SI
Nezakonite migracije so pripeljali do razkroja normalne in tradicionalne Evropske družbe
Karcinom enaindvajsetega stoletja - učinek nezakonitih migracij na Evropskih tleh.
V Fokusu
Novice

Nedelja, 17. marec 2019 ob 17:17

Odpri galerijo

Migracije-preseljevanja, kaj pravzaprav  to je?

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati. So  pa lahko emigranstske, preseljevanje,  odhod iz dosedanje lokacije države ali  regije ter imigrantske, priseljevanje prihod na drugo lokacijo, regijo, državo danes zelo pogosto tudi kontinent oziroma celina. Razlogi so tudi različni. Populacijske,  poseljevanje zaradi nezasedenih območij, regij, so lahko  ekonomske izzvane z željo po izboljšanju gmotnega stanja družin, posameznikov ter intenzivnejše sodelovanje z izvornimi destinacijami priseljencev, ki so se aklimatizirali v novem  ekonomskem okolju.

So pa seveda tudi nelegalne, protizakonite, ki  najpogosteje ogrožajo  namenske oziroma ciljne pa tudi vmesne države.

Stanje v regijah in državah ki mejijo na druge celine

Evropa je bila vsa stoletja od pozno fevdalne dobe cilj in želja narodov in plemen ki so prihajali v stik z njo  neizpolnjena želja da se slej ko prej najdejo na njenih tleh začasno zaradi zanimivosti ali pa trajno da gredo na lepše. V več ozirih so jo doživljali kot ideal. Z ene strani želje z druge strani pa vera in običaji,ki so jih prakticirali jim je postala ovira, ki jih je nasprotno od tega držala v okovih tradicionalnosti in zavrtosti do vsega pozitivnega in drugačnega ne tako daleč vstran. Voditelji so, večkrat posebej v navalih nezadovoljstva ali pomanjkanja pokazali s prstom proti naši celini, češ tisti tam čez so krivi za vaše pomanjkanje in nezadovoljstvo. To »polnjenje« glav preprostih, neukih in mnogokrat tudi zaostalih ljudi, je pripeljalo do eksplozije v njihovih glavah ob  že prisotni nevednosti  kako in na koga se obrniti za pomoč. Bolj preprosti  lažje zmanipulirani, večkrat izkoriščeni tudi ali zelo hitro s pomočjo vere. V mnogih primerih, je to islam to naredil, kot prevladujoča veroizpoved v teh  delih sveta, geografsko  sicer blizkih,  mentalno  pa z večkratnikom narazen.  In tu se začne težava, pa ne samo njihova ampak tudi naša, Evropska. S časom poleg kazanja s prstom na tam čez se jim je pridružila tudi civilizacijska  drugačnost ,ki jo lahko imenujemo zaostalost,  je  pripeljalo do populacijske eksplozije ne da bi karkoli načrtovali, temveč pustili da se dogaja prirast prebivalstva kot morebitno orožje proti tem sosedom, ki so jih imeli tam čez morje ali pa »za devetimi gorami«.

Vojna žarišča  in povabilo starajoče preračunljive starajoče se Evrope

Lepa leta prisotnosti  Evropejcev pri njih ter na nek način prosperitete, ki je temeljila na pripeljanem znanju in ne na ustvarjenem,  ni mogla trajati večno.  Po drugi svetovni vojni se je Evropa vrnila, vrnila se je  k sebi k svojim ljudem svojemu razvoju in obnovi. Nekdanje kolonije ali vsaj surovinska  območja, kasneje veliko število na novo nastalih  afriških in azijskih držav,  so ostali brez tistih,  ki jih niso marali in seveda brez prepotrebnega znanja, ki so ga rabili za nadaljevanje svojih samostojnih političnih poti,   taiste pa niso bili  ekonomsko in strokovno  dozorele da bi nadaljevali svojo pot popolnoma suvereno. Nekaj časa je šlo. Neskončno dolgo pa ne. Ostanki prejšnjih  boljših časov so bili  vidni preko   propadlih rudnikov,zaraščenih plantaž, velikih  območij  zapuščenih od prejšnjih primarnih prebivalcev.  Poseljevanje velikih konglomeratov, ki so nastajali okoli nekoč glavnih administrativnih središč in mest so se spremenile v nenadzorovane  »mestne« džungle  v katerih je vladal  kaos, kriminal prostitucija, razkroj.     V tem kaosu so nastajali socialni  nemiri, vstaje kasneje vojne med samimi prebivalci »osvobojenih« od kolonialnih » izkoriščevalcev«. Pa še etnična in verska »raznovrstnost« sta dodali kombinirano » vnetljivo« snov, ki se imenuje med etnične, medverske in kasneje meddržavne vojne. Te vojne so postale poleg takojšnje »vnetljivosti«  tudi generator za obračunavanje med sabo iz povsem ekonomskih razlogov in nagibov. V mednarodnem okolju  so načrtovano sproducirali slabo vest. Tukaj je starajoča se Evropa, postala nekritično sentimentalna. In smo tu,  pri  največji napaki. Povabilo »vseh«,ki jih je zadela katerakoli  vojna vihra in humanitarne krize. Nepopravljivo!

Vloga radikalnega islama pri usmerjanju in poteku  nezakonitih preseljevanj

Da bo svojemu »širokopoteznemu«  povabilu dali institucionalni okvir so zasnovali strategijo, ki bi imela kritje v financiranju vseh zbirnih centrih v mejnih, sosednjih držav za begunce, ki so  prihajali bežeč pred vojnimi vihrami. Zamisel ki ni imela trdno podlago razen idealističnega pričakovanja da bo to zares tako. Niso  upoštevali osnovne informacije ali vedenja o tem  kako so posamezne  sosednje regije in države medsebojno kompaktibilni v dojemanju reševanja nastalih razmer. Poznali niso obsega morebitnega razraščajočega vala bežanja in migrantskega toka. Ocena kar tako čez palec. Bomo to pokrili z denarjem, ki ga bodo potrebovali ko bo nastala potreba.  V tem  kakšno leto ali dve prej preden se je razrasel  znotraj verski konflikt in zajel ogromna območja bližnjega vzhoda, predvsem pa  Sirije in Iraka, kasneje  območje ali  radikalne islamske tvorbe pod imenom ISIS. Ta ISIS je postal generator vsega slabega, ki je prinesel preglavice celemu svetu posebej pa Evropi.  V tem času ne zavedajoč se  posledic za vse,  je dobrohotno  in celo načrtno, skoraj preveč Nemško, predsednica Vlade Nemčije Angela Merkel izrekla nekaj  kar je dokončno spremenilo mnenje o njej obenem pa posledice izrečenega za vedno spremenilo dojemanja Evrope,  ki smo jo do takrat poznali. Leta 2015 je povabila  migrante zaradi vojn in »vojn«,  da lahko pridejo v Nemčijo, češ njihova starajoča družba potrebuje v trenutku ko je to izjavila, skoraj milijon ljudi za delo v njihovem visoko razvitem  gospodarstvu. Pozvala je vse doktorje, inženirje, kemike,  skratka to kar rabijo..Prišli so neprilagojenci vseh vrst

Zgodilo se je nekaj nepojmljivega. Naval vsega kar leze in gre imajo ali si zmorejo izposoditi nekaj tisoč evrov. Najbolj prizadeti in najbolj upravičeni do odhoda in preskrbe v bližnjih državah v centrih za begunce se niso mogli odpraviti nikamor. Začela se je »produkcija« kriminala in izkoriščanja vseh vrst. Reke nekontroliranih, nenadzorovanih gibanj in množic  po sistemu rastoče in drveče bučeče mase je proizvedla  vse drugo kot početje, ki se mu reče reševanje pred vojno in humanitarno krizo.  Poleg vojne in  ubijanju  ter uničevanju  vsega civilizacijsko pozitivnega na območjih zajetih z vojno,   so ubijali in uničevali tuje dosežke ter način življenja  na tisoče kilometrov vstran, v Evropi. Uničevali so z nekontroliranimi, divjaškimi pohodi če z več držav ne upoštevajoč  meje, predpise, ljudi. Fanatični verski voditelji z bližnje in srednjevzhodnih območij so naložili tem ljudem naj gredo čim dlje. Do opravljajo od njihovega boga naloženo delo da morajo izpolniti nalogo prodiranja v osrčje Evrope. Nič v tem času ni bilo pripravljeno za  val, naval in eksodus  takšnih razmer. Evropa in prevladujoča miselnost je bila zasačena, nepripravljena, medla, zgubljena. Mase s se kopičile najprej v Turčiji, ko niso zmogli ali želeli jih zadrževati ali niso dobili želenega denarja so jih spustili v Grčijo in na njene otoke. Ta ventil  ni zdržal pritiska. Masa se je širila v kontinentalno Grčijo in naprej. Preko Makedonije, ki se je kot nečlanica  EU in NATA trudila več kot je sicer zmogla,tako rekoč do onemoglosti,  je  val  podiral vse razumske meje. Tisoč kilometrov od Grško- makedonske meje do Slovenije in do Shengenske meje, ki je bila prva resnična z Evropo, je bilo obvladljivo  v času neobvladovanja razmer, posebej za kriminalce  zadolžene za »preboj« do sanjske destinacije  na zahod, logistična » mala malica«.

Slovenska meja 2015 in danes-kombinacija  med »mocarelo in ementalerjem«

Prvo realno soočenje z problematiko beguncev z bližnjega in srednjega vzhoda in množičnega pritiska na slovensko mejo,  je  bil porazen da bolj porazen ne morebiti. To je vtis in realnost, ki se je normalen slovenski državljan ne more znebiti. Vlada  in takratni predsednik Miro Cerar, je pokazala kako se ne sme nikoli in nikdar zastopati, braniti  in obraniti ter državljane pred negativnimi učinki obvarovati. Miro Cerar pa osebno kot popolnoma indolentna in politično impotentna oseba za kar koli odločujočega  vodenja in ukrepanja. V času ko je bilo to prepotrebno  je deloval kot spužva.  Nič ni  funkcioniralo razen proračunske porabe povezane s tem. Slovenija je postala zasmetena, onesnažena, oropana dostojanstva države. Oblast se je trudila napraviti vtis,ki nobenemu ni pomenil nič. Nezakonito je prečkalo mejo ogromno število ljudi ,ki so seboj nosili, bolezni, nevarnosti vseh vrst, celo orožje kot načrtno vrinjeni ISIS-ovci. To je našim »vrlim« humanitarno naravnanim oblastnikom ušlo. Meja je postala kot ementalski sir znan po svoji luknjah.  Organi  v sestavi zadolženi za to pa podhranjeni in bosi. Ja, bosi in to v najmanj dveh ozirih, glede znanja in opremljenosti.  Se ni dalo  zastreti  in ne prezreti. Nastali so ogromni stroški in situacije brez rešitev in rešitve. Do danes. Sosedje Madžari so to rešili. Mi pa ne. V tem času, je Miro Cerar v vlogi PV postavil žično ograjo na meji, tako da je v napoto našim ljudem in ne tistim katerim je bila namenjena. Pa še to nezakonito, oziroma koruptivno tovarišijsko, kar se nabave taiste žice. Pretok in preboj meje je ostal »standarden«. Tudi po nastopu nove Vlade, Vlade ki jo skupaj »zbobnal« Marja Šarec.  Igralec po poklicu. Imitator po vedenjskem vzorcu, vsaj kar se vodenja Vlade tiče. Stisneš ga v kot in je kot mocarela, mečkljiv in popustljiv ter se da izcediti iz njega denar in mir  do naslednjega pritiska. Njegov avtorski prispevek pri Vladanju je vladanje s pomočjo nad vladne skrajno levičarske migrantoljubske  Levice, ki mu narekuje benevolentnost do migrantske politike in migrantov samih. Pa še »bleknit« ne sme. Proračunska postavka pa ccc 10 milijonov EUR.  Totalni brezjačnik . Za zjokat.

 Če se ozremo vsaj za dobri dve leti nazaj ugotovimo da poleg uradnih prehodov meje,  je kar nekaj nezakonitih preko katerih se ohranja stalni »dotok« nezakonitih migrantov. Statistika je veda, ki se zadnje čase zelo redno napaja  z podatki s tega področja.  Pri pregledu  ilegalnih prehodov meje se opazi najprej  večja raznovrstnost in večje število teh »prehodnih« točk.  Na jugovzhodnih točkah  so predvsem »ekološko« ne preveč ozaveščeni sodeč po nesnagi ki jo puščajo za seboj (Okolica Črnomlja ) v začasnih gozdnih in obrečnih postojankah. Na vzhodu pa se poskušajo  pretihotapiti(in se) z vozili kot slepi potniki med marmeladami ali kompoti najpogosteje nekje na območju  Srbije. O slučajnosti »dodatnega« tovora pa naj presodijo  tisti ki dobivajo plače za to. Po pregledu statistike ilegalnih prehodov na vseh južnih, jugovzhodnih in vzhodnih  rednih in ilegalnih prehodov, se da ugotoviti da jih tedensko zajamejo okoli 150-200 zasačenih migrantov, leto ima 52 tednov. Polovico od tega vrnejo oziroma predajo sosedom na Hrvaško, nam ostanejo z  začasnim statusom kasneje morda tudi trajnim  približno 9000  oseb kar je približno reda velikosti prebivalstva Šmarja pri Jelšah. Zaskrbljujoče!

Vedoč da  je njihova izobrazbena struktura in mentalna ter civilizacijska  neuglašenost z okoljem v katerem pristanejo  pa se problem pomnoži po več kriterijev  sočasno.   Povrh vsega se  najdejo neke »kvazi« internacionalne duše, ki pred oblastjo ki jo sami vodijo skrivajo posamezne primerke kar v hramu demokracije ali drugače rečeno kar v Državnem zboru. O sliki drugod v Evropi posebej  v Nemčiji in na Švedskem smo pa priča zastrašujočim prizorom , ki jemljejo dih normalno razmišljajočemu človeku.

Kakšno Slovenijo si želimo?

1.      Zdravo Slovenijo,  temelječo na krščanski tradiciji, ki bo skrbela za blagor lastnih državljanov, ki jo  na koncu koncev ustvarjajo,  ohranjajo in jo negujejo za bodoče rodove.

2.      Ali pa na »multi-kulti« podlagi, ki jo zagovarjajo domači primerki iz javnega in posebej iz kulturniškega miljeja. V deželo ki jo ne bodo poznali  bodoči rodovi ali ne spoznali mlajše ali zelo mlade generacije čez 10, 20, 30 let.

3.      Kot deželo minaretov in tekij (molilnic) ali pa mogočnih cerkva in cerkvic  na gričkih obsijanih z popoldanskim soncem ali štrlečih zvonikov nad jutranjimi meglicami.

Jaz sem predvsem za Zdravo Slovenijo brez pritiklin, ki so neuglašeni  in neusklajeni z mojim, tvojim, našim okoljem in podnebjem tradicijo!

Vane K. Tegov

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 15. Sep 2019 at 14:58

275 ogledov

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Sun, 15. Sep 2019 at 12:03

163 ogledov

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej svečano, saj so ga povezali tudi s 100 letnico dodelitve Apaškega polja slovenskemu ozemlju oziroma takratni državi SHS. "Slovenija v malem," so poimenovali osrednjo slovesnost, na kateri je bil častni gost in osrednji govornik predsednik RS Borut Pahor. Dvorana apaškega Kulturnega doma je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo svečanostob 13. občinskem prazniku apač. Zakaj enačaj Apaškega polja s pojmom Slovenija v malem. Ozadja je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil župan občine Apače dr. Andrej Steyer, ko je spomnil na 100 letnico podpisa pariške mirovne konference, ki je mejo postavila na reko Muro in Apaško polje, kjer so zvečine živeli Nemci, je postalo de slovenskega ozemja. Tragičen eksodus nemškega življa, ko so jih takratne revolucionarne oblasti 1947. leta izgnale, priselile pa slovenski živelj od Prekmurja, preko Koroške, do Primorske, je Apaškemu polju prislovnično nadel ime Slovenija v malem. Tudi svečani govorec, predsednik Republike Borut Pahor je spomnil na tragične dogodke leta 1947, ko so takratne komunistične oblasti izgnale apaške Nemce. Med povabljenci na svečanosti ob 13. občinskem prazniku Apač je bil tudi državnozborski poslanec SDS Franc Breznik.  Prireditev so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Apače, Kvartet trobil Pihalnega orkestra Apače, Akademska folklorna skupina Študent, Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače in Otroci iz Vrtca Apače. Občina Apače se je ob sklepnem dogajanju ob občinskem prazniku uradno pridružila projektu GLAMUR, ki ga v okviru sodelovanja lokalnih akcijskih skupin izvajajo LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Prlekija, LAG Vulkanland iz Avstrije in društvo Genuss am Fluss. "GlaMUR - Užitek ob reki" je tudi blagovna znamka na območju 28 sosednjih občin Slovenije in Avstrije.

Sun, 15. Sep 2019 at 09:24

330 ogledov

12. Pučnikov pohod na Boč
Včeraj  potekal 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč. Organizirata  ga vsako leto Občinski odbor Rogaška Slatina in Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Letos je v pomoč priskočil tudi dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu iz Slovenije in za časa  življenja  dr. Pučnika njegov najbližji sodelavec. Pohod je potekal sproščeno, prijetno in ob lepem vremenu. Pred samim prihodom  v  planinskega doma  kjer  stoji cerkev sv. Miklavža,  je v spomin na očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika potekala sveta maša. Mašo je daroval Kostrivniški župnik, gospod Viktor Vratarič. Ob planinskem domu  na  Boču je potekala manjša slovesnost z osrednjim govorcem, dr. Milanom Zverom. Kot njegov dolgoletni sodelavec je orisal njegovo pot, ki nikakor ni bila ne ravna in ne lahka, celo težka in na trenutke nevzdržna. Njegova močna volja in želja, da se nekoč vrne v Slovenijo vedoč, da so ga nekdanje oblasti izgnale ali pognale v exil, ga je ohranilo pri življenju in kasneje kot glavnega pobudnika vseh procesov, ki so pripeljali do samostojne Slovenije.  Po besedah dr. Zvera, « Dr. Jože Pučnik je bil ključna oseba slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Boril se je za svobodo misli in izražanja. S pohodom kot je ta, na posebno plemenit način ohranjamo spomin na očeta slovenske državnosti.« Da je  dr. Pučnik veliko ime ne samo v domačih okvirjih ampak, da njegovo delo, znanje in prispevek demokratizaciji v evropskih prostorih, priča tudi to, da se ena od konferenčnih dvoran  v Evropskem parlamentu imenuje po dr. Jožetu Pučniku. Obiskovalci in pohodniki so bili iz vseh koncev  Slovenije. Prisotne sta pozdravila tudi poslanca SDS Boris Doblekar in Jožef Lenart, oba  prvič poslanca v tem parlamentarnem sklicu . "Rad grem na ta pohod, daleč od mojih krajev, saj čutim dolžnost in spoštovanje do dr. Jožeta Pučnika. Pučnik je zaslužen, da je SDS najbolj domoljubna stranka v Sloveniji in da sploh imamo svojo državo," je bil mnenja Doblekar. Jožef Lenart je vse prisotne spomnil, da moramo biti ponosni na slovensko pesem, na slovensko kulturo in da moramo biti ponosni na delo dr. Jožeta Pučnika. Dr. Andreja Valič Zver, tudi med prisotnimi , skrbi in bdi nad  dediščino v pisani in drugače dokumentirani obliki ter obenem dela na tem da se generacije ki prihajajo za nami imajo vpogled in pravilno sliko od delu ter njegovem prispevku v vseh možnih oblikah za to današnjo, našo samostojno Slovenijo. Slovesnost v spomin na dr. Jožeta Pučnika je spremljal pester kulturni program, ki ga je povezoval Mitja Grmovšek.  Vane K. Tegov

Sat, 14. Sep 2019 at 14:29

272 ogledov

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj
Včeraj je v prostorih Muzeja VSO potekala okrogla miza z naslovom Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so jo organizirale seniorske organizacije Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Pogovor je povezoval Branko Šumenjak, predsednik kluba seniork in seniorjev SDS, ki je na samem začetku dal besedo generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu, da je predstavil spremembe pokojninske zakonodaje. Glavna novost je tako zvišanje odmernega odstotka na 63,5 % za zavarovance obeh spolov, ki dopolnilo 40 let pokojninske dobe. Celoten predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju najdete TUKAJ. Član strokovnega sveta pri SLS dr. Andrej Umek je reformo označil za všečno, a ne dovolj korenito, saj ta ne zadeva bistvenega problema: »Demografska slika se je v zadnjih letih močno spremenila. Ko je bila uvedena 40 letna delovna doba, je bila predvidena življenjska doba okoli 60 let.« Opozoril je, da se naša podjetja ne prilagajajo delavcem glede na njihovo starost. »Tako kot so na delovnem mestu normalna izobraževanja, bi morale biti tudi premestitve na različna delovna mesta nekaj povsem običajnega, da bi vsak lahko opravljal svojim letom primerno delo,« meni dr. Umek. Na koncu je še dodal, da bi mladi morali imeti zagotovljen gladek prehod iz šolanja v delo, a za to moramo poseči v šolski sistem in izobraževati mlade za tiste poklice, ki jih potrebujemo. Nadaljevala je evropska poslanka Romana Tomc, članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v EP in predsednica Strokovnega sveta za delo, družino in socialne zadeve pri SDS. Na samem začetku je slovenske pokojnine označila za nedostojne: »Slovenska povprečna pokojnina bo dostojna takrat, ko bo slovenski upokojenec po 40 letih delovne dobe lahko brez težav odšel na dopust v sosednjo Avstrijo. Avstrijski upokojenci si lahko privoščijo oddih v Sloveniji, slovenski pa ne, zakaj ne bi smelo biti še obratno?« Tomčeva je nadaljevala, da je »pokojninski sistem vzdržen takrat, ko lahko s prispevki izplačamo vse pokojnine za tekoče leto, nam pa zmanjka približno milijarda letno«. Opozarja, da vsak poseg v pokojninski sistem takoj pomeni več milijonov evrov denarja, enako je v primeru dviga odmernega odstotka:  Dvig odmernega odstotka ni odgovorna rešitev. Danes ministrstvo sprejema populistične ukrepe na področju pokojninske zakonodaje, a nekoga bo čez 5 let zaradi tega močno bolela glava. Če takrat ne bo gospodarska rast znašala vsaj 6 %, bodo današnje spremembe v pokojninskem sistemu za Slovenijo pomenile velike težave.Evropska poslanka pravi, da si vsi želimo višjih pokojnin, a moramo s pokojninsko zakonodajo ravnati odgovorno. »To, kar v pokojninskem sistemu naredimo danes, bo imelo posledice na prihodnost in tega ne bomo mogli popravljati,« je dodala Tomčeva. Odmerni odstotek se bi po njenem mnenju lahko povišal le s »popolno reformo pokojninske zakonodaje, saj je bila slednja deležna že toliko popravkov, da med pokojninami ni več pravih razmerij, v njej pa najdemo tudi ogromno krivic in anomalij, npr. neupravičene dodatke, ki nimajo tam kaj iskati«. Poslanka je spomnila tudi na slovenski demografski sklad, ki smo ga pripravili v Slovenski demokratski stranki in bi lahko pripomogel k reševanju pokojninske problematike, a je Vlada RS očitno nanj pozabila. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je nadaljeval, da bi minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe morala biti nad pragom revščine, ljudje pa se je ne bi smeli sramovati. Opozoril je tudi na dejstvo, »da že tako nizke plače, vseeno rastejo hitreje kakor pokojnine. Razmerje med povprečno plačo in pokojnino pa je vse večje.« Dodaja, da bi zaradi populističnih potez vlade v kombinaciji z novo gospodarsko krizo lahko zopet prišlo do ZUJF-a. »Upokojenci se pogosto znajdejo v veliki stiski. Dokler sta v gospodinjstvu dva upokojenca, je situacija vzdržna, težava nastane, ko človek ostane sam. Z minimalno pokojnino in brez pomoči sorodnikov težko preživi,« je opozoril Sušnik. Zaključil je, da »če smo gospodarsko uspešni, ne bi smeli imeti brezdomcev, Rdeči križ in Karitas ne bi smela imeti toliko dela. To ni častno za državo, kot je Slovenija!« V zaključku pogovora je evropska poslanka Romana Tomc še povedala, da mora biti osnovno vodilo pokojninskega sistema večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Dodala je, da je »tiste spremembe, zaradi katerih je blagajna bolj stabilna in pokojnine ne padajo, leta 2012 uvedla vlada Janeza Janše. Vlado smo imeli eno leto. V tem enem letu smo sprejeli 5 težkih zakonov. Torej se da,« je prepričana Tomčeva. Poslanka dvomi, da bi sedanja vlada lahko izpeljala pokojninsko reformo, ob koncu pa je spomnila še na dolgo obljubljen Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi prav tako lahko izboljšal položaj upokojencev. Vir: sds.si

Fri, 13. Sep 2019 at 15:31

314 ogledov

V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig najnižjih invalidskih pokojnin
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. Predlog zakona s podobno poglavitno rešitvijo so v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je Šarčeva koalicija takrat glasovala proti. Skozi zakonodajni postopek se bo pokazalo, ali je večina v Državnem zboru RS pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. V predlogu zakona je predlagan osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka kot najnižje izhodišče. V primeru, da bo v Državnem zboru RS zadostna politična večina, pa se ta znesek lahko tudi poviša. Naj spomnimo, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ2) kot sistemska rešitev sprejet v letu 2012 in je začel veljati v letu 2013. Sprejem ZPIZ-2 je glede na takratne okoliščine predstavljal nujno sistemsko rešitev zaradi javno finančnega položaja Republike Slovenije in je bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji ter tudi poslanskimi skupinami v Državnem zboru RS. V vmesnem času se je ZPIZ-2 še spreminjal in dopolnjeval, nekatere rešitve pa so bile odložene z drugimi zakoni, npr. z zakoni o izvrševanju proračunov. S spremembami in dopolnitvami ZPIZ-2 se je vedno izboljšal položaj le za določen del upokojencev (npr. prostovoljnim zavarovancem, zavarovancem in upokojencem s polno delovno dobo brez dokupa,…), kar je seveda bolje, kot če se položaj ne bi izboljšal nobeni izmed teh skupin. Vendar pa se je ves čas opozarjalo tudi na najbolj ranljivo skupino upokojencev in to so invalidski upokojenci, tako tisti, ki so invalidsko upokojeni zaradi poškodbe ali bolezni zaradi dela ali pa izven dela. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kot je povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina je celo bistveno manjša in sicer 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 eur, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, bistveno višji pri invalidskih upokojencih kot pa pri ostalih upokojencih. Za invalidske upokojence se v zadnjih letih ni sprejela nobena sprememba, ki bi pomenila izboljšanje njihovega položaja ali pa bi se vsaj zagotovilo minimalni znesek pokojnine tj. v višini, ki ga prejemajo prejemniki denarne socialne pomoči, kar po mnenju koalicijskih strank predstavlja mesečni znesek, pod katerim posameznik ne more preživeti. Slednje velja tudi za invalidske upokojence in v skladu z načelom, da je potrebno najprej poskrbeti za socialno najbolj ogrožene, se s predlogom zakona predlaga, da se najnižja invalidska pokojnina zviša vsaj na nivo tega osebnega dohodka. Položaj invalidskih upokojencev je še toliko bolj občutljiv, saj si tudi tisti z delno zmožnostjo za delo zaradi delne invalidnosti zelo težko pridobijo zaposlitev in imajo hkrati zaradi delne zmožnosti za delo tudi nižjo invalidsko pokojnino. Po podatkih iz medijev je invalidskih upokojencev, ki imajo invalidsko pokojnino nižjo od 392 evrov, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, okoli 10.000. Večina tistih, ki so delno zmožni za delo, pa si ustrezne zaposlitve ne morejo najti, saj so težko zaposljiv kader. Dvig minimalne možne invalidske pokojnine, kot se predlaga s spremembo zakona bi pomenil spodnjo mejo, ki ni odvisna od drugih določb ZPIZ-2 (na njih tudi ne vpliva) ali drugih zakonov, pod katero se invalidska pokojnina ne more odmeriti.     S predlogom zakona v poslanski skupini SDS predlagajo določitev najnižje možne pokojnine za invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na invalidske pokojnine, in sicer na vse invalidske pokojnine, ne glede na kategorijo invalidnosti in razloge za invalidnost, ki so kot pogoj za invalidsko upokojitev določeni po veljavnem ZPIZ-2. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko gre za invalidske upokojitve, saj gre za osebe, ki si ne morejo preskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so z delno zmožnostjo za delo zelo težko zaposljive. V primeru, da gre za osebe s preostalo zmožnostjo za delo, se takšna minimalna pokojnina zagotovi le v primeru, da je oseba prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in ne dobi ustrezne zaposlitve brez svoje krivde. Ravno zato, ker so osebe nezaposljive oziroma so težje zaposljive, je mogoče določitev najnižjih pokojnin za invalidsko upokojene določiti drugače od drugih upokojencev, saj gre za različne položaje skupin upokojencev, ki jih je mogoče tudi obravnavati različno iz stvarno utemeljenega razloga nezmožnosti zaposlovanja.  V poslanski skupini SDS še menijo, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljiva pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek in ga potem delno vračati iz svoje dediščine.

Thu, 12. Sep 2019 at 22:08

384 ogledov

O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu kronistu - vse na enem mestu
Kot fotograf je deloval v različnih krajih Slovenije, dokler se ni leta 1920 ustalil v Celju, kjer je ostal do smrti leta 1977. V tem času je obveljal za mestnega fotografskega kronista. Znane se tudi njegove portretne fotografije, ustvarjene v steklenem fotografskem ateljeju  iz konca 19. stoletja, ki je danes urejen v muzej. V njem je razstavljena fotografova originalna oprema, njegove steklene plošče in fotografije. Prav včeraj so njem na čast v spomin in zahvalo,  v kletnih prostorih, njegove nekdanje Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5 v Celju odprli novo občasno razstavo, naslovljeno Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019. Letos namreč mineva 120 let, odkar je celjski fotograf Johann Martin Lenz dal zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom – fotografskim ateljejem oz. steklenim salonom (leta 1899). Po njegovi smrti je stavba prišla v last fotografa Josipa Pelikana, ki je pred okroglim stoletjem prišel v Celje (leta 1919) ter tukaj ostal in delal skoraj šest desetletij.   Obnovljeni stekleni atelje, edinstven v Sloveniji in eden redkih v Evropi, je kot Fotoatelje in galerija Pelikan že več kot dve desetletji sestavni del Muzeja novejše zgodovine Celje. Ta ima pri ohranjanju izjemne Pelikanove zapuščine nove načrte – ureditev celovitega muzejsko-kulturnega kompleksa, utemeljenega na celjski, Pelikanovi fotografski dediščini in njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo in dejavnostjo, ki bi obiskovalcu omogočal sprehod skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju. Pričujoča razstava, postavljena v kletnih prostorih Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5, zato ne prinaša zgolj orisa njene preteklosti, temveč predstavlja tudi simbolni začetek njene preobrazbe v Fotohišo Pelikan in je le začetek pred veliko prenovo hiše. Kletni prostori Fotohiše Pelikan dobivajo podobo galerije za sodobno fotografijo, z načrtovanimi sprehodi skozi stanovanje pa želijo predstaviti bivalno kulturo celjskega meščana 20. stoletja. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi Pelikanove delovne prostore, temnice, skladiščne prostore in razvijalnice. Fotografi, poznavalci  fotografije, navdušenci in zainteresirani vsi, enkratna priložnost spoznati in občudovati delo Josipa Pelikana ter vse kar je povezano z njim. Imel sem čast poznati njegovo sestro Boženo Pelikan, ki je, koliko je bilo v njenih močeh, ohranjala ime ter avtentične bivalne prostore iz Pelikanovih časov. Sem bil in ponovno si bom ogledal vse kar bo oko zaznalo in čutila dovoljevala, to svetujem tudi vam da si vzamete čas, brez naglice,  si ogledate razstavo in vse kar je za seboj pustil najdlje časa trajajoči celjski mestni kronist. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2020. V.K.T.
Teme
Vane KTegov migracije komentar

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Nezakonite migracije so pripeljali do razkroja normalne in tradicionalne Evropske družbe