SI
Svečana akademija ob 30 letnici SDS: "S srcem zate!"
Janez Janša: "SDS je za demokracijo in je proti vsakemu totalitarizmu. Na tej osnovi smo pripravljeni vedno in povsod sodelovati v dobro Slovenije, za blaginjo Slovenije z vsakomur, ki brez težav in dodatkov podpiše ta stavek!"
V Fokusu
Novice

Nedelja, 10. marec 2019 ob 16:25

Odpri galerijo

Ob praznovanju 30-letnice delovanja je Slovenska demokratska stranka organizirala v ljubljanskem Cankarjevem domu slavnostno akademijo s pričetkom ob 16.30 uri. Slavnostne akademije, na kateri bodo podelili tudi najvišja priznanje SDS za leto 2018, se udeležujejo številni ugledni gostje, med njimi kandidat za predsednika Evropske komisije na evropskih volitvah Manfred Weber (EPP).

Prav Manfred Weber je prvi stopil za govornico in zbrane pozdravil v slovenskem jeziku: "V veliko veselje mi je, da sem danes z vami. Želim vam čestitati ob rojstnem dnevu. Želimm vam čestitati v imenu vseh prijateljev iz Evrope. Niste sami. EPP je zelo močna stranka. Moramo reformirati Evropo, a ljudje včasih ne vidijo več Evrope kot zgodovinski dosežek. Upoštevati moramo načelo svobode. To je osnovno načelo, ki jo želim izpostaviti."

Pri tem se  je Weber spomnil prve generacije v Evropi, ki živi v miru. Ponosen, da njej pripada tudi sam,  pove zgodbo o Josephu Daulu. Weber opozori, da so pred nami evropske volitve: "Nihče v Evropi ne bi smel biti prisiljen, da zapusti EU le zaradi ekonomskih razlogov. Prav tako si ne želimo nelegalnih, želimo učinkovit nadzor mej: "Moramo vedeti, kdo je na evropskih tleh.

Osrednji govornik, predsednik SDS Janez Janša je v uvodu poudaril, da SDZ in SDSS in njuna naslednica SDS  ne bi trajala 30 let brez njene dobre organiziranosti in sposobnosti preživetja in napredka tudi v najbolj viharnih časih. Teh pa je bilo na naši poti na pretek. "Že nastanek obeh predhodnic SDS so hoteli preprečiti s političnimi, administrativnimi in kazenskimi pritiski. Potem so medijsko morili Jožeta Pučnika, Franceta Tomšiča, Dimitrija Rupla, Rudija Šeligo, Marjana Vidmarja, Dimitrija Kovačiča in mnoge druge ustanovne člane ter jim pošiljali kazenske ovadbe, davkarijo, in udbovske trojke za vrat. Danes si nekdo, ki tistih časov ni doživel, težko predstavlja takratne razmere, kaotično zmes poguma, neizkušenosti, vztrajnosti, naivnosti in močne vere v končni cilj. 

Vrstile so se zmage in porazi, delale napake, tudi strateške, a pot se vendarle ni izgubila v puščavi zablod in tranzicijskega močvirja. Zdržali so ljudje, vsaj večina njih in nastajala je SDS, institucija, ki je iz ruševin zbrala in ponovno združila večino državotvorne moči Demosa."

Nagovor predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše v celoti. Nagovor ni avtoriziran!

Zdržali so ljudje, vsaj večina njih, in nastajala je SDS, ki je iz ruševin zbrala in ponovno združila državotvorne moči nekdanjega Demosa. Iz dveh strank, od katerih se je leta 1992, ko smo na prvih volitvah po sprejetju nove ustave prvič volili v DZ, se je ena od teh dveh naših predhodnic komaj prebila v DZ; druga pa je iz njega celo izpadla, ampak iz tega smo potem z združitvijo začeli graditi nekaj, kar je danes daleč največja in najuspešnejša stranka v Sloveniji. Stranka, ki ima od takrat za seboj osem zmag na volitvah, na lokalnih, državnozborskih in evropskih, močne korenine v vseh delih države ter ugled in vpliv tudi v sestrskih političnih družinah v svetu in v Evropi. Stranka, ki je bila tri desetletja neločljiv, od začetka nosilni steber slovenske osamosvojitve, bila je neločljiv del boja za demokratično preobrazbo in odpravo drugorazrednosti ter ponovnega vstopanja v evropske civilizacijske tokove. Veliko te zgodovine smo videli v slikah in videoprojekcijah prej na ekranu in to mi omogoča, da o tem govorim manj. Tisto, kar je pomembno poudariti ob 30. rojstnem dnevu SDS, je to, da je bila SDS tudi v časih največjih napadov sposobna ravnanj, ki so omogočila ne samo »stati in obstati«, temveč tudi nadaljevati pot. Pot zvestobe sebi, svojim vrednotam in Sloveniji. Ko smo bili najbolj oblegani in ko smo dobivali tudi nože v hrbet in smo se bili prisiljeni braniti na vseh koncih, smo poleg obrambe zmogli tudi programsko ofenzivo. Tudi takrat je bila stranka sposobna oblikovati predloge za večjo blaginjo Slovenije namesto tistih, ki so imeli škarje in platno v rokah, vendar njihov cilj ni bilo delo za skupno dobro, temveč oblast za vsako ceno. Tudi sredi največjih zlorab državnih institucij zoper SDS in sredi medijskih umorov smo se bili sposobni zbrati k trezni razpravi in se vmes velikokrat tudi - nasmejati. Torej, niso nas uničili s tem in zaradi tega je Slovenija danes na pragu, času bistrenja in brstenja. Nekateri boste rekli, da do tega prihaja pozno. Strinjam se, do tega prihaja pozno, zelo pozno, a brez SDS tudi te pozne priložnosti ne bi bilo. Že na začetku slovenske tranzicije je slovenski pisatelj Drago Jančar napovedal ta čas, ki je pred nami, z naslednjimi besedami. Rekel je približno takole: »Ni vsak antifašist demokrat, je pa vsak demokrat avtomatsko antifašist in antikomunist. Demokratu je za demokracijo in vsak demokrat to podpira in je proti vsakemu totalitarizmu.«


Slovenska demokratska stranka je za demokracijo in je proti vsakemu totalitarizmu. Na tej osnovi smo pripravljeni vedno in povsod sodelovati v dobro Slovenije, za blaginjo Slovenije z vsakomur, ki brez težav in dodatkov podpiše ta stavek, pa če se imenuje levi ali desni, socialni, krščanski ali liberalni demokrat. A demokrat in demokratičen, ne po imenu, ampak po delu in prepričanju, biti mora. 


Rekli boste, ali v Sloveniji sploh obstajajo stranke, ki tega osnovnega testa ne zmorejo? Da, žal, obstajajo. Vsi vemo, da obstajajo. Kajti stranka, ki glasuje proti Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, se ne more šteti za demokratično. Lahko je lista čigar in česar koli, demokratična pač ni. In nima nič skupnega z Evropo vrednot, Evropsko unijo in evropsko civilizacijo. Evropska unija, kot je prej dejal naš prijatelj Manfred Weber, je nastala ravno zato, da se preprečijo tragedije iz preteklosti, da nastane politična družina, ki se je sposobna upreti vsakemu totalitarizmu in ki je sposobna zagotavljati svobodo od Lizbone do Baltika in od Baltika do Jadrana. Mimogrede, v tej resoluciji, ki jo omenjam, piše, da napačna politika do zgodovine navaja na spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih. Uresničevanje te ugotovitve člani in članice SDS praktično  žal še vedno vsak dan občutimo na lastni koži.
Ko govorimo o demokratičnosti in demokraciji, spoštovani, stranka, ki domuje in posluje v ukradeni judovski vili, je lahko karkoli, a demokratična in demokratska po vrednotah zagotovo ni. In stranka, ki časti ter proslavlja uničenje enega totalitarizma, hkrati pa časti in poveličuje drugega, ni demokratična. Stara resnica pravi: zlo, ki se spopada z drugim zlom, namreč s tem še ne postane dobro.


Zato mi jasno povemo: »Hvala, ne, totalitarci vseh barv ste onkraj vrednostnega središča slovenskega naroda in onkraj vrednot evropske civilizacije. Pravzaprav ste nevarnost za oboje. Lahko o sebi mislite karkoli, lahko hreščeči zvočniki vaše propagande ustvarjajo kakršnekoli privide – na koncu je vaše ravnanje tisto, ki vas izdaja. Lahko se imate za prvorazredne, ampak dokler ne boste stopili iz sence totalitarizma, ne boste del demokratičnega loka slovenske in evropske politike. 

Po naši zmagi na lanskoletnih parlamentarnih volitvah se je odprla velika razprava o tem, kdo bi s kom sodeloval, kje so ločnice, kaj je ločnica. Tukaj je ločnica. Za dobro države, za skupno dobro lahko sodelujejo demokratične stranke, ki brez vsake rezerve glasujejo za resolucijo Evropskega parlamenta o totalitarizmih, ki imajo negativen odnos do vsakega totalitarizma, ne glede na to, ali jim dajo desni ali levi predznak, takšno ali drugo ideološko barvo. Demokrat je tisti, ki je proti vsakemu totalitarizmu. A spoštovani, ta odgovor je bil potreben zaradi te razprave, ki se je pač vlekla doslej eno leto in na katero smo doslej mogoče malo premlačno odgovarjali. 

Rojstni dan stranke je priložnost, ko vržemo en pogled v preteklost, pozornost pa je seveda usmerjena v prihodnost. In o tej prihodnosti se splača pogovarjati, o njej je prej govoril naš prijatelj Manfred Weber. In morda še nikoli po letu 1991, po osamosvojitvi, doslej našega rojstnega dne nismo praznovali v času, ko bi bila prihodnost, ki je pred nami, tako odprta in tako malo samoumevna. Toliko različnih možnosti je pred nami in niso vse dobre. Star pregovor pravi, da je za luknjo v ladji in zato, da potopiš ladjo, dovolj en sam pijan mornar, da pa ladjo izgradiš, pa je potrebno na stotine pridnih rok in ogromno znanja. Torej, ta prispodoba danes zagotovo vsaj deloma velja za Evropsko unijo in 26. maja so pred nami volitve v Evropski parlament.

Vedno v zgodovini pride čas, ko mora vsaka skupnost in vsak narod premisliti o svojem mestu v svetu in pred temi volitvami je tak čas prišel za Evropo. O nekaterih ključnih izzivih je prej govoril, upajmo, bodoči predsednik Evropske komisije Manfred Weber in tega ne bom ponavljal. Ocena je bila dokaj točna. Tisto, kar je v Sloveniji, ki ima žal zelo nizko udeležbo, participacijo na evropskih volitvah, danes mislim da nekoliko bolj jasno precej večjemu delu volivcev kot pred petimi leti, ko so bile zadnje volitve za evropski parlament, je vsaj to, da je  EU precej drugačna kot leta 2004, ko smo se EU pridružili, ali kot leta 2003, ko smo z velikansko večino glasovali za vstop v EU in v NATO. Ko smo končno dočakali nek trenutek, ki so ga sanjale generacije, da se Slovenci ponovno povežemo z drugimi narodi zahodne civilizacije. Desetletje n pol, ki je sledilo našemu vstopu v Evropsko unijo, v teh petnajstih letih, smo najprej živeli medene tedne ponovno združene Evrope, se nato spopadali z gospodarsko krizo ter se na koncu soočili z množičnimi migracijami in Brexitom. Ta izziv še vedno traja. Brexit, odhod Velike Britanije iz Evropske unije, predstavlja enega največjih šokov, verjetno največji šok, kot bo pokazala prihodnost, od nastanka EU dalje. Iz EU, ki se je doslej le širila, odhaja ena njenih največjih članic. 


EU zaradi tega ni razpadla in tudi jutri še ne bo, se je pa zaenkrat ustavila. In bi se slepili, če tega ne bi videli in naenkrat je, in nekateri to odkrito zagovarjajo, postala možna tudi vožnja nazaj. Se pravi v nek čas fragmentirane Evrope, ki je sicer vseboval tudi daljša ali krajša obdobja miru, v glavnem pa je prinašal slej kot prej in to praktično kot smo videli v prejšnjem stoletju, vsaki generaciji strašno trpljenje in uničenje. Torej nekaj česar, verjamem, si nihče ne želi ponavljati. Že sam obstoj  možnosti oziroma potrditev možnosti v praksi, da država zapusti Evropsko unijo, povečuje nestabilnost. In nestabilno okolje samo po sebi vedno krepi egoizme in preprečuje dobre kompromise, ki so od samega začetka temeljni način delovanja Evropske unije.


Zadnje krize, še posebej migrantska, so dodatno razgalile neko precej skrito, poznavalcem pa zelo očitno nevarnost za obstoj Evropske unije in to so dvojna merila. Zaradi svoje specifične teže, številčne zastopanosti v bruseljski administraciji, zaradi potencialov, ki so očitni, v Evropski uniji obstajajo velike članice, ki vse to imajo in imajo večjo specifično težo. Zelo sebično bi bilo, če bi rekli, da je ta večja specifična teža in ta večji vpliv nekaj, kar je krivično. Ker kadarkoli se zgodi neka večja kriza, vsi najprej gledamo Nemčijo, Francijo in ostale države, kaj bodo oni storili. Se pravi iz tega naravnega položaja večjega vpliva, večjih možnosti, večjih potencialov, izhaja tudi večji vpliv, ampak tudi večja odgovornost. Tisto, kar v zadnjem času na nekaterih primerih skrbi in predstavlja, bom rekel enako grožnjo za prihodnost EU kot zunanji pritisk v obliki migracij ali kakšne nevarnosti z Vzhoda, pa so dvojna merila. So primeri, ko neka velika, vplivna država znotraj EU svoje nacionalne probleme z lahkoto razglasi za evropskega, ko pa ima neka manjša država članica nek svoj nacionalni problem, pa je velikokrat z lahkoto spregledana. Nihče ne prilagaja merila njej. V skrajnih slučajih pa je lahko takšna država članica obsojena, da je sebična, itn. V zadnjih letih smo doživeli nekaj primerov, ki to nevarnost pospeševanja dvojnih meril precej, precej povečuje.  


EU je močna, ker je to skupnost, v kateri zaenkrat hvala bogu vsaj še v največji meri, mišljeno je pa, da v celoti, veljajo pravila. Velja vladavina prava. Ne velja pravica močnejšega, ampak vladavina prava, kot sami vemo iz naših domačih izkušenj, ogroža uporaba dvojnih meril. Eden od teh primerov je, ko evropske institucije z veliko lahkoto obravnavajo dejanske ali pa namišljene kršitve v nekaterih članicah EU, še posebej tam, kjer so vlade konservativne ali pa krščansko demokratske, ko pa gre za države z vladami socialistov, liberalcev ali kvazi liberalcev, pa takšnih obravnav ni. To je nekaj, kar v Sloveniji vidimo in občutimo v zadnjih letih na lastni koži. Skrbi nas tudi to, da se je za zakrivanje dvojnih meril razvila neka nesmiselna, ideološka debata o tem, katera demokracija je več vredna in v Evropi sedaj razpravljamo o spopadu med različnimi demokracijami. Napredne sile naj bi prisegale na liberalno demokracijo, nazadnjaške pa na iliberalno demokracijo. Ko ta trik pogledamo od blizu, vidimo, da gre zgolj za trik, kajti demokracija je pač demokracija. V osnovi ni ne liberalna in ne iliberalna, ampak gre za način odločanja v svobodni družbi, pri katerem ima vsak polnoletni in opravilno sposoben človek en glas.
Pridevniki, kot so socialna, krščanska ali liberalna demokracija, so vrednotni. Označujejo različne politične usmeritve, ki pa so vse demokratične, kadar pristajajo na svobodno družbo s splošno volilno pravico in zavračajo vse totalitarizme enako. Do nedavnega je veljalo, da nobena demokracija ni “vrednejša” od drugih. Nato pa se je pojavil trik. Začeli so razlagati, da je prava demokracija zgolj liberalna. Da so trik pograbili in uporabili liberalci je jasno, saj gre to njim na kožo. Da so to uporabili socialisti, je tudi vsaj za nas samo po sebi  razumljivo, ker vemo, da so navajeni poljubno izkrivljati različne pojme. Da pa se je ta trnek pograbil tudi v naši politični družini, pa včasih že meji na mazohizem.


Uporaba dvojnih meril je vedno najhitrejši način za uničevanje medsebojnih vezi, zaupanja in tudi ustvarjalnega vzdušja v vsaki skupnosti. Ko smo glasovali za vstop nazaj oz. vključitev nazaj v evropsko civilizacijo, v EU in zvezo NATO, smo Slovenci vstopili v EU narodov. V edinstveno povezavo v zgodovini človeštva, ki formalno zagotavlja enakopravnost naše kulture, jezika, nacionalne identitete, ki tudi Slovencem kot majhnemu narodu in majhni državi omogoča soodločanje pri bistvenih zadevah. Nikjer drugje na svetu ni takšne večnacionalne skupnosti in to je dejansko civilizacijski dosežek. V veliki meri ta možnost soodločanja predpostavlja, da si to tudi sposoben in da drugi spoštujejo pravila. Kako je s tem, danes ne bom govoril, ker govorimo o tem, s čimer se bomo soočali v prihodnosti kot Evropejci. Danes, v Evropi, kot je prej nakazal tudi naš prijatelj Manferd Weber, prihaja do določenega ohlajanja. Obujajo se nekatere grožnje.  Evropska unija že s tem, ko je nastala ko se je širila, ko danes zajema večino evropskega kontinenta, omogoča produktivno, mirno rešitev mnogih starih konfliktov, ki se jih niti ne zavedamo, ker jih ne čutimo več. Če ta okvir razpade, lahko pride na dan vse tisto, kar, če se bolj ukvarjate z zgodovino, bolj od blizu poznate in česar so se naši očetje, dedje in pradedje vedno bali. Okoli ohlajanja se moramo Slovenci tega še posebej zavedati. Pojavljajo se ideje, ki rušijo to za nas ugodno okolje z obeh strani.
V Evropskem parlamentu smo slišali politika takoimenovane liberalne stranke, ki je dejal, da je rešitev za vse probleme Evrope to, da države članice prepustijo suverenost Evropski uniji in evropskim institucijam. S tem se velikanska večina Evropejcev ne strinja. Tisti, ki to forsira danes, ravno tako ruši Evropo, enako kot tisti, ki pravi, da Evrope ne potrebujemo. Gledano z našega stališča, na hitro, uvajamo nekatere rešitve, ki to unikatno zgradbo nagibajo na eno ali drugo stran, potem to, tako kot druge, ogroža tudi nas, pravzaprav nas še bolj, glede na našo specifično težo. Predstavljajte si, da nekdo naredi Evropo, v kateri gre zgolj za večinsko odločanje in potem Slovenci pristanemo na 0.5 odstotka vpliva v tej nekaj stomilijonski skupnosti. Mislim, da do tega ne bo prišlo, a gospod Verhofstadt je približno nekaj takšnega predlagal. Po drugi strani pa je treba vedeti, da nacionalizmi velikih evropskih držav, ki so v preteklih stoletjih večkrat pustošili celino, niso mrtvi enkrat za zmeraj. Še vedno obstajajo takšne ideje in seveda treba je vedeti: nobena vojna se v Evropi ni začela zaradi nacionalističnih teženj majhnih držav, ki bi napadle veliko, ampak so se vedno vojne začele zaradi obratnih razlogov. Upajmo, da se to nikoli ne bo zgodilo, a če bi šel razvoj po napačni poti, lahko v prihodnosti kmalu ugotovimo, da med tema dvema poloma, ki danes ogrožata to, kar je pozitivno in obstoj Evropske unije, niti ni kakega velikega razhajanja glede končnih strateških ciljev. Nikoli ne bi smeli pozabiti stvari, ki so se dogajale v prejšnjem stoletju. Nikoli ne smemo pozabiti pakta med Hitlerjem in Stalinom. Nikoli ne smemo pozabiti Jalte in vedno moramo imeti pred očmi tudi dogajanje v zadnjem desetletju, katerega del smo bili tudi Slovenci nekaj časa, ko je imela Evropska komisija eno stališče, ko je šlo za Južni tok in drugo stališče, ko je šlo za Severni tok. Izrazita dvojna merila, ki nas opozarjajo na to, da nekatere, ne bom rekel stare ideje, niso zamrle.


Zaradi tega je, spoštovani prijatelji, čas, ki je danes pred Evropejci, tudi pred Slovenci, čas političnega boja za Evropo. Za Evropo, za kakršno smo glasovali na referendumu leta 2003. Za Evropo evropske civilizacije in kulture, utemeljene na desetih božjih zapovedih in razsvetljenstvu. Evrope, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, enakopravnost obeh spolov in pravico človeka do varnosti in dostojanstva. Za Evropo, ki je za svojo civilizacijo pripravljena in sposobna varovati in braniti. Pravni temelji takšne Evrope so po našem mnenju zapisani v Lizbonski pogodbi. V dogovoru evropskih držav, članic Evropske unije, ki danes pravno velja. Kakorkoli stvari obračamo, to je nek okvir, ki je tisto, za kar smo glasovali, ki omogoča različna ravnotežja, spoštovanje pravil, če se tega držimo in, ki omogoča tudi napredovanje.


Zato, čeprav suhoparno rečeno, nas lahko v tem trenutku skrbi vse, kar nas oddaljuje od Lizbonske pogodbe. To je namreč tisti temelj, ki zagotavlja ključno stvar, ki jo v Evropi potrebujemo. In ključna stvar, ki jo v tem trenutku v Evropi potrebujemo po vseh teh krizah in zadnjem desetletju in Brexit, je stabilizacija. In stabilizacija stanja, obramba tega civilizacijskega dosežka, bo osrednji izziv mandata po majskih volitvah v Evropski parlament. Naslednjega predsednika Evropske komisije, ki je danes tukaj med nami, čaka izjemno zahtevno delo. Mislim, da še noben mandat nobenega predsednika Evropske komisije doslej ni bil tako zahteven in poln izzivov. To ni edini izziv. Kajti v tem istem mandatu je na podlagi uspešne stabilizacije, v katero moramo verjeti in zanjo delati, nujna dograditev evropske strukture na področju obrambno varnostne in deloma monetarne politike. Tudi to oboje je velikanski izziv v skupnosti, kjer je 27 držav članic in različnih interesov. Znotraj, ne izven in ne kot konkurenca, znotraj NATA moramo oblikovati bolj učinkovito Evropsko obrambno krilo, ki bo hkrati sposobno poskrbeti za varnost celine in tudi našega sosedstva ob vključevanju kapacitet tistih držav članic EU, ki niso članice v severnoatlantskem zavezništvu. Tu je veliko kapacitet, ki niso izkoriščene, a bi morale biti, za skupno varnost in obrambo Evrope, to je zelo velik izziv evropskih institucij in držav članic v prihodnjem mandatu. Tudi naša skupna valuta evro – vstop v evroobmočje smo proslavili v sosednji dvorani pred dobirm desetletjem z veliko proslavo in tudi danes verjamemo, da je vstop Slovenije v evroobmočje Slovenijo zavaroval še pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize - se je izkazal za dosežek, katerega dobrobiti je deležna ne samo Nemčija, ampak tudi Slovenija in še nekatere druge države. Kot se včasih govori pri tistih, ki so napovedovali smrt evra v desetih letih po njegovem nastanku, kljub temu je zadnja finančna kriza pokazala tudi na ranljivost te skupne valute, potrebuje dodatne mehanizme za večjo odpornost pred notranjimi in zunanjimi tveganji.


Spoštovani, 
tudi to je zelo velik izziv. Poskušalo se je veliko. Koraki naprej so bili narejeni, manjkajo pa še mehanizmi, ki bodo zelo velik izziv za prihodnjega predsednika Evropske komisije in za vse evropske institucije.  
Dovolite, da ob koncu rečem še nekaj o dogajanjih, ki se dogajajo v naši evropski politični družini. Ko smo prej z Manfredom Webrom obiskali cvetoče družinsko podjetje našega bivšega poslanskega kolega Iztoka Podkrižnika in na licu mesta videli, kakšne priložnosti prinaša skupen evropski trg, če si sposoben biti konkurenčen, ko smo videli, da tudi slovensko podjetje lahko kupi nemškega, če je uspešno, in ko je Manfred tam predstavil svojo vizijo Evrope, v kateri bomo vsi napredovali in v kateri se mladim ne bo treba izseljevati in iti s trebuhom za kruhom, so edina vprašanja novinarjev šla na Viktorja Orbana, članstvo Fidesza v ELS in kredite SDS. Manfredu sem to vnaprej povedal in sem uganil vse, kar so vprašali, ni bilo kako veliko presenečenje, a vendarle. 


V SDS nismo ravno zadovoljni in veseli zaradi tega dogajanja, ker mislimo, da nikomur ne koristi. To dogajanje je nenavadno in v veliko veselje politični konkurenci Evropske ljudske stranke vseh barv. Hkrati z začetkom predvolilne kampanje, ki sicer poteka pod geslom »Skupaj smo močnejši oz. Stronger together«, so nekateri naši kolegi v ELS sprožili postopek za izključitev stranke, ki je najuspešnejša po volilnih rezultatih. To ne gre skupaj z našim geslom "Skupaj smo močnejši", ki je resnično. Skupaj smo močnejši v EU in skupaj smo močnejši v ELS. 


Če kdo misli, da bodo evropski volivci v katerikoli državi članici nagradili družino, ki se prepira med seboj v predvolilnem času, ali politiko, ki institucije postavlja pred težave, skrbi in potrebe ljudi, volivcev, potem bo ta maja, ko bomo dobili volilne rezultate, zelo razočaran. Biti velika družina avtomatično pomeni biti sposoben živeti z razlikami in tudi mi to vemo. SDS je velika družina, veliko je različnih interesov in veliko časa porabimo za usklajevanje. Naučili smo se živeti s temi razlikami in vsak, ki je velik, mora biti sposoben presegati te razlike z modrimi kompromisi. EU sama po sebi je primer napredka preko dobrih kompromisov, tudi kadar pride do zelo različnih interesov. Zato je obstala in biti velik pomeni presegati razlike s kompromisi, kadar je to potrebno. 


Upamo, da bomo tega v tem primeru našli v najkrajšem možnem času in bili sposobni doseči, tudi v tem primeru, da bo sicer izjemno odlična kampanja našega prijatelja Manfreda Webra, za katero mu čestitam in tudi njegovim sodelavcem, saj vanjo vlagajo ogromno energije, če to primerjamo s tem, kar je počel njegov predhodnik v predvolilnem času pred petimi leti, da bo razlika ogromna. Skratka upamo, da bo prepir v družini čim prej razrešen s pametnim kompromisom, brez delitve sil in da bo Manfredova kampanja čim prej razbremenjena tega nepotrebnega balasta. So drugi v ELS, ki se morajo s tem ukvarjati.

							         
Trdno sem prepričan, da v katerikoli evropski državi velikanska večina volivcev pričakuje, da se bomo pred volitvami pogovarjali o točkah programa, o tem, kako zagotoviti blaginjo za vse, zavarovati meje, kako poskrbeti za varnost Evropejcev in kako preprečiti, da se bodo ti izzivi, ki jim nismo bili najbolje kos v prejšnjem mandatu, obvladovali bolje, ker ne bodo izginili. Evropejce ne zanimajo politični prepiri v strankah, ki se potegujejo za relativno zmago na teh volitvah.


Spoštovani,
predlagam, da danes preostanek tega večera namenimo temu, da nagradimo tiste, ki so dosegli najboljše rezultate v minulem letu. Veliko zmagovalcev smo imeli lani, tako v različnih okrajih, kot na državnozborskih volitvah. Zmagali ste, ker ste večinoma vsi tukaj kot naše kandidatke in kandidati na volitvah za Državni zbor RS v 75 od 88 volilnih okrajev. Pomeni, da imamo 75 zmagovalcev na državnozborskih volitvah in zmagali smo tudi na lokalnih volitvah, kjer ste v nekaterih občinah dosegli praktično nemogoče in iskrene čestitke tudi s tega mesta, čeprav bomo potem čestitali tudi tistim najboljšim, vsakemu posebej. 
Prav je tudi, da se ob tej priložnosti z zmagovalci dvojnih volitev v lanskem letu družimo, poveselimo in pogledamo na življenje tudi z lepše plati. 


Iskrene čestitke ob 30. rojstnem dnevu. 


Žive naj vsi narodi in vsi ljudje, ki dobro v srcu mislijo. Bog živi nam deželo, Bog živi nam Evropo, Bog živi ves slovenski svet!

VIDEO: Govor Janeza Janše 1. del

VIDEO: Govor Janeza Janše 2. del

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 22. Jul 2019 at 21:38

118 ogledov

Jelka Godec: Zakaj takšna povišanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice.V zadnjih dneh odmeva vest, da bo zdravstvena zavarovalnica Vzajemna s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Polna mesečna premija se bo podražila za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra. Kot je pojasnil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, je bilo višino premije nujno uskladiti z višjimi stroški zdravstvenih storitev. Med drugim je bil Mikeln kritičen do določanja obsega in cen zdravstvenih storitev, ki ga v splošnem dogovoru za zdravstvo opredelita ZZZS in ministrstvo, zavarovalnice pa pri tem niso vključene v pogajanja. Kot je dejal, se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja manjšajo in se prenašajo na dopolnilno. Tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica opažajo, da se stroški zdravstvenih storitev in doplačil v zadnjih letih povišujejo med drugim tudi zaradi ukrepov zdravstvene politike, ukrepov nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in višanja cen storitev. V zavarovalnici Triglav pa napovedujejo, da bodo tako kot do sedaj "cenovno politiko tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev".  Poslanka SDS Jelka Godec se ob napovedih povišanja mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje sprašuje, zakaj minister za zdravje Aleš Šabeder ne pripravi sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi spremenil monopol zavarovalnice ZZZS in redefiniral dodatno dopolnilno zavarovanje. »To zavarovanje, ki naj bi bilo prostovoljno, je v bistvu obvezno,« ugotavlja Godčeva. Ob tem je mnenja, da so izgovori, da so se povečali stroški ter da se bo s povišanjem premije skrajševalo čakalne dobe, »tragikomični«. »Zadnjih nekaj let nas skrajševanje čakalnih dob stane že več kot 100 milijonov evrov letno, čakalne dobe se niso skrajšale, pravzaprav stanje na tem področju ni nič boljše,« ugotavlja poslanka, ki ob tem izpostavlja tudi visoke stroške medicinskega materiala.  »Stroški medicinskega materiala namesto, da bi se znižali na evropsko raven, ostajajo na istem. Ministrstvo za zdravje in bolnišnice pa niso naredile dovolj, da bi presekale z ustaljeno prakso nabave medicinskega materiala,« poudarja Jelka Godec. »Tudi minister Šabeder se v zadnjih dneh hvali z dvema aneksoma k Splošnemu dogovoru za leto 2019. Z njima naj bi z dodatki k plači nagradili tiste zdravnike, predvsem družinske, ki delajo preko normativov. Očitno je tudi to doprineslo k zvišanju premije,« meni poslanka, ki ob tem še dodaja, da bodo zdravniki sicer nagrajeni za več obravnavanih pacientov, »vendar pa nikjer ni zagotovljeno, da to pomeni tudi bolj kakovostno obravnavo pacientov, plačevali pa bomo več.« »Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja, je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice,« je prepričana poslanka. »Vlada Marjana Šarca bi morala v letu dni svojega mandata že imeti izračune za spremembo obveznega in dodatnega zavarovanja. Verjetno pa čakajo na to, kaj bo naredila nadkoalicijska stranka Levica, ki je po sporazumu z vlado zadolžena za ta zakon. Jesen bo na tem področju zagotovo še zelo vroča,« še ocenjuje poslanka.  Vir: sds.si

Mon, 22. Jul 2019 at 14:23

130 ogledov

PU Maribor: Pakistance vrnili Hrvatom
V zadnjem dnevu so policisti PU Maribor  obravnavali dva nedovoljena prehoda državne meje z Republiko Hrvaško.  Ormoški  policisti  so  že dopoldan na avtobusni postaji v Ormožu prijeli  dva mladoletna državljana Alžirije, ki sta pred tem pri Hermancih, preko  reke  Drave,  nedovoljeno vstopila v našo državo. Ker sta v postopku zaprosila za mednarodno zaščito v naši državi, so ju policisti prepeljali v Azilni dom v Logatcu. V  popoldanskem  času  pa je 5 državljanov Pakistana nedovoljeno vstopilo vnašo  državo  preko  maceljskega  gorovja izven naselja Žetale. Po uspešnemvstopu  v  našo  državo so zvečer peš odšli do Mednarodnega mejnega prehodaGruškovje  in  se  tam  predali  policistom.  Po  zaključenem postopku bodopredani hrvaškim policistom.

Sun, 21. Jul 2019 at 21:07

720 ogledov

Dovoljene tudi nezakonitosti pri rušenju Pomurskih lekarn!?
Pred dnevi sem zapisal, da želi soboški rdeči župan Aleksander Jevšek z uničenjem Pomurskih lekarn pokriti finančno brezno mega projekta Expano!? (http://vfokusu.com/post/483618/soboski-rdeci-zupan-aleksander-jevsek-bi-z-unicenjem-pomurskih-lekarn-pokril-financno-brezno-mega-projekta-expano). Za dosego cilja, uničenja Pomurskih lekarn in seveda zrušitve njenega direktorja Ivana Zajca, sta se že doslej župan Aleksander Jevšek in njegov oproda, direktor občinske uprave Srečko Đurov posluževala nezakonitih potez, za kar sta si s strani mestne SDS prislužila prijavo na Štefanečevo KPK. Čeprav oba pravnika, Jevšek celo "doktor kriminalistične postmortalne diagnostike," se za kaj takega zmenita kot za lanski sneg. Jevšek je v prispevku za Dnevnik nacionalne TV celo dejal, da ga je SDS prijavila zaradi ideoloških razlogov, čeprav primer zgodba o Frangeževi Zgodbi d.o.o. smrdi do neba ( http://vfokusu.com/post/445447/mestni-odbor-sds-murska-sobota-zupana-aleksandra-). Tokrat si je Jevšek pri dokončnem obračunu s Pomurskimi lekarnami privoščil poteze, okužene z nezakonitostjo, po vsej verjetnosti zrasle na "zeljniku" direktorja občinske uprave Đurova. Najprej je pred dnevi podpisal pogodbo za nakup stavbe, v kateri “domuje” ena od lekarn  Pomurskih lekarn. Gre za prostore na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Po informacijah iz zanesljivih viroh, stavba ni več v lasti družbe Galex, ker naj bi kupnino v višini več kot 300.000 EUR občina že nakazala in sicer na račun podjetja CNMT (večinski lastnik podjetja Galex). Ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Kot so zapisali na portalu Pomurske novice, je župan Jevšek že s podpisom kupoprodajne pogodbe stopil čez mejo zakonitosti, saj za sklepanje pravnega posla ni imel prav nobene podlage, s plačilom kupnine pa neposredno izzival pristojne organe, od Računskega sodišča, KPK, pa tudi NPU!? Seveda dvomimo, da bodo ti opravili svojo dolžnost?! In kje je soboški župan Jevšek prestopil prag zakonitosti, ko je kupil stavbo v lasti Galexa? 1. V proračunu za leto 2019 predmetna nepremičnina ni vključena v Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, oz. ni sestavni del priloge 2: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine za leto 2019 in s strani Mestnega sveta MOMS sprejeta skupaj s proračunom. Ker te nepremičnine v tabeli na strani 291 ni, Jevšek nima podlage za sklepanje predmetnega posla, podpis pogodbe pa pomeni nezakonito ravnanje. Pravni temelj: Zakon o lokalni samoupravi (UL RS, št. 94/07) v 20. členu določa, da občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. V 29. členu istega zakona pa je zapisano, da Občinski svet občine odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.Pravni temelj: Zakon o javnih financah (ZJF) določa, da se proračun občine izvršuje skladno z določbami ZJF in določbami Zakona o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS). 7. člen ZJF določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, ki so določeni z občinskim odlokom (Odlok o proračunu). Nadalje 54. člen (vezano na Letni program razpolaganja s kapitalskimi naložbami) določa, da vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo (pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz knjigovodske listine je potrebno pred izplačilom preveriti in pisno potrditi). Uslužbenec oz. uslužbenka, ki bo “na mizo” prejela kupoprodajno pogodbo in bo sprožila postopek izplačila kupnine iz pogodbe, se bo zagotovo znašla v prekršku, saj bo nastopala v nasprotju z ZLS, ZJF, ZIPRO (tudi drugih aktih – Statut občine in navodilih občine).Sicer pa je že KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) v podobnih primerih ugotovila: 1. V letnem načrtu ravnanja s premičnim (in nepremičnim) premoženjem občine so določeni tudi zneski (vrednosti) posameznih nepremičnin (velja za nakup in prodajo), slednje pa skupaj s proračunom sprejme mestni svet2. Vsak navedeni znesek ima podlago na podlagi verodostojne listine, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin3. Cenitev mora naročiti pooblaščena oseba občine pri izvedencu oziroma cenilcu, ki je pooblaščen za ocenjevanje določene vrste nepremičnine na podlagi Zakona o sodiščih. Župan Jevšek v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, ki je sestavni del proračuna občine, ni imel vključene nepremičnine na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Ker predmetna nepremičnina ni bila vključena (vključil bi jo lahko le v soglasju z mestnim svetom) v proračun, zanjo ni bila določena tržna cena, ki bi jo na podlagi metodologije moral oceniti pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin v skladu z Zakonom o sodiščih. Župan Jevšek niti ni imel podlago v 34. členu Statuta občine, ki govori: “V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane”. Zato ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Za zapik! Jevšek, verjetno za vsem tem je operativno najbolj aktiven njegoiv oproda Đurov, očita direktorju Pomurskih lekarn Ivanu Zajcu, da posluje nezakonito (občinska interna revizija je ugotovila, da v Pomurskih lekarnah ne kršijo zakonodaje), sam pa ves čas svojega županovanja hodi po robu zakonitosti. Na njegovo srečo ima za seboj levičarski koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, v katerem ima Židanova SD absolutno oblast in mu potrdijo še tako veliko svinjarijo. Ko je županoval Anton Štihec, mu je ista leva oblastna koalicija v mestnem svetu "zvezala roke" pri odločanju o uporabi proračunskih sredstev na 4500 evrov, Jevšku pa pustila povsem proste roke. Verjamem, da se Jevšek ne boji ne KPK, ne kriminalistov NPU, Računskega sodišča in še koga, ker ima vsaj v policijsko kriminalističnih vrstah še vedno svoje ljudi, KPK Borisa Štefaneca je itak v službi Židanove partije, Milan Kučan pa že skoraj inventar Jevškove pisarne..... Če pa bi morda kak preiskovalni organ vseeno podvomil v zakonitost delovanja župana Jevška, pa bo ta na pomoč elegantno poklical koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, ki mu bo v hipu legaliziral svinjarije, ki jih počenja! Boris Cipot Vir: Pomurske novice

Sun, 21. Jul 2019 at 14:55

834 ogledov

24. Tabor SDS: Janez Janša: "Čas je za tlakovanje poti do 10. volilne zmage SDS in prevzem oblasti!"
V soboto se je na letališču v Bovcu pričel 24. poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Srečanja odborov, ki pomeni uvod v poletni tabor, se je udeležilo več kot 3000 članic in članov ter simpatizerjev SDS. Zbrane so pozdravili župan občine Bovec Valter Mlekiuž, gostitelj in državnozborski poslanec SDS Danijel Krivec in častni predsednik gorniškega kluba Skala dr. Anton Jeglič. Evropska poslanka in vodja nacionalne delegacije pri Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu Romana Tomc je dejala, da je za nami razburljivo leto, za evropskimi poslanci pa tudi razburljiv teden. "Ta teden smo dobili novo predsednico Evropske komisije. Ursula von der Leyen ni naša prva izbira. Mi bi izbrali drugo ime, a se zavedamo odgovornosti, zato smo Ursulo von der Leyen potrdili za predsednico Evropske komisije. Toda s tem, ko smo jo potrdili, ji nismo dali bianco menice in bomo njeno delo zelo skrbno spremljali.," je dejala Tomčeva. Na vprašanje povezano  z odločitvijo PV Marjana Šarca  kdo naj bi postal komisar iz Slovenije pa je dejala: »Mi smo do imena precej kritični, ne oporekamo njegovim diplomatskim znanjem, a menimo, da mora biti na takšnem položaju nekdo z vsaj neko zgodovino od ministrskih do premierskih položajev. Takšne kandidate namreč zbirajo druge države,« je rekla Tomčeva in dodala, da na tem mestu vidi predsednika SDS Janeza Janšo. »Večja kot je moč komisarja, bolj lahko uveljavi svojo voljo in usmeri EU tja, kamor želi,« je še dodala poslanka ter se zahvalila vsem ki so jo na volitvah v EU parlament podprli. Dr. Milan Zver je v  svojem nagovoru je poudaril, da člane SDS druži interes, ne slast po oblasti, torej »vrednote in cilji, ki smo si jih skupaj zastavili in to je tisto, kar je delalo našo stranko vedno močno.» Po njegovih besedah, bomo, če bomo dovolj enotni, in ne razdeljeni, v prihodnosti tudi ponovno prevzeli odgovornost za vodenje naše države.  Pred tem so Danijel Krivec, poslanec v DZ RS in vodja poslanske skupine SDS in seveda domačin, motivator in gonilna sila političnega dogajanja v tem  koščku Slovenije  se ej zahvalil tako velikemu število prisotnih ki je šlo že če z tri tisoč prisotnih.  Valter Mlekuž, župan Bovca ter primer odličnega sodelovanja z SDS in odlično prakso dobrih rezultatov tega sodelovanja je povedal da se veseli da so tukaj mnenja podobna ter pričakujejo podobne primere drugod po Sloveniji. Dr. Anton Jeglič , častni predsednik slovenskega Gorniškega kluba Skala – zveze gorniških klubov in gorski vodnik, je v svojem nagovoru poudaril, da smo lahko veseli, da smo imeli može kot je bil dr. Henrik Tuma, ki je pripravil teren za razvoj alpinizma. Osrednji govornik je bil Janez Janša  vidno presenečen  nad tako velikemu številu prisotnih na letošnjem srečanju  odborov SDS iz vse Slovenije. Spregovoril je o tem, da so vlado sestavili poraženci in da je današnja vlada takšna, ki navzven trdi, da je dobila večinsko podporo ljudi, a vendar hkrati pravijo, da so manjšinska vlada. »Gre za neko posebno situacijo, kakršne ni nikjer drugod po svetu.» Predsednik SDS je v vročem julijskem dnevu na letališču v Bovcu spregovoril tudi o stanju v Evropskem parlamentu in dodal, da ekipo evropske komisije sestavljajo žal tisti, ki so volitve prepričljivo izgubili. »Takšne neambicioznosti  kot jo kaže Slovenija sedaj že tretjič  z delegiranjem svojih ljudi v evropske institucije, k bodo v veliki meri  odločale o naši prihodnosti  težko najdemo drugod v Evropi« je še dodal Janez Janša v svojem govoru pred 3000 tisoč glavo množico. "Zgleda, da imamo v Sloveniji ugoden teren za gojenje političnih nesmislov in absurdov, ter izrazite znane strokovnjake za tovrstne politične unikume, kot se dogajajo pri nas  ter izredno negativen odziv za odmev v mednarodni politični javnosti," je še dejal Janša.  Janša je bil tudi kritičen do Šarčeve vlade, ko je opozoril, da v Bruslju ostaja več kot 2 milijardi neporabljenih evropskih sredstev. "Danes ste prišli sem po različnih cestah, dobrih in slabih. Tisti, ki ste se v Bovec pripeljali po slabih cestah in boste tudi nazaj domov šli po takšnih, vedite, da to ni zato, ker ne bi bilo denarja, ampak, ker imamo vlado, ki tega denarja ne zna porabiti. Denarja, ki je naš in nam je na razpolago. Namesto tega se celotna vlada ukvarja s tem, kako onemogočiti nekaj 100 otrokom, ki hodijo v osnovno šolo, enak položaj, gre pa za 300.000 evrov na leto in predlagajo referendume, kršijo ustavo, pišejo zakone, ki so neustavni … Da pa bi se pobrigali za tisto, kar je prva naloga vsake vlade, se pravi, delo za skupno dobro, izkoriščanje možnosti, ki jih država ima doma in v Evropi, to je pa deveta skrb." Za stranko SDS je devet volilnih zmag in čas, " ki je pred nami, je čas tlakovanja poti za našo deseto zmago," je dejal Janez Janša.  "Mislim, da se je nekdo ustrašil, da bom sedaj cel program povedal, kako zmagati desetič. Brez skrbi. Eno stvar pa bi vendarle položil nam vsem skupaj na srce. V našo deseto zmago ne dvomim, potrebujemo pa veliko zmago. Velikost te zmage pa bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo dobrui ljudje šli na volitve. Ker stanje, kakršno imamo v Sloveniji in tega ne boste slišali prvič, ampak bomo ponavljali, stanje je takšno zaradi tega, ker dobri ljudje ne gredo volit in izvolijo slabo vlado, s  tem, ko ne gredo na volitve," je še dejal Janša.  Srečanje se je nadaljevalo z glasbenim nastopom skupine Kolovrat, ob zvokih katere so se udeleženci zavrteli tudi na plesišču. Prijetno druženje se je v objemu bovških vršacev nadaljevalo v popoldan. VIDEO ZAPIS 24. TABORA SDS V BOVCU Tekst in foto: Vane K. Tegov, video Boris Cipot 

Sun, 21. Jul 2019 at 08:25

199 ogledov

Filatelistična razstave z naslovom Človek na Luni v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju
V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so v soboto, 20. julija, ob 17. uri otvorili filatelistično razstavo z naslovom Človek na Luni – 50 let od Apolla 11.  Razstava Človek na Luni je posvečena jubileju pristanka prve človeške posadke na Luni. Filatelistični del razstave dopolnjuje bogata slikovna dokumentacija programa Apollo pokojnega zbiratelja Mihaela Focka, izdaja posebne osebne poštne znamke, priložnostnega poštnega žiga ter izdaja priložnostne jubilejne razglednice. Avtor razstave je g. Tone Petek, Filatelistični in numizmatični klub Celje. Pri postavitvi razstave so sodelovali tudi Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Klub zbirateljev Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina, Veni Ferant, Rafael Počivašek in Igor Topole. Vstop na otvoritveni dogodek in razstavo, s pričetkom ob 17. uri, je prost.  Ob 50. obletnici prvega pristanka človeka na luni bo potekalo tudi opazovanje zvezd "Space Night". Več informacij na https://www.center-noordung.si/events/clovek-na-luni-50-let-od-apolla-11/

Fri, 19. Jul 2019 at 23:07

2454 ogledov

EKSKLUZIVNO: Je državna sekretarka Olga Belec FURS-u prijavila 50 tisoč EUR na roko dobljene kupnine za DIANO d.o.o.?
Hotel Diana je bil zgrajen pred pol stoletja, ko se je v Pomurju razmahnil lovski turizem, Italijanskim lovcem pa je bilo treba seveda ponuditi udobno namestitev. Italijanskih lovcev že dolgo ni več, hotel Diana pa se je spremenil v spodoben mestni hotel, ki je z virom termalne vode še obogatil svojo ponudbo. Po razpadu Radenske na prafaktorje je na svoje šla tudi družba Hotel Diana. Lokalni tajkuni so jo kupovali, izčrpavali, jo prodali naprej ali pa je novega lastnika našla po stečaju prejšnjega. Danes je objekt v lasti Hete, ker zadnji lastnik hotela rogaški hotelir Pipenbaher naj ne bi poravnaval obveznosti do kredita Hypo banke, zato je ta svojo terjatev spremenila v lastništvo. Prav Pipenbahe je "zaslužen," de se je v hotelski upravi pojavila Olga Belec, današnja državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. Bila je receptorka, pa vodja welnesa in pekaj, na koncu do lanskega decembra tudi direktorica in lastnica družba Hotel Diana d.o.o., ki je upravljala s hotelom Diana. S pojavom Alenke Bratušek na političnem parketu so se politični apetiti odprli tudi Olgi Belec. Postali sta frendici, Olga je na vseh mogočih volitvah kandidirala za vse pod blagovno znamko Alenkine stranke SAB, nazadnje na letošnjih evropskih volitvah. Seveda je vedno in povsod potegnila ta kratko, ni prišla v Državni zbor, še v občinski svet MO MUrska Sobota ni bila izvoljena, kaj šele, da bi se zavihtela v županski stolček, Evropski parlament pa je bil itak misija nemogoče. Bolje politika kot gostinstvo in turizem, je verjetno modrovala Olga Belec in svoji frendici Alenki Bratušek težila, da ji naj v Ljubljani najde primerno funkcijo v vladnih sobanah. Alenka ji je prisluhnila in za Olgo našla idealno funkcijo, postala je državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. O Olginih sposobnostih, referencah, znanju tujih jezikov in poznavanju materije raje ne bi izgubljal besed, ker je bilo tudi njej pomembno le, da se je v javnsti poijavljala z ministri, pa s predsednikom vlade Šarcem.Ne spomnim se, da bi joi kot državno sekretarko na TV Slovenija ali na kateri drugi TV pobarali za kakšno mnenje, stališče itd. Jasna Klepec, lastnica družbe Hotel  Diana d.o.o. Ko je Olga postala to, kar je, se je bilo seveda potrebno rešiti podjetja Hotel Diana d.o.o. Kupca je našla v Velenjčanki Jasni Klepec, ki je podjetje kupila. Sprva je bila kupnina 100 tisoč evrov, v pogajanjih sta se našli pri 80 tisoč evrih. Še preden sta lani pred Božičem stopili do notarke, je Jelka Klepec Olgi Belec na roko predala 50 tisoč evrov kupnine, žal pa od ni zahtevala podpisane priznanice za ta denar. Prvi šok je Klepčeva doživela pri notarki, v kupoprodajni pogodbi je bil zapisan znesek kupnine 30 tisoč evrov in ne 80 tisoč, kakor sta se dogovorili. Tudi ta izgovor, zakaj nižji znesek, je Jelka Olgi "kupila." verjela sem ji, saj je le državna sekretarka!" Čez dober mesec nov šok. Iz omar Hotela Diana d.o.o. so pričeli padati "okostnjaki". Eden je 25 tisoč neplačanih nadur delavcem v zadnjih letih, samo v letu 2018 jih je bilo 5500. To v papirjih, ko se je opravljal skrbni nadzor ni bilo zapisano. Naslednji šok je Jasna Klepec doživela, ko so ji pod nos pomolili pravnomočno sodbo sodišča iz novembra 2018, po kateri je Heta, slaba banka nekdanjega Hypa, dosegla deložacijo najemnika iz prostorov hotela Diana. Tudi to "malenkost" ji je Olga Belec modro zamolčala, ko sta 24.decembra lani podpisali kupoprodajno pogodbo. Zato se je Jasna Klepec odločila, da Olgi ne poravna zadnji delkupnine v višini 18 tisoč evrov. Hotela je, da z Olgo najprej razčistita vsa ta sporna in odprta vprašanja. Olga pa v molk, raje se je poslužila sodne poti, da pride še do preostanka kupnine. Nekako z zaostrovanjem odnosa med Olgo Belec in Jasno Klepec so se pričeli v lokalnih medijih, pa tudi v Petričevem Delu pojavljati novinarski zapisi, ki so Klepčevi napovedovali skorajšnji kolaps, pa tudi, da jo sodnim potom Heta leasing meče na cesto. Seveda je to vplivalo tudi turoperaterje, ki so sledili novinarskim "tračem," da bo hotel Diana zdaj zdaj zaprl vrata, da več nima ne kuharjev in ne natakarjev, skratka napovedoval se je skorajšnji konec. Da je nekaj na govoricah o spregi Olge Belec, nekoga v Heta leasingu in seveda novinarskih pisunov, ki pišejo po nareku, po svoje dokazuje tudi dejstvo, da je Jasna Klepec s pomočjo strateškega partnerja od Hete kupiti hotel. Tam pa so se zavili v molk, Jasni pa skozi prispevek v Petričevem Delu dali vedeti, da verjetno nima denarja za kupnino, če Olgi Belec ni plačala 18 tisoč evrov.  Zgodba še zdaleč ni na koncu, o njej bomo pisali tudi v bodoče. Danes pa nas vseeno zanima, ali je Olga Belec dacarjem prijavila 50 tisoč evrov, ki jih je kot del kupnine za družbo Hotel Diana d.o.o. na roke prejela od Jasne Klepec. Iz tega denarja svojim nekdanjim zaposlenim ni poravnala 5500 neplačanih presežnih ur. Menda jim je danes grozi preko sms sporočil. Še nekaj kalvariji Jasne Klepec in zaposlenih v družbi Diana d.o.o. v pričujočem videu.   
Teme
30 let SDS Manfred Weber Janez Janša

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger

2019-06-02 17:46:33


Dragi Vane K. Tegov, da, da. Groza. Tudi ti nisi več rosno mlad, poznaš našo zgodovino, poznaš aktualno politično razpoloženje, odnose v državi, družbi. Poznaš Celje. Poznaš Celjane. Toda, a si pozabil kako so nas vsa leta po vojni nadlegovali politiki, nas poniževali, podcenjevali? V začetku stari, tipa Franc Leskošek - Luka, pozneje malo mlajši potomci predvojnih komunistov, revolucionarjev. Veš, malo sem prestar, da bi pozabil kaj vse so počenjali ti fakini, in to so počenjali desetletja, vse bolj samozavestno, dokler se ni zbudila Evropa in rekla dost vas imamo svinje, komunistične. Celje, delavsko mesto, Gaberje, kvart revežev, izkoriščanih delavcev, je postalo eno najbolj trdih partijskih središč Slovenije. Celje, mesto priseljenih partijskih, udbovskih podtaknjencev iz cele Jugoslavije. Po vojni so nas ustrahovali. Med vojno so ga "za vsak primer" klicali Hanzi, po vojni pa so nas maltretirali. Iz kmečke družine, pošten obrtnik, po vojni potomci ... Upravnik Carine Celje mi je zaupal. Po razpisu so morali vse vloge oddati celjski udbi, ki je po nekaj dneh sporočila koga lahko zaposlijo. Kadrovska komisija je dajala soglasje o tem kdo je primeren za.,.. Pokojni prijatelj Marko, sin polkovnika, zet revolucionarja, mi ni verjel kako me je nadlegovala partija, šele več let po osamosvojitvi je ugotovil, da je ostal brez službe zaradi politike. Kakšno razpoloženje je vladalo konec 80 - tih, postali smo nasmejani, verjeli, da je bog tudi nam namenil dostojno življenje. Krambergerja so nam umorili, Pučnika "uničili", Janšo zapirali in zapirali. Ustanavljali so nove in nove politične stranke, delali zmedo, vmes pa kradli in ropali najino državo, jo spravili na kant Volilno telo je postalo apatično - prav to so hoteli - in nam ZAVLADALI. Pri tem pa so jim, tudi to dobro veš, pomagali najini politični liderjii in naju - nas spravili v položaj današnjega dne

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Svečana akademija ob 30 letnici SDS: "S srcem zate!"