SI
Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa
V Fokusu
Novice

Petek, 19. april 2019 ob 18:19

Odpri galerijo

Soboški škof dr. Peter Štumpf je v svoji velikonočni poslanci povzel besede duhovnika in narodnega prebuditelja Jožefa Klekla st., enega tistih ketoliških duhovnikov, ki so po koncu prve svetovne morije najbolj zaslužni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Poslanica dr. Petra Štumpfa:

Prekmurski duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl st. (rojen leta 1878 na Krajini v župniji Tišina, umrl leta 1948 v Murski Soboti), je eden tistih katoliških duhovnikov, ki so najbolj pripomogli k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med 2. svetovno vojno je Klekl v svojem Zagovoru, v katerem se je branil obtožb zaradi slovenstva, zapisal:

»Tiste kamne, ki zapirajo Jezusov grob, je treba odstraniti, da bo lahko oživel Jezus v mojem lastnem srcu in v mojem javnem življenju, v dušah vernikov, v družinah, naj živi Jezus v družbi – cerkev, tabernakelj naj ne bo pokopališče, temveč pribežališče vsakomur, živilska shramba za lačne, zdravilišče za ranjene, javno shajališče za mlade in stare. Kakšne ovire bi bilo treba odstraniti, da se jim bo lahko približal Jezus, ali pa oni njemu. Dajem sprejemljive pogoje ter se ponovno žrtvujem in jih prikažem Jezusu. Moja zvesta služba naj bo pri njem milost za mojo preteklost. Vroče prosim, naj blagoslovi moja prizadevanja.«

Veliko vprašanje za vsakega človeka je: Na koga stavim svoje upanje? Vsi potrebujemo neko varnost, da bi lahko živeli. Najhuje kar se mi lahko zgodi v življenju, je, da stavim na napačno upanje. Do tega pride, ko iščem zgolj svojo varnost. Pri tem pa prezrem druge, ki potrebujejo mojo pomoč, da bi tudi oni bili varni.

Jožef Klekl st. je bil take vrste duhovnik, ki ni iskal svoje varnosti, temveč je iskal načine, kako pomagati drugim v zelo nemirnih časih, ko so prekmurski ljudje živeli v veliki družbeni, socialni, verski in narodni negotovosti. Klekl je svoje upanje postavil na Jezusa Kristusa. Drugim je pomagal odstranjevati kamne, ki so se jim naložili zaradi strahov, otopelosti in brezbrižnosti pred vrati njihovih src. To je delal z ljubeznijo, vztrajnostjo in tudi z veseljem. Klekl ni obsojal nikogar – niti tistih ki so ga obsojali. Bil je povsem svoboden v Kristusu.

Moč za takšno delo je duhovnik in narodni buditelj Klekl našel pri trpečem Kristusu, ki je za nas trpel z ljubeznijo, ker smo grešili in zapadli večni smrti. Kristus je vztrajal v svojem izmučenem telesu do konca, ko je umrl na križu. Ni zapustil svojega telesa, da bi se ognil bolečini. Tako je Kristus našemu telesu vrnil dostojanstvo, v katerem odseva Božja podoba. Ko je Kristus vstal od mrtvih, nam je v življenje vnesel veselje, ki ga ohranjamo z vero tudi v naše vstajenje. Zaradi Kristusove smrti in vstajenja nobeno človeško življenje ni več brezsmiselno, četudi se to življenje včasih dozdeva tako zelo klavrno, ničevo in nepomembno. Vsako človeško življenje je dar od Boga, ki se po smrti vrača k Bogu. Rojeni smo zato, da drug drugemu pomagamo odstranjevati kamne strahov, otopelosti in brezbrižnosti izpred vrat naših src. To bomo zmogli samo z ljubeznijo, vztrajnostjo in veseljem. Te tri dobrine si Bog želi prejeti iz naših rok, ko bomo po smrti v Kristusu obujeni v vstajenje.

Spoštovani!

Naj vam tudi letošnje praznovanje Velike noči daje moči in poguma. Vstali Kristus zmaguje, vstali Kristus kraljuje – zdaj in vedno.

Bodite blagoslovljeni, da ostanemo skupaj v Cerkvi, ki je naš dom edinosti, učilnica vere, zdravilišče za naše duše in pristan za odhod v Očetovo hišo.

Vesele in upanja polne velikonočne praznike vam voščim;

+ msgr. dr. Peter Štumpf

soboški škof

VIDEO: Poslanica dr. Petra Štumpfa

https://www.facebook.com/245369483059059/videos/2205603929507294/

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. May 2019 at 08:26

0 ogledov

Spomladanski mak je že pordečil travnike
Vsako pomlad travnike pobarva rdeči mak. Kaj vemo o njem? Po vsej verjetnosti ne mnogo. Naša prva asociacija je makovka (pecivo).   V starem Egiptu je mak veljal za cvetlico ljubez­ni, ki so jo zaljubljenci podarjali svojim izbrankam. Če ni ravno takrat cvetel, so namesto cvetočega šopka enako vlogo odigrale posušene glavice. Te so bile tudi tradicionalni dodatek v krstah mladih deklet. Še bolj razširjen, tako v vsakdanjem življenju kot v umetnosti in religiji, je bil v antični Grčiji. Zaradi obilice semen je bil sveta rastlina boginje plodnosti Demetre. Najverjetneje so ga uporabljali v različnih obredih, pri čemer so izrabljali njegove narkotične učinke in po navidezni smrti doživeli prebujenje v novo življenje.     Očitno je bil mak v antični Grčiji zelo priljubljen, saj je bil atribut številnih bogov in tudi same Hekate, kraljice temnih sil in čarovništva. Hipnos, bog spanja, in njegov sin Morfej, bog sanj, sta ga imela ves čas ob sebi. Njima so Grki darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili spokojen sen. No, za makovo cvetje sta bogova poskrbela tudi sama, saj so bila polja pred Hipnosovo palačo, ki je stala tik pred vrati podzemlja, prekrita z njim. Zanimiva je povezava spanja s smrtjo. Hipnos je imel brata dvojčka Tanatosa, boga smrti, vemo pa, da so v Grčiji smrtno kazen izvedli z napojem iz maka in trobelike, ki je najprej povzročil globok spanec in potem smrt.   Po antični mitologiji je za nastanek maka kriva ljubezen. Afrodita, boginja ljubezni, se je neizmerno zaljubila v lepega Adonisa, čeprav je bila poročena s Hefajstom, hkrati pa se je spogledovala še z Aresom. Ta je bil precej ljubosumen in se je sklenil kruto maš­čevati. Spremenil se je v divjega merjasca in na lovu zadal Adonisu smrtno rano. Užaloščena Afrodita ni mogla zadržati solz in po eni izmed različic je tam, kjer so solze padle na tla, zrasel mak z željo, da bi boginji prinesel pozabo. Želja se ji je uresničila in boginja je hitro našla uteho drugje.   V srednjem veku je bil mak atribut neumnosti in nevednosti, saj so čezmerni spanec povezovali s tema grehoma. Zaradi podobe križa, ki jo oblikujejo spoji štirih venčnih listov, pa je med kristjani simbol prave vere, rdeča barva cveta, ki spominja na kri, lahko predstavlja Kristusa in njegov pasijon.   Umetnost je bila v času romantike in simbolizma, še bolj pa v času umetniške dekadence konec 19. stoletja roži pozabe zelo naklonjena, zato jo najdemo upodobljeno na številnih slikah.   Ne samo v umetnosti, tudi na okrasnih gredah si je mak priboril svoje mesto in ima, kljub svoji kratkotrajni in krhki lepoti, številne oboževalce. Mak je enoletnica, dvoletnica ali trajnica, ki je doma na Kitajskem, v Avstraliji, Severni Ameriki, južni Afriki, Turčiji, Armeniji, Iranu, na Kavkazu, v Španiji, skratka povsod, kjer ima ta od 30 do 100 centimetrov visoka cvetlica ustrezne razmere. Potrebuje sončna do polsenčna rastišča in vlažna, a dobro odcedna tla.   Če želimo imeti mak na gredi stalno na istem mestu, moramo posaditi trajnega ali turškega, katerega veliki cvetovi se na pomlad bahajo v vseh mogočih odtenkih rožnate, rdeče, oranžne, bele in slezenaste barve, včasih celo v kombinaciji bele in rdeče. Nekateri imajo na cvetnih listih na sredini temno pego. Če vemo, da so ti maki doma v puščav­skih predelih, je jasno, da po cvetenju rastlina hitro naredi seme in odmre, da preživi sušno in vroče poletje. Iz odebeljene korenine, ki ostane v tleh, pa jeseni spet poženejo listi, ki ostanejo čez zimo zeleni. Maki so zelo skromni, ne prenašajo mokrih nog, občasno pa jih je dobro pognojiti. Sicer naredijo seme, vendar sejanci ne bodo imeli lastnosti staršev. Bolje je, če pozno poleti ali zgodaj jeseni odkopljemo makovo korenino, jo razrežemo na približno pet centimetrov dolge kose in jih navpično potaknemo v lončke z zelo peščeno zemljo. Že pred zimo bodo pognali majhni zeleni listki. Takšno vegetativno razmnoževanje je lahko zanimiv izziv, če pa nimamo časa in energije, sadike kupimo, saj je ponudba spomladi zelo velika.   Nekaterim ne ugaja, da potem ko mak odcveti in odmrejo tudi listi, na gredi ostane praznina. Začasno jo lahko zakrijemo z enoletnicami ali pa počakamo, da se razbohotijo sosede. Najbolje je, če imajo enake zahteve kot mak. Primerne so sibirske perunike, maslenice, ostrožniki, volčji bob, ivanjščice in okrasne trave. Turški mak je na vrtu vir prave eksplozije barv, zmotno pa je mišljenje, da iz njega pridelujejo opij.   Vrtni mak je tista vrsta, ki se uporablja v prehrani in kot vir olja za solato, iz njega pa pridobivajo opij. Njegovo znanstveno ime (Papaver somniferum) v prevodu pomeni uspavalni mak in se nanaša na njegove narkotične lastnosti. Je enoletnica, ki cveti od junija do avgusta z do 10 centimetrov velikimi cvetovi v čudovitih vijoličastih odtenkih. Nepogrešljiv je pri pripravi prekmurske gibanice in kot posip na pecivu, pa tudi na vrtu je lepa okrasna rastlina. Kot okras so uporabne posušene semenske glavice.     V Sloveniji je najbolj razširjen poljski mak (Papaver rhoeas), ki se kot plevel pojavlja v žitnih poljih in strniščih. Kot okrasno cvetlico pa najdemo čedalje več islandskega, ki je še posebno lep na skalnjaku, in kalifornijski zlati mak (Eschscholzia californica), ki raste na najbolj suhih tleh in celo suhozidih. Zelo redek je modri mak (Meconopsis betonicifolia), ki v svojih zahtevah odstopa od »običajnega«. Želi bolj kislo zemljo, polsenco, vlažno ozračje in ne previsokih temperatur. Vendar vse te zahteve poplača z nenavadno intenzivno modro barvo.   Res se makovo cvetje hitro osuje, vendar si kljub temu kdaj privoščimo šopek te živahne cvetlice in vnesimo ekstravaganco v svoj dom in življenje. Čeprav kratkoživ, pripoveduje tudi o ljubezni, bogastvu in spokojnem spancu. O sanjah vsakogar.                Poljski mak (znanstveno ime Papaver rhoeas) je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve. Cvet maka ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Pri odtrganem maku se venčni listi zelo hitro osujejo, zato za okrasne šopke cvetovi niso primerni. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Poljski mak je pogost motiv slikarjev/slikark zaradi svoje izredne žive rdeče barve v času cvetenja.   Poljski mak v Sloveniji V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki, kot plevel se pojavlja v žitnih poljih, na strniščih in ozarah, tudi na nasipališčih ter ob poteh. Poljski mak se je v Sloveniji razširil že davno v neolitiku z razvojem poljedelstva in gojenjem žit. Podobno kot mak so se razširile tudi rastline plavica in kokalj, znanstveno jih imenujemo arheofiti.   Znamka poljski mak   Le kdo ne povezuje rdečih makovih cvetov z žitnim poljem! Poljski mak ni edini predstavnik svojega rodu v Sloveniji, je pa vsekakor najbolj znan, tako da pod imenom »mak« razumemo običajno poljski mak, rastlino, ki se pojavlja kot plevel v žitnih poljih, na strniščih, v ozarah, pa tudi na raznih motenih rastiščih, kot so nasipališča, ob poteh ipd. Tako kot npr. plavica in kokalj tudi poljski mak ni pri nas popolnoma avtohtona rastlina, ampak se je razširil z gojenjem žit. Takšne rastline, ki so prišle k nam že davno, z razvojem poljedelstva od neolitika naprej, imenujemo arheofiti. Poljski mak je enoletnica, s slabo razraslim steblom, dlakava, njeni cvetovi so relativno veliki in živo rdeče barve. Ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Če mak nabiramo, se venčni listi zelo hitro osujejo. Prašniki so številni, črni, brazda pa je ploščata, žarkasto razširjena. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Iz sorodnikov poljskega maka – druge vrste tega rodu – pridelujejo opija ali pridobivajo makova zrna za pecivo. Cvetlico mak imamo tudi na znamki,ki jo je leta 2009 izdala Pošta Slovenije v seriji žitni pleveli.  

Thu, 23. May 2019 at 07:51

0 ogledov

Celje: Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju prejemnik prestižne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino
Gre za najprestižnejšo nagrado na tem področju, za katero sredstva prispeva program Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Petindvajset prejemnikov nagrade iz 16 držav je prejelo priznanje za izjemne dosežke na področjih konservatorstva, raziskav, predanega dela ter izobraževanja  usposabljanja in ozaveščanja. Med letošnjimi prejemniki nagrade v kategoriji konservatorstva je tudi Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju. Zmagovalcem se bomo poklonili na slavnostni podelitvi nagrad za evropsko kulturno dediščino (European Heritage Awards Ceremony) dne 29. oktobra v Parizu v času Kongresa evropske kulturne dediščine V okviru prenove infrastrukturnih vodov in obnove javnih površin v Celju leta 2013 in 2014 sta bila med arheološkimi izkopavanji odkrita del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe. ZVKDS OE Celje je pripravil elaborat za razširitev raziskav ter podal predlog za izvedbo prezentacije in situ. Arheološke raziskave, ki jih je vodil Pokrajinski muzej Celje, so znotraj rimske stavbe odkrile dva mozaika, črno-belega in črnega, ter pripadajoče zidove s hipokavstom reprezentančnega objekta, na katerih so še bile ohranjene sočasne freske. Konservacijo in restavriranje vseh arheoloških ostalin so izvedli strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKDS in Pokrajinskega muzeja Celje. Pripravljen je bil tudi projekt za prezentacijski paviljon, ki bi hkrati zaščitil arheološke ostaline in situ in jih predstavil javnosti, vključno z razstavo, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Projekt je večinsko financirala Mestna občina Celje, ob interventnih sredstvih Ministrstva za kulturo. Zavedajoč se problema dolgoročnega vzdrževanja, ohranjanja in zaščite spomenika je bila predlagana postavitev zaščitnega objekta, ki bi obenem nudil tudi možnost muzealizacije ostalin. Zahteva je bila, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer (predvsem temperature in vlage). Objekt je bil predviden na delu Glavnega trga, kjer je po bombnem napadu v času 2. svetovne vojne nastala vrzel v sicer sklenjeni pozidavi. Projektiranje objekta so prevzeli v Korpnik produkciji, d. o. o., kjer so objekt programsko razdelili na dva sklopa: vhodni paviljon v funkciji razstavišča, zaščite in prezentacije arheoloških ostalin in situ, ki je hkrati prehod do turistično informacijskega centra in muzejskega prostora znotraj obstoječega objekta. Ogled arheoloških ostalin z različnih zornih kotov je omogočen s premišljeno postavitvijo povezovalnih pohodnih mostovžev. Steklena opna fasade zameji območje prezentacije arheoloških ostalin in ga izpostavi pogledom z ulice. Elegantno zasnovana stavba bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter uspešno ozavešča prebivalce in turiste o preteklosti Celja. Nagrade zmagovalcem doprinesejo večjo domačo in mednarodno prepoznavnost, nadaljnje financiranje in večje število obiskovalcev. Poleg tega negujejo globlje razumevanje naše skupne kulturne dediščine v širši javnosti, zato so ključno orodje za promocijo evropske kulturne dediščine. Celje je resnično v dobri družbi držav in mest ki na primeren način  poskrbijo za ohranjanje kulturne in arheološke dediščine ter  zelo preudarnega in dovolj impresivnega načina predstavljanja strokovni in širši javnosti ter turistom ki prihajajo od vsepovsod v mesto Celje, mesto s tradicijo in prepoznavnostjo iz vseh obdobij njegove zgodovine. Vane K. Tegov

Wed, 22. May 2019 at 23:53

100 ogledov

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”
Po aktualnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih v nemških medijih, se nemškim Socialdemokratom na volitvah v nedeljo 26.5. beta kar dvojna “katastrofa”, in sicer tako na evropskih kot v zvezni deželi (in mestu) Bremen. Na prvih bi naj namreč dosegli le 17% glasov in šele 3. mesto za CDU/CSU s 30% in Zelenimi z 19%. Na volitvah v sicer najmanjši zvezni državi Bremen pa bi naj prvič po 2. svetovni vojni izgubili primat, saj naj bi zbrali le 23% glasov, medtem ko bi jih CDU naj 28%. Oba napovedana izida pa bi lahko imela tudi resne posledice na zvezni ravni in ogrozila sedanjo veliko koalicijo.  Ker je ZR Nemčija najpomembnejša ključna gospodarska partnerica Slovenije, je seveda zelo relevantno, kako bodo v ZRN volili tudi na volitvah v Evropski parlament.   Po raziskavi opravljeni med 1900 vodilnimi poslovneži v ZRN, bi jih na volitvah v EP kar dobrih 40% podprlo CDU/CSU in s tem EPP.

Wed, 22. May 2019 at 23:39

86 ogledov

PU Celje: Zaskrbljujoče stanje na cestah na območju Policijske uprave Celje«
Danes je bila tiskovna konferenca v  prostorih PU Celje na kateri so temeljiteje analizirali zaskrbljujoče stanje in z njim povezano statistiko glede smrtnih žrtev  v prometnih nesrečah na območju policijske uprave Celje. Na  območju  Policijske  uprave  Celje  letos  beležijo izjemno poslabšanje prometne  varnosti.  V   desetih  prometnih nesrečah je umrlo enajst ljudi, lani v enakem obdobju dve osebi. V celotnem lanskem letu je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo dvanajst ljudi. Po dve prometni nesreči sta se zgodili na območju policijskih postaj Laško, Žalec  in Šentjur in po ena na območju policijskih postaj Celje, Dravograd, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi in Velenje. V  prometnih  nesrečah  je  umrlo  6 voznikov osebnega avtomobila, 2 pešca, kolesar, voznik motornega kolesa in voznik tovornega vozila. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo ob torkih in četrtkih.V petih  primerih  smrtnih  prometnih  nesreč je bila vožnja po nasprotnem smernem vozišču v ostalih pa nepravilnosti pešcev, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. V prihodnje bodo aktivnosti v še večji meri usmerjali na voznike, ki vozijo pod  vplivom  alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc, na  voznike,  ki  vozijo z neprilagojeno hitrostjo, na tiste, ki med vožnjo telefonirajo  in  na  druge  hujše  kršitelje  cestno  prometnih predpisov. Nadaljevali bomo z več krajšimi tako imenovanimi ad hoc nadzori ter drugimi aktivnostmi. Vsak  udeleženec  cestnega  prometa  se mora zavedati svoje odgovornosti za varno  udeležbo  v  cestnem prometu. Le na ta  način bomo v prihodnje lahko preprečili tragedije na naših cestah. Ukrepi, vzgoja, hude sankcije. Ne. Predvsem odgovornost! Skrajni čas za spremembo  stanja. V.K.T.

Wed, 22. May 2019 at 23:17

125 ogledov

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve
Tokratna oddaja Sreda v sredo s filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je bila v celoti usmerjena v nedeljo, 26. maja, na volilni dan, ko bomo Slovenci odločali, katerih osem obrazov nas bo zastopalo v Evropskem parlamentu. Svoje kandidate ponuja 14 političnih strank in list. Da bo udeležba posredno tudi vplivala na izvolitev, je prepričan dr. Aleš Maver, čeprav sam ni prepričan, da bi stranke, članice Evropske ljudske stranke ponovile rezultat izpred petih let, ko so dobile pet od osmih mandatov. 

Wed, 22. May 2019 at 14:23

232 ogledov

Foto: Janez Janša in dr. Milan Zver v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem
Predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec  ter nosilec skupne liste SDS in SLS dr. Milan Zver sta zadnjo predvolilno sredo preživela v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem. Prva postaja današnje turneje je bila s soncem obsijana Lendava, kjer je Janšo in Zvera pričakalo kar veliko članov in simpatizerjev SDS. Pogovori, pojasnjevanja, vprašanja, so se obema gostoma kar vrstila, sledijo je sevedasklepno dejanje v obliki skupinske fotografije. Da sta oba prepričana v nedeljsko zmago skupne liste SDS in SLS sta dejala Janša in Zver. Pomembna je seveda udeležba, kajti vsak glas šteje. Murska Sobota Sledila je Murska Sobota in srečanje s tamkajšnjim članstvom in simpatizerji SDS. Janez Janša se je zapletel v daljšni pogovor z Eriko Fürst, edino preživelo prekmursko židinjo, ki je na svoji koži občutila vso gorje holovkavsta v nacističnem uničevalnem taborišču Auschwitz. Janez Janša in Erika Fűrst Zadnja postaja dopoldanske turneje je bila Pesnica. Prijetno in veselo vzdušje, veliko optimizma, tudi nekaj iskrenih pohval za številčno udeležbo na predčasnih volitvah. Na srečanju Pesničanov je bil tudi državnozborski poslanc Marjan Pojbič. Tudi v Pesnici ni šlo brez skupinske fotografije. Sledil je popoldanski obisk Koroške od Radelj ob Dravi do Slovenj Gradca. Dravograd Praktično povsod so bila vprašanja, namenjena Janezu Janši in dr.Milanu Zveru povezana z aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečuje EU in Slovenije. V EU smo šli tudi zato, da se hitreje razvijamo in prvič odkar imamo lastno državo, dobimo sredstva od nekoga, je opozoril Janša. Ravne na Koroškem Ob tem je navedel, da smo v tem sedemletnem finančnem obdobju, ki se končuje prihodnje leto, porabili samo 20 odstotkov denarja, kar dve milijardi pa še čakata na slovenske projekte. Marsikje ni infrastrukture in drugih potrebnih objektov, v bruseljskem proračunu pa sta še več kot dve milijardi evrov, je opozoril Janša. Po njegovem mnenju bi se o tej temi morali pogovarjati, da bi tako spodbudili odgovorne, da kaj več postorijo v času, ki je ostal, čeprav celotne zamude žal ne bo mogoče nadomesti. Kar zadeva demografijo pa je prvak SDS dejal, da je Evropa sicer bogata, ampak stara in zato nastajajo dileme o migracijah in družinski politiki, vse to pa je premalo v ospredju, saj je to strateško gledano najpomembnejša tema. O izidu volitev Janša še ne želi govoriti. “Za glasove se šele borimo, vse je še odprto, mislim, da bo tako do zadnje minute v nedeljo, tudi zaradi možnosti preferenčnih glasov in odločal bo vsak glas,” je napovedal Janša. Slovenj Gradec Milan Zver je tokratno kampanjo ocenil kot veliko bolj naporno od prejšnje, pričakuje udeležbo več kot tretjine volivcev in ugotavlja, da bo potrebnih za listo veliko več glasov kot pred petimi leti. “Prepričan sem, da bomo z zavezništvom s SLS prepričljivo dobili te volitve in prizadeli premierju še tretji poraz po lokalnih in nacionalnih volitvah,” je dejal. Položaj stranke v kampanji je po Zverovih besedah ugoden, saj so v ospredju varnostno tveganje, nezakonite migracije, nevarnost terorizma in podobna vprašanja, na katera imajo po njegovem prepričanju člani Evropske ljudske stranke najboljše odgovore. Evropa mora postati tudi bolj solidarna in socialna, je še dejal dr.Milan Zver. 
Teme
dr Peter Štumpf soboški škof velikonočna poslanica

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa