najsodobnejše znanje na področju pametnih vasi. Poleg nasvetov glede celostnega političnega pristopa knjiga naslavlja tudi nove izzive na lokalni ravni, kot so trajnostno-razvojni elementi, projekti LEADER, precizno kmetijstvo, energetska raznovrstnost ter majhna in srednje velika podjetja. Vesel sem, da smo podrobno opisali tudi več uspešnih slovenskih projektov. Kljub velikemu številu strokovnjakov, strokovnih sodelavcev, akademikov in politikov, je jasno, da se vsi vedno ne strinjamo glede vseh teoretičnih in praktičnih pogledov. Obstaja več pristopov. Za nekatere je skupnostni pristop pomembnejši, medtem ko drugi npr. izpostavljajo socialne vidike proizvodnje hrane. Osebno verjamem v potencial digitalnih tehnologij v kmetijsko-živilskem sektorju in ostalih investicijah.« Bogovič se je Mudriju zahvalil za odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu, kjer je slednji v preteklem mandatu deloval kot ožji sodelavec madžarskega poslanca Tiborja Szanyia, s katerim je Bogovič v Evropskem parlamentu odprl pobudo o pametnih vaseh. Ob tem je izpostavil velik pomen knjige kot pomoč državam članicam pri implementaciji operativnih programov, ki bodo v prihodnjem programskem obdobju EU morali upoštevati financiranje projektov pametnih vasi: »Knjiga pokriva velik spekter priložnosti, ki se bodo lahko v prihodnji finančni perspektivi financirali iz sredstev EU. Trenutno smo že zagotovili sredstva v Evropskem skladu za regionalni razvoj, na voljo pa bodo tudi prek Horizon2020, v Skladu za razvoj podeželja ter drugje. Na državah članicah je, da oblikujejo strategije, ki bodo znale ta sredstva izkoristiti za ponoven razcvet podeželja. Knjiga, ki jo danes predstavljamo, je lahko pri tem v veliko pomoč.« 

Mon, 16. Sep 2019 at 19:31

858 ogledov

Vane K. Tegov: Enoletna bilanca vladanja: »Batlerji, strežniki in lakaji v službi globoke države«
Vlada Marjana Šarca prvo leto mandata končuje s prepričljivo »pozitivno« oceno volivcev, kar se po letu 2003, od vlade Antona Ropa, ni posrečilo nobeni izmed petih »vmesnih« ministrskih ekip, pa čeprav si bile dosti bolj normalne kot je ta. To je pravzaprav nenavadno, saj Šarčeva vlada ni izpolnila skoraj nobene od obljub iz koalicijskega programa, v njej so bili zamenjani že štirje ministri (trije zaradi takšnih ali drugačnih afer ali neumnosti kot bistvene sestavine njihovega vedenja če že vladanja ni bilo ), koalicijske stranke so nenehno, nemara celo vedno bolj sprte med seboj, spopad za položaje v državni »interesni sferi«, (beri vrtičkov) in javna naročila med strankami ter klientelističnimi skupinami za njimi pa je videti neusmiljen, kjer on sam igra pagliaccota, ki samo »gopca« in vabi in se meni z navideznim grešnikom, ki mu mora poročati. Bistva, ali ozadja ter strica ali tete z konkretnim imenom pa pusti pri miru. Kvečjemu ga oni »ežednevno«, vsak dan spomnijo, da je on tam zato ker so oni tu. Nekaj od tega bolj, nekaj manj – a vseh pet vlad pred sedanjo je takšna bilanca v očeh volivcev nepopravljivo zaznamovala. Njega pa zaznamuje »naročena« priljubljenost ter prva mesta na listah popularnosti. Ne pa tudi Šarčeve vlade. V čem je »skrivnost« njene priljubljenosti? V polnosti njihovega praznega, ne vsebinskega pristopa. To jih dela »popularne«. Zadovoljujejo tisti del svojih volivcev,  ki so iz kapricioznosti, nasprotovanja zaradi nasprotovanja, so dali njemu in njemu podobnim svoj glas da ne bo slučajno kdo, ki zna in  zmore več kot on-i. Če bi se pošalil v slogu »Marjana Šarca« iz humorističnega vložka na Radio 1, je rekel, da je » ta let t'ko hit'r minu, da se ni dalo n'č nardit« in pa da » hvala bogu da je t'ko ane, sicer bi pa morebit' še kej  več škode  nared'l«. To pa je pravi vzorec vladanja, nakladanja, populizmov in še kar nekaj »izmov« iz njegovega repertoarja. Da bi to »uspešnost« ohranil je bil pri vseh menjavah ministrov,  po tistem  je uspelo uničiti  vsak nekaj milijončkov proračunskega denarja, se toliko sukal okoli samega sebe da je ulovil časovnico,  da je lahko ujel vlak bonitete  iz delovanja da je  zvozil zamenjani  do naslednjega »joba« ali kakšne druge bolj zaledne službe,  ki ni nič manj plačana kot ministrska. On to zna, namensko nevednega se dovolj dolgo delati, če pa ne pa mu prišepnejo. Zamenjal je štiri  orto drugoligaše, Prešička, Bandellija, Lebna, Fakina za štirje,  ki  so prišli iz politične regionalne lige in sicer z Pozničem, ki je v vsakem primeru regionalec in »poznič« v življenju  in v delovnem smislu, glede na impozantno delovno dobo polnih 13 let ob nastopu funkcije pri dobrih 60 let, pa še ta koritarska in tipično za levičarje,  ki pretakajo iz votlega v prazno ves čas. Sledi Bandelli,  ki je miselni  svoj domet  izrabil za grožnjo z pozicijo ministra, da ureja svojo  Komensko latifundijo. Fakin je dovolj dolgo zdrav da je lahko delal cca šest mesecev, je zbolel takoj za tem, dobil »politčno« odpravnino in spet postal zdrav, kako priročno, kaj ne? Nasledil ga  Aleš Šabeder, poznavalec semen , hortikulture, hrane za male živali, kar je bila prvovrstna referenca za postati  najprej direktor UKC Ljubljana, kmalu za tem pa Minister za zdravje. In naenkrat smo vsi zdravi ker bolni ne smemo biti, glede na strokovno in finančno podkrepljen resor ki ga vodi. Vodi ga do končnega razsutja in sesutja. »Dobro« mu gre. Magister ali kako še Jure Leben, je pa zelo resno vzel svoj resor. Kot v starih »dobrih« partijskih časov,  je prebrodil vso Slovenijo v nameri da spozna teren. Vedno v brezhibni terenski uniformi, ki si jo nadenejo ministri in vsi ostali prvokategorniki v politiki. »Zafrknila« ga je ta »frdamana » maketa, ki je bila narejen a za drobiž  pa še to nevešče, da so vsi vedeli da želi tudi za se »tringelta«. Pa je šel.  Nasledil ga plašen do okolja  in prostora minister z priimkom Zajc. Ni bil zajc ko je dajal seksi tolažljive nasvete, plašen pa je do te mere d asi ne upa na teren, zato ker je zajec in se boji velikih živali kot so medvedi in volkovi, ki pa ogrožajo naše državljane. V mestu si upa, med kmete  na deželo  pa ne. Zajc pa minister, rezultati tudi takšni, plašni,  medli ničvredni. Sam Šarec je  v vmesnem času dosegel politični zenit v državi in izven  nje. »Svetovno« slavo je dosegel z svojo epohalno zavrnitvijo nastopa v EU parlamentu , za kar  je požel slavo in ploskanje na vsakem koraku od Beograda do Pjongjanga.  Da bi sloves ostal takšen kot je mu je izdatno pomagal njegov zunanji minister dr. Miro Cerar. Kar za to tudi pove. On to ve. Mantra eno in isto mantro, da smo mi vedno za sodelovanje, spoštovanje specifičnosti posamezne države ,njihove kulture,političnega okolja, Da smo razumevajoči, humani in gostoljubni, prijazni. Ne oviramo nobenega v želji in namenu d ana s obišče čeprav pride žez mejo nezakonito, ter da, v kolikor mu bo všeč pri nas lahko tudi ostane, da vlogo za azil, vmes pa celo še ulični brivski salon odpre, seveda vse v slogi popestritve poletnih turističnih ur in fotografij , kijih Japonci kažejo svojim prijateljem, da so bili v eni tako prijazni državi ,ki pa ima na ulicah svojega glavnega mesta veliko ljudi, ki so pokriti ne glede na vremenske razmere. Čestitke zunanjemu ministru in seveda premierju, ki ima takšnega bisera med ministri. O ženski »politični » infrastrukturni primadoni pa samo tole, dovolj eje vsaj enega iz ekipe inkriminirala da jih za enkrat ne morejo nič.  Zlobirala se je dovolj da je ne zrinejo vstran dokler ne padel denar na kontih nekih neznanih finančnih otočkov za »žurat« in se za denarčke zgurat. Ja,dama z tako maternalističnim odnosom do ljudi, ne prepusti naključju nobeno stvar in nobenemu drugemu v roke Poklukar in Erjavec , oba »državotvorca« dajeta ve od sebe za čim večjo razgradnjo dosežkov na področjih ki morata biti primarna za vsako državo,Obramba in  notranje zadeve. Tu velja maksima, da je edino kar zares drži v njunih resorjih da ni, ne drži in ne funkcionira. Premier Marjan Šarec ju podpira in da ima pod kontrolo oboje, ministra in resorja ki ju pokrivata. Tako kot mora biti. Tako kot Milan, ops, Marjan pravi.   Da vse funkcionira kot je zastavljeno še preden se je  v resnici zgodilo. Plitvo pod vplivom globokega je jasno kot beli dan sredi Palerma. Popolna fasada, fasaderji pa glede na izvorno poreklo Marjana (Meha) Šarca, niso bili problem. Odlično opravljeno delo. Če bo treba pa bodo spet. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. Vmes lahko igra enega od svojih likov z veseliških odrov ali traktorskih prikolic.  Konec je inavguracije vseh pravih škodljivcev. Kraja je dovoljena, lahko se začne. Teater absurda ima svoje abonente. Sedeži(proračunski odžiralci so zaključile kvalifikacije)Kader teče.. Panta rei, panta rei, vse teče, vse propada…za slovenski plebs nagrada. Vane K. Tegov      

Mon, 16. Sep 2019 at 15:12

544 ogledov

Dejan Kaloh ministrici Katičevi: Kdo daje pravico sodnikom, da sodijo v mojem (ljudskem) imenu!?!
"Izrekanje sodb »v imenu ljudstva« je relikt prejšnjega totalitarnega režima," je v uvodu poslanskega vprašanja ministrici za pravosodje Andreji Katič zapisal državnozborski poslanec SDS mag. Dejan Kaloh. Po njegovem mnenju je po skoraj treh desetletjih samostojnosti in neodvisnosti nesprejemlljivo, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s sodbami, predvsem s tistimi, v katerih so kršene človekove pravice, nima prav nič, in jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva zagotovo ne bi želela podpisati. In res, kdo daje pravico sodnikom mariborskih, ljubljanskih in drugih slovenskih sodišč, da s svojimi sodbami v "mojem oziroma ljudskem" imenu  nekomu kršijo temeljne človekove pravice. Na to nas znova in znova opominjajo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer se Slovenija zaradi tega, ker se njeni sodniki "skrivajo" za ljudstvom, prepogosto znajde na sramotilnem prangerju.  Sodni relikt iz časa komunistične države bi morali že zdavnaj odpraviti, zato pa sodnikom povečati njihovo kazensko in materialno odgovornost za sodbe, ki v imenu ljudstva teptajo človekove pravice. Poslansko vprašanje dejana Kaloha objavljamo v celoti, z nestrpnostjo pa čakamo tudi odgovor ministrice Katičeve, ki je sicer izredno "zaposlena" z obiski proslav z ikonografijo nekdanje komunistične Jugoslavije. Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič! Na poslance Državnega zbora RS se obrača vse več razočaranih državljanov, ki so bili stranke v sodnih postopkih pred slovenskimi sodišči in med drugimi težavami izpostavljajo dolgotrajne postopke, veliko število razveljavljenih sodb na prvi stopnji in žal tudi nekatere izrazito krivične sodbe (predvsem v kazenskih zadevah), kjer so bile posameznikom kršene tudi človekove pravice. Nekateri državljani v zvezi s »slabimi« sodbami dodatno opozarjajo, da sodniki v Sloveniji ob kršitvah zakonov/ustave, ki se zgodijo pri sojenju, sploh ne odgovarjajo, to odgovornost pa se potem avtomatsko – prek »sodb v imenu ljudstva« – prenaša na samo ljudstvo! Naj so bile te »slabe« sodbe spisane zaradi neznanja in nestrokovnosti sodnika/sodnikov ali celo namerno, je povsem neprimerno, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s takšnimi sodbami nima prav nič in verjamem, da jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva ne bi želela podpisati.  Ne samo, da gre pri dikciji »v imenu ljudstva« za relikt prejšnjega totalitarnega režima, ki se je vedno skrival za »ljudstvom«, ob tem pa uprizarjal montirane politične procese, je ljudstvo v Sloveniji pri sodnih odločbah namenjeno le še kot ustavno okrasje, saj se je tudi pomen sodnikom porotnikov v zadnjih letih zelo zmanjšal.  V treh sosednjih državah se sodbe izrekajo »v imenu republike« oziroma z dodatkom imena države. V Avstriji »Im Namen der Republik« (V imenu republike), na Hrvaškem »U ime Republike Hrvatske« (V imenu Republike Hrvaške) in na Madžarskem »a Magyar Köztársaság nevében« (V imenu Republike Madžarske). Te tri države s tem izkazujejo tako spoštovanje do svoje republike in do sodnikov, ki sodijo v imenu republike, a hkrati je jasna tudi odgovornost v primeru »slabih« sodb; za njih je (so)odgovorna tako vsakokratna oblast kot sodnik/sodniki, ki je/so sodil-i v posamezni sodni zadevi.  V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje: 1. Ali na ministrstvu za pravosodje načrtujete spremembe Zakona o kazenskem postopku (2. odstavek 364. člena ZKP) in Zakona o pravdnem postopku (2. odstavek 324. člena ZPP), se pravi spremembe v zvezi z zakonskimi določbami, ki govorijo o  izrekanju »sodb v imenu ljudstva«, da bi se sodbe tudi v Sloveniji izrekale »v imenu Republike (Slovenije)«? 2. Ob tem vas sprašujem, kakšno je vaše načelno mnenje o primernosti izrekanja »sodb v imenu ljudstva« na pragu 20 let 21. stoletja, ko vemo, da takšna dikcija izrekanja sodb izhaja iz prejšnjega komunističnega sistema z represivno kazensko zakonodajo?  Prav tako vas naprošam za naslednje podatke: - V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na ljubljanskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?   - V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na mariborskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?

Sun, 15. Sep 2019 at 14:58

497 ogledov

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Sun, 15. Sep 2019 at 12:03

286 ogledov

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej svečano, saj so ga povezali tudi s 100 letnico dodelitve Apaškega polja slovenskemu ozemlju oziroma takratni državi SHS. "Slovenija v malem," so poimenovali osrednjo slovesnost, na kateri je bil častni gost in osrednji govornik predsednik RS Borut Pahor. Dvorana apaškega Kulturnega doma je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo svečanostob 13. občinskem prazniku apač. Zakaj enačaj Apaškega polja s pojmom Slovenija v malem. Ozadja je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil župan občine Apače dr. Andrej Steyer, ko je spomnil na 100 letnico podpisa pariške mirovne konference, ki je mejo postavila na reko Muro in Apaško polje, kjer so zvečine živeli Nemci, je postalo de slovenskega ozemja. Tragičen eksodus nemškega življa, ko so jih takratne revolucionarne oblasti 1947. leta izgnale, priselile pa slovenski živelj od Prekmurja, preko Koroške, do Primorske, je Apaškemu polju prislovnično nadel ime Slovenija v malem. Tudi svečani govorec, predsednik Republike Borut Pahor je spomnil na tragične dogodke leta 1947, ko so takratne komunistične oblasti izgnale apaške Nemce. Med povabljenci na svečanosti ob 13. občinskem prazniku Apač je bil tudi državnozborski poslanec SDS Franc Breznik.  Prireditev so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Apače, Kvartet trobil Pihalnega orkestra Apače, Akademska folklorna skupina Študent, Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače in Otroci iz Vrtca Apače. Občina Apače se je ob sklepnem dogajanju ob občinskem prazniku uradno pridružila projektu GLAMUR, ki ga v okviru sodelovanja lokalnih akcijskih skupin izvajajo LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Prlekija, LAG Vulkanland iz Avstrije in društvo Genuss am Fluss. "GlaMUR - Užitek ob reki" je tudi blagovna znamka na območju 28 sosednjih občin Slovenije in Avstrije.
Teme
sds SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada Janez Janša Romana Tomc andrej šircelj Tiskovna SDS

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada