SI
VIDEO: Radenci - pred 30. leti je v Pomurju z ustanovitvijo SDSS, predhodnico SDS, zadišalo po politični pomladi
Karel Šooš, predsednik regijske koordinacije SDS za Pomurje: "V Sloveniji smo zamudili marsikatero priložnost, prva priložnost za boljši jutri se nam ponuja že 26. maja 2019, ko bomo volili novo sestavo Evropskega parlamenta. Ne zamudimo je!"
V Fokusu
Novice

Nedelja, 14. april 2019 ob 23:38

Odpri galerijo

Kongresno dvorano hotela Radin v Radencih si je Pomurska regijska koordinacija SDS izbrala za organizacijo svečane akademije, na kateri so se spomnili, kako se je pred 30. leti "svitala pomlad."

Bil je 12. april 1989.leta, ko se je v Murski Soboti zbrala peščica hrabrih in zavednih, ki so z vero v srcu po boljšem jutri, sklenili, da tudi sami prispevajo košček v mozaiku demokratičnih procesov, ki so zajeli Slovenijo. Ustanovili so krajevno organizacijo Socialdemokratske zveze Slovenije.

Z zbranimi so spomine o teh usodnih trenutkih s precejšnjo mero čustev delili aktualni predsednik regijske koordinacije SDS za Pomurje Karlo Šooš, Silvo Šarkanj, ki se je takoj po vrnitvi iz JLA pridružil novonastali SDSS, bil nekaj let tudi regijski predsednik SDS. Da so bili zelo burni časi, polni upanja, pa tudi negotovosti, je priznal Šarkanj. Na prve demokratične volitve so se podali brez izkušenje, vendar z vero po uspehu. Zato so se na cvetno nedeljo, 8. aprila 1989 iskreno veselili volilne zmage koalicije Demos.

Tako Šarkanj, kakor tudi Herman Kisila sta opozorila na nujnost zmage pomladne opcije na letošnjih evropskih volitvah. "Demokratične sile Evropske ljudske stranke morajo dobiti večino v Evropskem parlamentu. Ne prepustimo to socialistom in liberalcem. Veste zakaj? Ker si še naprej želimo krščanske Evrope, v kateri bomo smeli tudi v prihodnje praznovati Veliko noč in ostale krščanske praznike. Evropa gre v čudno smer, zato storimo vse, da stranke slovenske desnice dobijo še kakšnega poslanca več. Pojdimo na volitve in pokažimo, da smo zmagovalci," je še dejal Kisilak.

Zbrane je nagovoril tudi dr. Milan Zver, evropski poslanec in nosilec skupne liste SDS in SLS na majskih volitvah v EU parlament. Poudaril je, da verjame, da bo skupna lista SDS in SLS uspešna na volitvah. S skupno listo je stranka SDS znova dokazala povezovalnost in ne izključevalnost, kakor jo želijo prikazati nasprotniki. Dotaknil se je tudi problematike mladih, predvsem izseljevanja: »V zadnjih 10 letih je več kot 50.000 mladih šlo v tujino s trebuhom za kruhom, ker jim doma nismo ustvarili ugodnih poslovnih in življenjskih okoliščin.« Da je vseeno optimist in verjame, da se bo klima spremenila, kot se je leta 2004, ko je na državnozborskih volitvah zmagala stranka SDS in Slovenijo popeljala v boljši jutri. Evropski poslanec je še povedal, da je Slovenija po črpanju evropskih sredstev na samem dnu držav članic in kot ključen problem Evropske unije izpostavil varnost: »Ključen problem Evrope je varnost, toda v Evropski ljudski stranki imamo pravi odgovor na ta izziv. V prihajajočih letih bomo zagotovili 10.00 ljudi, ki bodo zavarovali zunanjo mejo. Le pod tem pogojem bomo lahko ohranili odprte notranje meje in prost pretok blaga ter storitev.«

Kandidatka za evropske volitve, domačinka Alja Domjan iz Radencev,  je zbrane opozorila, "da bomo na teh volitvah odločali o tem ali bo Slovenija gradila in soustvarjala Evropo, ki ohranja naš način življenja. Način življenja, ki temelji na krščanskih vrednotah, na svobodi in solidarnosti. Odločali bomo tudi o tem, ali bomo del Evrope, ki svojim državljanom zagotavlja varnost, učinkovito varovanje schengenske meje in preventivne ukrepe proti porastu terorizma,« je še dejala Domjanova. "Zato bo 26. maja štel vsak glas in da mi odločamo, kakšna bo Evropa v prihodnje," je sklenila svoj nagovor zbranim.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. May 2019 at 10:11

0 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Sun, 19. May 2019 at 16:03

1078 ogledov

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile
Včeraj smo poročali o 23. Bogračiadi, tekmovanju v kuhanju bograča, ki pa se je sprevrgla v levičarsko kulinarično fešto. Kako drugače poimenovati dogodek, če so med 15 udeleženimi ekipami zastopane praktično vse članice oblastne levičarske koalicije, umanjkal je le Desus, pa še nadvladna Levica se je lotila kuhanja bograča. Pozor! Zgodila se je nerodnost, v glavnem  eden izmed članov sodelujočih ekip je zaradi nepazljivosti podrl kotel z bogračem Levice. Najverjetneje kar njihov član, lahko pa tudi član sosednje politično sorodne ekipe. Na Bogračiadi namreč letos ni bilo NOBENE ekipe iz politične desnice. To se lahko zgodi tudi vsem in vsakomur, le Levici ne, kajti v naslednjem hipu je ena od članic ekipe Levice na svojem Faceboku objavila "šokantno in škandalozno" novico, da gre za diverzijo in da za njo stojijo desničarske sile. Še dobro, da ni obtožila kar Orbana in sosednjo Madžarsko! "Ko pride mimo izdajalec in uniči gulaš, a LEVICA se ne da!" Brez dodatnega pojasnila.Kot vemo, so levičarji kot oni sami pravijo, po naravi "strpni in razmevajoči". Izdajalca so takoj prekvalificirali v desničarja. In se je začelo: https://www.facebook.com/rok. grosTo je vandalizem in kazniv. Pokliči policijo pa naj dobi kazen https://www.facebook.com/ivi. spelko.31Banda valdalska desnosučna https://www.facebook.com/ violeta.tomic2Ne morem verjet?? https://www.facebook.com/ franc.plutDanes golaž, jutri človek. potrebno bo odgovoriti. Rušijo resnico zgodovine, rušijo spomenike, postavljajo spomenike izdajalcem, ščuvajo ljudi, ustrahujejo, vodijo sovražno propagando po svoji TV, zaničujejo, žalijo vse kar ni po njihovem receptu. Fašisti! In vse skrivajo za lažno DEMOKRACIJO!!!! https://www.facebook.com/ damijan.ruzicše hrana jim je odveč.. lica monstrumov, častihlepnežev, koristoljubcev in izdajalcev so pregrda da bi jih Na koncu se je izkazalo de je "izdajalec" bil sarkastičen izraz za člana lastne ekipe, ki je po nerodnosti podrl kotel. Merima Sarajlija (https://www.facebook.com/ meri.sarajlija) je popravila izraz "izdajalec v "nerodnež".   Nauk zgodbe: Še dobro da nismo v letu 1945. Maja takega časa bi KNOJ takoj poiskal vse izdajalce in jih umestil v eno izmed jam. Glede na napisano tega ne dvomimo.  To je obraz strpne Levice in levičarjev sploh. Tudi Jevšku gre zadnje čase izraz FAŠIST za političnega nasprotnika vse pogosteje iz ust!

Sat, 18. May 2019 at 17:08

1079 ogledov

Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti
Danes je bila na dvorišču soboškega hotela Diana 23. Bogračijada, tekmovanje v kuhanju bograča. Vsega skupaj 15 kuharskuh ekip se je nabralo, trikrat manj kot v najboljših časih. Ob pogledu, kdo vse je kuhal, bi dejal, da je tekmovanje pripravila nekdanja socialistična zveza, frontna organizacija pod kontrolo komunistov. Smo pač teden dni pred evropskimi volitvami in zato ne čudi, da so kuhalnico vihtele ekipe vseh oblastnih koalicijskih strank Šarčeve vlade in nadvladne Levice. Židanovi reformirani komunisti so imeli najbolj nališpano stojnico. Vse v rdečem, soboškemu županu Jevšku, ki bi se tako rad znašel v Bruslju, je prišel v podporo tudi Matjaž Nemec, sicer brez Osypenkove. Nekaj bolj skromni so bili pri SAB, kjer je "kraljevala" donedavna direktorica propadle družbe Hotel Diana, danes pa državna sekretarka za Slovenci za mejo in po svetu in tudi Alenkina kandidatka za EU poslanko. S kuho bograča so se spopadali tudi v SMC, pa LMŠ - Marjana Šarca ni bilo za opaziti, in seveda nadvladna Mesčeva Levica. Umanjkal je Desus, da bi bile prisotne vse frontne socialistične stranke.  Bograč naj bi bil temelj in pojem prekmurske kulinarike. Njegova priprava je že pred desetletjema dobila tudi tekmovalni pomen, v Murski Soboti skozi Bogračijado, v Lendavi z Bogračfestom. Lendava naj bi bila celo neformalna svetovna prestolnica bograča. Svinjsko, goveje in divjačinsko meso, čebula in začimbe, to so sestavine, potrebne za pripravo bograča. O okusu bogračev, ki so jih pripravljali strankarski aparatčiki, ne kaže soditi. Me pa zanima ali so med začimbe uvrstili tudi vse laži, s katerimi Slovence "pitajo" iz dneva v dan. Kakšen okus bi imel bograč Židanove SD, če bi vanj umešali "resnico" o milijonih, ki jih je Židan s kmetijskega ministrstva preko oglaševalskih agencij prekanaliziral v strankarsko promocijo in Jevškovo financiranje podjetij strankarskih tovarišev. Kakšen okus bi imel bograč SAB, ko bi dodali resnična ozadja o 2.Tiru, kakšen okus bi imel bograč Cerarjeve SMC in Šarčeve LMŠ ob lažeh, ki jih trosita o varnostnih vprašanjih, povezanih z ilegalnimi migranti. Kaj šele bi nastalo iz bograča Levice, ki Slovencem predlaga znižanje delovnega tedna na 33 ur, sami pa so "cepljeni" proti delu! Morda se jim je ob koncu današnje kuhe bograča iz preventivnih razlogov vsa vsebina iz kotla zlila po tleh. Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti!

Sat, 18. May 2019 at 12:28

394 ogledov

Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v Izraelu, najbrž trenutno najbolj osamljena Slovenca
Soboški škof dr.Peter Štumpf je na svojem FB profilu objavil zanimiv razmislek o Zali in Gašperju, ki bosta na današnjem finalu Evrovizije v Izraelu zastopala slovenske barve, čeprav sta v svoji domovini deležna norčevanja na svoj račun. Nisem strokovnjak za moderno glasbo. Ne sledim njenim trendom. Včasih so me te reči bolj zanimale. Pri vojakih sva večkrat klepetala ob kavi z Akijem, pevcem Parnega valjaka. Slovenija še takrat ni vedela za ta bend. Aki mi je povedal, da je najbolj domač v Prekmurju. Sem bolj Slakove sorte, zato ostajam bolj pri tej glasbi. Nekaj sestavkov sem prebral o naših dveh mladih, ki čakata na svoj nastop v sobotnem evrovizijskem finalu. Občutita stisko osamljenosti. Imata pač prehojeno pot do tja in to z razlogom - rada bi svetu dala svoje sporočilo, ki ni razgrajaško, "zafnano", na njiju ni perja in teatralne hinavščine. To me nagovarja. Ne morem pa in niti nočem razumeti slovenskega norčevanja na njun račun. Bedasti skeči, pritlehni komentarji in podobne reči govorijo o tem, da je za zabavljaško sceno vredno zmagoslavja samo to, kar je kričeče, nabito z močjo in je zato udarno. Tega imamo doma dovolj na vsakem vogalu. In prav zato sta ta dva mlada nelagodna za mnoge. Umirjenost nas moti in v tem je težava. Zala in Gašper, cvetlica je lepa, ker je majhna in živi od sonca. Moja cvetlica v avtu je plastična in jo premika sončna svetloba. Vendar je veliko vredna, ker mi jo je podarila dvoletna deklica. Zato me ta cvetlica spremlja na mojih poteh. Mirno odpojta svoj finale. Katero mesto bosta zasedla, ni pomembno. Vidva že imata svoje mesto v srcu drug drugega in v srcu mnogih miroljubnih ter dobronamernih ljudi. Pa srečno vrnitev domov.

Sat, 18. May 2019 at 12:13

249 ogledov

Celje: Krvava cestna statistika »prištela » že svojo enajsto smrtno žrtev
Zaradi  posledic prometne nesreče, ki se je  zgodila v sredo, 1. maja 2019, v Šibeniku pri Šentjurju, je danes 17. maja 2019, v celjski bolnišnici umrl 28-letni voznik, doma z območja Šentjurja. Prometna nesreča se je zgodila na lokalni cesti v Šibeniku. 28-letni voznik je  bil  v  nesreči  udeležen  sam.  Do  nesreče  je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno  hitrostjo.  Voznik  je  v levem ovinku, pri vožnji po klancu navzgor,  izgubil oblast nad motornim kolesom, padel in se hudo poškodoval. Zaradi posledic prometne nesreče je danes v bolnišnici umrl. To  je letošnja enajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje.  Kaj dodati k temu in se ne ponavljati? Smrti   se ne da ubežati, da  se je izogniti z odgovornim in vztrajnim spoštovanjem predpisov in pravilom vožnje vseh  udeležencev v prometu, da je ne bi sami  zakrivili. To pa se da. Redčiti lastne vrste zaradi razlogov navedenih v sporočilu, pa ni prav. Prav je da poskrbimo vsi za varnost v prometu, svojo in tujo, od vsakogar. V.K.T.

Fri, 17. May 2019 at 20:36

444 ogledov

Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu Kučanu nikoli ni bila intimna opcija, zato mirno opazoval razorožitev TO
16. maja 1990 se je, na isti dan, kot je bila ustoličena DEMOS-ova vlada, začel izvajati ukaz ostanka totalitarnih komunističnih oblasti za razorožitev slovenske Teritorialne obrambe (TO). Slednje je prvak SDS Janez Janša že večkrat označil za narodno veleizdajo, ki bi skoraj ogrozila osamosvojitev. Obenem je razorožitev pokazala tudi, da je takrat velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, slepo sledila ukazom iz Beograda. Brez razorožitve TO Jugoslovanska armada (JA) kasneje verjetno ne bi tvegala napada na Slovenijo. Posledično so tisti, ki so razorožili TO, neposredno odgovorni za žrtve, materialno škodo ter ogrožanje ključnega projekta v slovenski zgodovini. V maju 1990 je potekala razorožitev Teritorialne obrambe (TO), po zaslugi katere je Slovenija ostala brez 80 odstotkov orožja, ki ga je sama kupila. Kljub temu smo Slovenci pod vodstvom sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše in sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja vzpostavili učinkovito vojaško obrambo ter v vojni za Slovenijo, ki je sledila v letu 1991, zmagali. Kučan se je mirno pretvarjal, da nima nobenih informacijUkaz za razorožitev TO je bil izdan 15. maja 1990. O njem je bil Milan Kučan obveščen še isti dan, že naslednji dan pa je bil informiran tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja. Janša se spominja: “Kučan se je mirno delal, da nima nobenih informacij, že čez nekaj dni, ko so prišle dodatne informacije, se je ugotovilo, da je lagal.” Podrobnosti v povezavi z razorožitvijo razkriva tudi spletna stran Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve – VSO: “Priprave na to potuhnjeno zločinsko početje so potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik niti predsednik skupščine Miran Potrč. Poleg tega so bile namere glede razorožitve skrbno zamolčane pred Slovenci in še zlasti pred Demosom. Maja 1990 je od okoli 100 tisoč kosov orožja v skladiščih porajajoče se slovenske vojske ostalo le še okoli 12 tisoč kosov strelnega orožja, predvsem pa zelo majhna količina streliva.”  Manevrska struktura narodne zaščite kot odgovor na veleizdajo SlovenijeKot organiziran odgovor na razorožitev TO in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečile osamosvojitev Slovenije, so se v maju 1990 začele priprave za oboroženi odpor. Vzporedno z razorožitvijo TO je tako nujno potrebno omeniti projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in Specialne brigade MORiS ter s tem povezan nastanek Slovenske vojske (SV). Ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ BgGen Anton Krkovič, sedanji predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, poroča: “Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem. Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od “jeder odpora”, preko “Vojske Republike Slovenije”, do “Manevrske strukture narodne zaščite – MSNZ”. MSNZ je bila tandemsko vodena iz ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v TO RS, v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.” Pismo Antona Krkoviča ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ M.D. Izvirno tekst objavljen na (http://nova24tv.si/slovenija/politika/lmineva-29-let-od-veleizdaje-slovenije-ko-je-milan-kucan-prvic-tudi-z-dejanji-dokazal-da-samostojna-slovenija-nikoli-ni-bila-njegova-najintimnejsa-opcija/)
Teme
30 let SDS v Pomurju milan zver Alja Domjan Karel Šooš Herman Kisilak

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Radenci - pred 30. leti je v Pomurju z ustanovitvijo SDSS, predhodnico SDS, zadišalo po politični pomladi