SI
Na današnji dan pred 100 leti: Jožef Klekl zahteval avtonomijo za Slovensko krajino/Prekmurje s Porabjem
V Fokusu
Novice

Sreda, 23. januar 2019 ob 21:01

Odpri galerijo

Objavljamo izvirni tekst, ko so pred 100 leti 14. januarja 1919 (objavljeno v Novinah 9. 2. 1919) katoliški duhovniki zalske županije sprejmejo "načrt" avtonomije Slovenske krajine (Prekmurje s Porabjem). 
Katološki duhovniki so v letu 1918 in v začetku 1919 iskali pravni okvir, kako uresničiti versko, jezikovno, kulturno in ekonomsko avtonomijo Slovencev, živečih na področju Slovenske krajine. To so najprej, tako kot leta prej, iskali v okviru Avstro-Ogrske države (glej Bogojinski narodni svet 1. december 2018 -župnik Bašša Ivan), pozneje, že 14. januarja 1919, pa je skupščina (spravišče) katoliških duhovnikov zalske županije odločila pozvati vse duhovnike v Slovenski krajini, posebej tiste v železni županiji, k sopodpisu "Načrta ali plana autonomije, štreoga je spravišče dühovnikov, Zaladske županije, 14. jan. 1919 soglasno sprijalo". V tej so duhovniki zapisali, da se mora upoštevati volja ljudstva (referendum) in odločitev mirovne konference v Parizu. 

Tekst je sicer napisan v prekmurščini, vendar upamo, da bo za vse pozorne bralce povsem razumljiv.

Na Vogrskom živéči Slovenci majo v samoravnanji notrášnji zadev (ügyek), v právosodji, v naučbi, národnoj kulturi, veri, rábi jezika, kakti v postávodáji i svojem ravnanji, pravico samoodločbe, v šteroj se naj sledeča pravila (regule) obdržijo:
Z tistih delov Železne i Zalavske županije, kde prebivajo Slovenci, se mora osnovati, pod iménom; »Slovenska krajina«, edna vládno právna dežela s pravicov samovláde. Z njenoga teritorija se nesme püstiti niedna vés nej, čirávno bi tam lüdje mešane národnosti bili, niti te nej, či bi Slovenci v menšini bili, to so: Dolnja Lendava, Lendavske, Dugoveške Čentibske gore, Kôt, Kapca, Litkovci, Motvarjavci, Radmožanci i drüge takše vesi v Zalavskoj i Železnoj županiji. V tom smisli se more vzéti v autonomno Slovensko krajino tüdi Monošter.
Meje Slovenske krajine določi, iz, od Slovenske krajine i Vogrske ljüdovlade zato odposlani zavüpnikov, stojéča komisija.
Autonomijo Slovenske krajine garanterajo*) na mirovnoj konferenci zastopane vse velevlasti i to ne samo v krogi Vogrske držáve, nego tüdi te, či mirovna konferenca Slovensko krajino k Jugosláviji prikapči. Slovensko ljüdstvo se vu vsem podvrže odločbi mirovne konference.**)
Vsako autonomno zadevo Slovenska krajina z svojimi organi (oblástmi) oprávla. Z Vogrskov ljüdovládo vküpne zadeve bodo vküpni orgáni oprávlali. Takše vküpne zadeve so: zvünešnje, finančne (penezne), vojne zadeve, nadale državljanske, postávodajalstvo zasebnoga i kaštigajočega prava i zadeve, štere se tičejo gospodárstva, prometa (železnice, poti) pa socialna politika.
Na vládnoprávnoj zemli Slovenske krajine nema živlenjske moči postáva, štera:
a) versko včenje s šole izkluči. b) dovoli cerkvena imánja (cerkev, farov, popovski obleč itd.), pod kašim stéč pogojom zastaviti i zasvojiti. c) cerkveno zemlo, brezi primerne odškodnine i brezi cerkvenoga pred dovoljenja, podržáviti. d) dovoli mesto takšim vučitelom, šteri neverstvo, nenrávnost (brezbožno i nesramno živlenje) širijo brezi toga, ka bi slüžbo zgübili. e) Cerkvi ne pripozna pravice do zdržávanja šol i ne dopüsti cerkvenim drüžbam i rédom delovanje brezi zaprek.
Postavodajalni orgáni ali oblásti Slovenske krajine so:
1.) V autonomnih zadevah slovensko národno správišče. 2.) Z Vogrskov ljüdovládov vküpne zadeve pa vküpno držávno správišče, v šterom bodo, v primernom broji slovenskoga ljüstva, slovenski poslánci.
Ravnajoči orgáni Slovenske krajine:
1.) Vlada (ministrstvo) Slovenske krajine. 2.) Ravnitelstvo Slovenske krajine. Na čeli vláde Slovenske krajine stoji minister Slovenske krajine, šteri je slovenskomi narodnomi správišči i tüdi vogrskomi držávnomi správišči ednáko odgovoren pa šteri jo v vküpni zadevaj ednekoprávna (z istimi pravicami) kotriga vogrske ljüdske vláde, v autonomni zadevaj pa nájvišiša ravnajoča oblást. Namestnik njemi je držávni tajnik.
Prestolnica vláde Slovenske krajine je Budimpešta.
Na čeli ravnitelstva Slovenske krajine stoji ravnitao Slovenske krajine. Prestolnica ravnatelstva je Sobota. Ravnatelstvo je podvrženo nadzorstvi i kontroli ministra Slovenske krajine.
Slovensko národno správišče se poleg prve ljüdske postáve z leta 1918. na podlagi občne, tajne, ednake i neposredne glasovne (votumske) pravice odebere.
Odločbe, gledoč poslancov vküpnoga držávnoga správišča, določi posebna postáva.
Na zemli Slovenske krajine bivajočemi, nej slovenske národnosti, ljüstvi se popuna občinsko-uprávna i kulturna autonomija zagotovi. V vsakom uradi i šoli, z ednim v vsakom jávnom dugovánji, je urádni pravzaprav učni jezik slovenski jezik i to v gájičnom právopisi. Nepravilno imé „vendi“ se more uradno nadomestiti z „Slovenci“ — ár slovensko ljüstvo sebé vsigdár, v materinom jeziki izklüčno za Slovence imenüje. V Slovenskoj krajini more držáva edno slovensko gimnázijo, slovensko vučiteljišče, slovensko gospodársko šolo i eden slovenski licej (šola) za dekle gorpostaviti i ustanoviti. Sobočko meščánsko šolo preosnovati v slovensko i more v lendavskoj meščánskoj šoli, z vogrskimi razrédi parallelno, slovenske razréde osnovati; rávnotak v gimnáziji v Monoštri, dokeč se ne zozida slovenska gimnázija. Či držáva monoštersko gimnázijo preosnové v slovensko gimnázijo, je zadostila svojoj obvéznosti.
V ljüdski šolah, se vogrščina, kak učni predmet (tantárgy) samo tam lehko vči, kde jé poleg slovenske šole vogrska ali nemška šola. V tom slučáji je na, ne slovenskoj šoli, učni predmet tüdi Slovenščina. V srednjih šolah je vogrščina obvézni predmet, zvün toga pa má pravico slovensko národno spravišče, tüdi drügi jezik (na pr. hrvatski, nemški) predpisati.
Na zemli Slovenske krajine nahájajočih se vesnic iména se morejo izklüčno samo stára slovenska iména rábiti, na pr. Sobota, Görmšče itd. Ostáne pa dvojezično imé samo tam, kde je vogrsko ljüstvo v večini, na pr.: Dolnja Lendava, Monošter itd. Tak se morejo iména rábiti na pošti, v uradah. Napisi na poštni tiskovinah morejo slovenski, v mešanih krajih slovensko—vogrski (nemški) biti.
Urádniki v Slovenskoj krajini morejo, notri do ministra vsi, slovenske národnosti biti i samo, či tei ne bi zadosta bilo, se lehko nastavijo uradniki drüge narodnosti, nego morejo popunoma slovenski znati. Uradniki bodo od dveh vrstev v primernom broji.
Z vojnih obvézancov se sestávi eden polk z slovenskim jezikom i v šterom do se vojácje poleg domoljüblja tüdi v veri zadostno vzgájali. Polovica polka bo v Dolnjih Lendavi, polovica pa v Monoštri nastanjena.
Veleposestva (velka imanja) se morejo postávno razlástiti i se lehko zemla prisvoji, nego samo prebiválci Slovenske krajine májo do zemlé pravico.
Zastopstvi Slovenske krajine se odmeri primeren deo iz verske i šolske fundácije.
Verska fundácija je dužna v nájkračišem časi osnovati za Slovence Dolnje Lendave i Lendavskih gôr slovensko župnijo (plivánošijo i slovensko ljüdsko šolo, rávnotak za Slovence občin: Kapca, Kôt, Hotiza edno župnijo, tüdi v Kobilji, v Dobrovniki pa slovensko kaplanijo. Za krajevne slovence Monoštra i okolice tüdi slovensko župnijo i šolo.
Držáva je dužna, či je z nova potrebno, ali, či je potrebno samo razširiti i vredite vse učne zavode i urádne hiše gorpostaviti i vrediti, tüdi tisto ka bi še le v desetih letah potrebno bilo. Rávnotak dvá mosta na Müri i to na Petánci i Bistrici, kde je strüga na vogrskom teritoriji pa železnice Radgona—Monošter, Radgona—Dolnja Lendava.
Primerno cerkvenim dohodkom, štere je dobila od gospodstev (grofov) se more od gospodske zemlé telko pola i logov odmeriti, da se tei dohodki stálno pokrijejo v slovensko cerkveno lást. Vučitelstvo i vse uradnike na autonomnoj zemli držáva pláča. Civilski hižnizákon včasi po sprijetji autonomije prestáne. Držávno knigovodstvo krstne knige ostáne i v bodoče. Zdávanje se more samo ednostávno prijáviti, kak krst.
Vogrska ljüdovláda si more prizadevati, da bo meja proti Štajerskomi i Nemškoj avstriji máute prosta.
Vogrska ljüdovláda more i taki osnovati eden kurz, kde se uradniki navčijo slovenski i naj skrbi, soglasno z cerkvenimi oblástmi, za izdájo slovenskih učnih knig, štere naj šole obeh slovenskih vrstev sprimejo i to brezi izjeme. Verske učne knige naj má vsaka vera posebi.
Slovensko ljüstvo se z vdánov prošnjov obráča do Vogrske ljüdovláde, da blagovoli potom zastopnikov na mirovnoj konferenci:
1. Vplivati, da bodo v tej točkaj opisano autonomijo garanterale vse, na mirovnoj konferenci zastopane, velevlásti i to, či bi k Vogrskomi pripadnoli pa tüdi te, či poleg odločbe mirovne konference k Jugosláviji spádnemo, se more naš kraj z bratskim slovenskim národom zdrüžiti v eden kanton na podlagi popune enakoprávnosti.
2.) Vplivati na jugoslovansko vlado, da, či se Slovenska krajina tá pripádne, preživlanje tü nastanjenim uradnikom zagotovi, tüdi tistim, ki mažarske národnosti.*)
Autonomija Slovenske krajine končnovalano po mirnovoj konferenci dobi obvezno puno moč, či večina slovenskoga lüstva, brezi vsakoga vmešávanja uradništva, tak odloči.
To postávo i tüdi vse prehodne zadeve Vogrska ljüdovláda samo soglasno z slovenskim ministrom v praksi izpela.
Za pokritje stroškov, šteri nastánejo pri prehodnom deli, do tečás, dokeč na to gledoč nede še med Slovenskov krajinov i Vogrskov ljüdovládov primerne potrošne postave, štera more veliko potezno pomoč zagotoviti tak zavnemarjenoj Slovenskoj krajini, vogrski finančni minister skrbi. Potrošna postáva se določi soglasno z slovenskim ministrom, oziroma z slovenskim národnim správiščom.
To smo določili dühovniki Zalavske županije: bogojanski, beltinski, črensovski i törjanski po tistom želenji, štero náše ljüstvo, kak je dobro poznámo, nosi v svojem srci. Prosim podpisani, v iméni svojih sobratov, zalavski dühovnikov, vse preč g. kat. dühovniki i evangeličanske farare železne županije, naj se pridrüžijo toj izjávi! Prosim hiter odgovor; zadosta je na dopisnici naznaniti: pridrüžim se izjávi zalavskih slovenskih dühovnikov. Kda podpisani do rok dobim izjáve, potom ljüstvi razložimo té načrt i je opitamo, kaj odkrito še poleg toga žela.
Črensovci (Cserföld), 23. jan. 1919.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 15. Sep 2019 at 14:58

0 ogledov

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Sun, 15. Sep 2019 at 12:03

0 ogledov

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej svečano, saj so ga povezali tudi s 100 letnico dodelitve Apaškega polja slovenskemu ozemlju oziroma takratni državi SHS. "Slovenija v malem," so poimenovali osrednjo slovesnost, na kateri je bil častni gost in osrednji govornik predsednik RS Borut Pahor. Dvorana apaškega Kulturnega doma je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo svečanostob 13. občinskem prazniku apač. Zakaj enačaj Apaškega polja s pojmom Slovenija v malem. Ozadja je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil župan občine Apače dr. Andrej Steyer, ko je spomnil na 100 letnico podpisa pariške mirovne konference, ki je mejo postavila na reko Muro in Apaško polje, kjer so zvečine živeli Nemci, je postalo de slovenskega ozemja. Tragičen eksodus nemškega življa, ko so jih takratne revolucionarne oblasti 1947. leta izgnale, priselile pa slovenski živelj od Prekmurja, preko Koroške, do Primorske, je Apaškemu polju prislovnično nadel ime Slovenija v malem. Tudi svečani govorec, predsednik Republike Borut Pahor je spomnil na tragične dogodke leta 1947, ko so takratne komunistične oblasti izgnale apaške Nemce. Med povabljenci na svečanosti ob 13. občinskem prazniku Apač je bil tudi državnozborski poslanec SDS Franc Breznik.  Prireditev so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Apače, Kvartet trobil Pihalnega orkestra Apače, Akademska folklorna skupina Študent, Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače in Otroci iz Vrtca Apače. Občina Apače se je ob sklepnem dogajanju ob občinskem prazniku uradno pridružila projektu GLAMUR, ki ga v okviru sodelovanja lokalnih akcijskih skupin izvajajo LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Prlekija, LAG Vulkanland iz Avstrije in društvo Genuss am Fluss. "GlaMUR - Užitek ob reki" je tudi blagovna znamka na območju 28 sosednjih občin Slovenije in Avstrije.

Sun, 15. Sep 2019 at 09:24

0 ogledov

12. Pučnikov pohod na Boč
Včeraj  potekal 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč. Organizirata  ga vsako leto Občinski odbor Rogaška Slatina in Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Letos je v pomoč priskočil tudi dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu iz Slovenije in za časa  življenja  dr. Pučnika njegov najbližji sodelavec. Pohod je potekal sproščeno, prijetno in ob lepem vremenu. Pred samim prihodom  v  planinskega doma  kjer  stoji cerkev sv. Miklavža,  je v spomin na očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika potekala sveta maša. Mašo je daroval Kostrivniški župnik, gospod Viktor Vratarič. Ob planinskem domu  na  Boču je potekala manjša slovesnost z osrednjim govorcem, dr. Milanom Zverom. Kot njegov dolgoletni sodelavec je orisal njegovo pot, ki nikakor ni bila ne ravna in ne lahka, celo težka in na trenutke nevzdržna. Njegova močna volja in želja, da se nekoč vrne v Slovenijo vedoč, da so ga nekdanje oblasti izgnale ali pognale v exil, ga je ohranilo pri življenju in kasneje kot glavnega pobudnika vseh procesov, ki so pripeljali do samostojne Slovenije.  Po besedah dr. Zvera, « Dr. Jože Pučnik je bil ključna oseba slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Boril se je za svobodo misli in izražanja. S pohodom kot je ta, na posebno plemenit način ohranjamo spomin na očeta slovenske državnosti.« Da je  dr. Pučnik veliko ime ne samo v domačih okvirjih ampak, da njegovo delo, znanje in prispevek demokratizaciji v evropskih prostorih, priča tudi to, da se ena od konferenčnih dvoran  v Evropskem parlamentu imenuje po dr. Jožetu Pučniku. Obiskovalci in pohodniki so bili iz vseh koncev  Slovenije. Prisotne sta pozdravila tudi poslanca SDS Boris Doblekar in Jožef Lenart, oba  prvič poslanca v tem parlamentarnem sklicu . "Rad grem na ta pohod, daleč od mojih krajev, saj čutim dolžnost in spoštovanje do dr. Jožeta Pučnika. Pučnik je zaslužen, da je SDS najbolj domoljubna stranka v Sloveniji in da sploh imamo svojo državo," je bil mnenja Doblekar. Jožef Lenart je vse prisotne spomnil, da moramo biti ponosni na slovensko pesem, na slovensko kulturo in da moramo biti ponosni na delo dr. Jožeta Pučnika. Dr. Andreja Valič Zver, tudi med prisotnimi , skrbi in bdi nad  dediščino v pisani in drugače dokumentirani obliki ter obenem dela na tem da se generacije ki prihajajo za nami imajo vpogled in pravilno sliko od delu ter njegovem prispevku v vseh možnih oblikah za to današnjo, našo samostojno Slovenijo. Slovesnost v spomin na dr. Jožeta Pučnika je spremljal pester kulturni program, ki ga je povezoval Mitja Grmovšek.  Vane K. Tegov

Sat, 14. Sep 2019 at 14:29

204 ogledov

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj
Včeraj je v prostorih Muzeja VSO potekala okrogla miza z naslovom Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so jo organizirale seniorske organizacije Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Pogovor je povezoval Branko Šumenjak, predsednik kluba seniork in seniorjev SDS, ki je na samem začetku dal besedo generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu, da je predstavil spremembe pokojninske zakonodaje. Glavna novost je tako zvišanje odmernega odstotka na 63,5 % za zavarovance obeh spolov, ki dopolnilo 40 let pokojninske dobe. Celoten predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju najdete TUKAJ. Član strokovnega sveta pri SLS dr. Andrej Umek je reformo označil za všečno, a ne dovolj korenito, saj ta ne zadeva bistvenega problema: »Demografska slika se je v zadnjih letih močno spremenila. Ko je bila uvedena 40 letna delovna doba, je bila predvidena življenjska doba okoli 60 let.« Opozoril je, da se naša podjetja ne prilagajajo delavcem glede na njihovo starost. »Tako kot so na delovnem mestu normalna izobraževanja, bi morale biti tudi premestitve na različna delovna mesta nekaj povsem običajnega, da bi vsak lahko opravljal svojim letom primerno delo,« meni dr. Umek. Na koncu je še dodal, da bi mladi morali imeti zagotovljen gladek prehod iz šolanja v delo, a za to moramo poseči v šolski sistem in izobraževati mlade za tiste poklice, ki jih potrebujemo. Nadaljevala je evropska poslanka Romana Tomc, članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v EP in predsednica Strokovnega sveta za delo, družino in socialne zadeve pri SDS. Na samem začetku je slovenske pokojnine označila za nedostojne: »Slovenska povprečna pokojnina bo dostojna takrat, ko bo slovenski upokojenec po 40 letih delovne dobe lahko brez težav odšel na dopust v sosednjo Avstrijo. Avstrijski upokojenci si lahko privoščijo oddih v Sloveniji, slovenski pa ne, zakaj ne bi smelo biti še obratno?« Tomčeva je nadaljevala, da je »pokojninski sistem vzdržen takrat, ko lahko s prispevki izplačamo vse pokojnine za tekoče leto, nam pa zmanjka približno milijarda letno«. Opozarja, da vsak poseg v pokojninski sistem takoj pomeni več milijonov evrov denarja, enako je v primeru dviga odmernega odstotka:  Dvig odmernega odstotka ni odgovorna rešitev. Danes ministrstvo sprejema populistične ukrepe na področju pokojninske zakonodaje, a nekoga bo čez 5 let zaradi tega močno bolela glava. Če takrat ne bo gospodarska rast znašala vsaj 6 %, bodo današnje spremembe v pokojninskem sistemu za Slovenijo pomenile velike težave.Evropska poslanka pravi, da si vsi želimo višjih pokojnin, a moramo s pokojninsko zakonodajo ravnati odgovorno. »To, kar v pokojninskem sistemu naredimo danes, bo imelo posledice na prihodnost in tega ne bomo mogli popravljati,« je dodala Tomčeva. Odmerni odstotek se bi po njenem mnenju lahko povišal le s »popolno reformo pokojninske zakonodaje, saj je bila slednja deležna že toliko popravkov, da med pokojninami ni več pravih razmerij, v njej pa najdemo tudi ogromno krivic in anomalij, npr. neupravičene dodatke, ki nimajo tam kaj iskati«. Poslanka je spomnila tudi na slovenski demografski sklad, ki smo ga pripravili v Slovenski demokratski stranki in bi lahko pripomogel k reševanju pokojninske problematike, a je Vlada RS očitno nanj pozabila. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je nadaljeval, da bi minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe morala biti nad pragom revščine, ljudje pa se je ne bi smeli sramovati. Opozoril je tudi na dejstvo, »da že tako nizke plače, vseeno rastejo hitreje kakor pokojnine. Razmerje med povprečno plačo in pokojnino pa je vse večje.« Dodaja, da bi zaradi populističnih potez vlade v kombinaciji z novo gospodarsko krizo lahko zopet prišlo do ZUJF-a. »Upokojenci se pogosto znajdejo v veliki stiski. Dokler sta v gospodinjstvu dva upokojenca, je situacija vzdržna, težava nastane, ko človek ostane sam. Z minimalno pokojnino in brez pomoči sorodnikov težko preživi,« je opozoril Sušnik. Zaključil je, da »če smo gospodarsko uspešni, ne bi smeli imeti brezdomcev, Rdeči križ in Karitas ne bi smela imeti toliko dela. To ni častno za državo, kot je Slovenija!« V zaključku pogovora je evropska poslanka Romana Tomc še povedala, da mora biti osnovno vodilo pokojninskega sistema večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Dodala je, da je »tiste spremembe, zaradi katerih je blagajna bolj stabilna in pokojnine ne padajo, leta 2012 uvedla vlada Janeza Janše. Vlado smo imeli eno leto. V tem enem letu smo sprejeli 5 težkih zakonov. Torej se da,« je prepričana Tomčeva. Poslanka dvomi, da bi sedanja vlada lahko izpeljala pokojninsko reformo, ob koncu pa je spomnila še na dolgo obljubljen Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi prav tako lahko izboljšal položaj upokojencev. Vir: sds.si

Fri, 13. Sep 2019 at 15:31

270 ogledov

V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig najnižjih invalidskih pokojnin
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. Predlog zakona s podobno poglavitno rešitvijo so v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je Šarčeva koalicija takrat glasovala proti. Skozi zakonodajni postopek se bo pokazalo, ali je večina v Državnem zboru RS pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. V predlogu zakona je predlagan osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka kot najnižje izhodišče. V primeru, da bo v Državnem zboru RS zadostna politična večina, pa se ta znesek lahko tudi poviša. Naj spomnimo, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ2) kot sistemska rešitev sprejet v letu 2012 in je začel veljati v letu 2013. Sprejem ZPIZ-2 je glede na takratne okoliščine predstavljal nujno sistemsko rešitev zaradi javno finančnega položaja Republike Slovenije in je bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji ter tudi poslanskimi skupinami v Državnem zboru RS. V vmesnem času se je ZPIZ-2 še spreminjal in dopolnjeval, nekatere rešitve pa so bile odložene z drugimi zakoni, npr. z zakoni o izvrševanju proračunov. S spremembami in dopolnitvami ZPIZ-2 se je vedno izboljšal položaj le za določen del upokojencev (npr. prostovoljnim zavarovancem, zavarovancem in upokojencem s polno delovno dobo brez dokupa,…), kar je seveda bolje, kot če se položaj ne bi izboljšal nobeni izmed teh skupin. Vendar pa se je ves čas opozarjalo tudi na najbolj ranljivo skupino upokojencev in to so invalidski upokojenci, tako tisti, ki so invalidsko upokojeni zaradi poškodbe ali bolezni zaradi dela ali pa izven dela. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kot je povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina je celo bistveno manjša in sicer 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 eur, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, bistveno višji pri invalidskih upokojencih kot pa pri ostalih upokojencih. Za invalidske upokojence se v zadnjih letih ni sprejela nobena sprememba, ki bi pomenila izboljšanje njihovega položaja ali pa bi se vsaj zagotovilo minimalni znesek pokojnine tj. v višini, ki ga prejemajo prejemniki denarne socialne pomoči, kar po mnenju koalicijskih strank predstavlja mesečni znesek, pod katerim posameznik ne more preživeti. Slednje velja tudi za invalidske upokojence in v skladu z načelom, da je potrebno najprej poskrbeti za socialno najbolj ogrožene, se s predlogom zakona predlaga, da se najnižja invalidska pokojnina zviša vsaj na nivo tega osebnega dohodka. Položaj invalidskih upokojencev je še toliko bolj občutljiv, saj si tudi tisti z delno zmožnostjo za delo zaradi delne invalidnosti zelo težko pridobijo zaposlitev in imajo hkrati zaradi delne zmožnosti za delo tudi nižjo invalidsko pokojnino. Po podatkih iz medijev je invalidskih upokojencev, ki imajo invalidsko pokojnino nižjo od 392 evrov, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, okoli 10.000. Večina tistih, ki so delno zmožni za delo, pa si ustrezne zaposlitve ne morejo najti, saj so težko zaposljiv kader. Dvig minimalne možne invalidske pokojnine, kot se predlaga s spremembo zakona bi pomenil spodnjo mejo, ki ni odvisna od drugih določb ZPIZ-2 (na njih tudi ne vpliva) ali drugih zakonov, pod katero se invalidska pokojnina ne more odmeriti.     S predlogom zakona v poslanski skupini SDS predlagajo določitev najnižje možne pokojnine za invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na invalidske pokojnine, in sicer na vse invalidske pokojnine, ne glede na kategorijo invalidnosti in razloge za invalidnost, ki so kot pogoj za invalidsko upokojitev določeni po veljavnem ZPIZ-2. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko gre za invalidske upokojitve, saj gre za osebe, ki si ne morejo preskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so z delno zmožnostjo za delo zelo težko zaposljive. V primeru, da gre za osebe s preostalo zmožnostjo za delo, se takšna minimalna pokojnina zagotovi le v primeru, da je oseba prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in ne dobi ustrezne zaposlitve brez svoje krivde. Ravno zato, ker so osebe nezaposljive oziroma so težje zaposljive, je mogoče določitev najnižjih pokojnin za invalidsko upokojene določiti drugače od drugih upokojencev, saj gre za različne položaje skupin upokojencev, ki jih je mogoče tudi obravnavati različno iz stvarno utemeljenega razloga nezmožnosti zaposlovanja.  V poslanski skupini SDS še menijo, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljiva pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek in ga potem delno vračati iz svoje dediščine.

Thu, 12. Sep 2019 at 22:08

349 ogledov

O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu kronistu - vse na enem mestu
Kot fotograf je deloval v različnih krajih Slovenije, dokler se ni leta 1920 ustalil v Celju, kjer je ostal do smrti leta 1977. V tem času je obveljal za mestnega fotografskega kronista. Znane se tudi njegove portretne fotografije, ustvarjene v steklenem fotografskem ateljeju  iz konca 19. stoletja, ki je danes urejen v muzej. V njem je razstavljena fotografova originalna oprema, njegove steklene plošče in fotografije. Prav včeraj so njem na čast v spomin in zahvalo,  v kletnih prostorih, njegove nekdanje Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5 v Celju odprli novo občasno razstavo, naslovljeno Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019. Letos namreč mineva 120 let, odkar je celjski fotograf Johann Martin Lenz dal zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom – fotografskim ateljejem oz. steklenim salonom (leta 1899). Po njegovi smrti je stavba prišla v last fotografa Josipa Pelikana, ki je pred okroglim stoletjem prišel v Celje (leta 1919) ter tukaj ostal in delal skoraj šest desetletij.   Obnovljeni stekleni atelje, edinstven v Sloveniji in eden redkih v Evropi, je kot Fotoatelje in galerija Pelikan že več kot dve desetletji sestavni del Muzeja novejše zgodovine Celje. Ta ima pri ohranjanju izjemne Pelikanove zapuščine nove načrte – ureditev celovitega muzejsko-kulturnega kompleksa, utemeljenega na celjski, Pelikanovi fotografski dediščini in njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo in dejavnostjo, ki bi obiskovalcu omogočal sprehod skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju. Pričujoča razstava, postavljena v kletnih prostorih Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5, zato ne prinaša zgolj orisa njene preteklosti, temveč predstavlja tudi simbolni začetek njene preobrazbe v Fotohišo Pelikan in je le začetek pred veliko prenovo hiše. Kletni prostori Fotohiše Pelikan dobivajo podobo galerije za sodobno fotografijo, z načrtovanimi sprehodi skozi stanovanje pa želijo predstaviti bivalno kulturo celjskega meščana 20. stoletja. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi Pelikanove delovne prostore, temnice, skladiščne prostore in razvijalnice. Fotografi, poznavalci  fotografije, navdušenci in zainteresirani vsi, enkratna priložnost spoznati in občudovati delo Josipa Pelikana ter vse kar je povezano z njim. Imel sem čast poznati njegovo sestro Boženo Pelikan, ki je, koliko je bilo v njenih močeh, ohranjala ime ter avtentične bivalne prostore iz Pelikanovih časov. Sem bil in ponovno si bom ogledal vse kar bo oko zaznalo in čutila dovoljevala, to svetujem tudi vam da si vzamete čas, brez naglice,  si ogledate razstavo in vse kar je za seboj pustil najdlje časa trajajoči celjski mestni kronist. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2020. V.K.T.
Teme
100 let združitve Prekmurja z matico Jožef Klekl Zahteva po avtonomiji Slovenske krajine

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Na današnji dan pred 100 leti: Jožef Klekl zahteval avtonomijo za Slovensko krajino/Prekmurje s Porabjem