Kot poročajo z PU Celje, naj včeraj zvečer prometni policisti na avtocesti  A1 obravnavali prometno nesrečo voznika slovenskega avtobusa, ki je vozil 18 otrok. Na avtobusu so se zaradi nepopolnega privijačenja, odvili vijaki, zaradi česar sta z avtobusa odpadli obe zadnji levi kolesi. Eno izmed odpadlih koles je poškodovalo osebni avtomobil. Na srečo ni bil v prometni nesreči nihče poškodovan.  V omenjenem primeru bomo zoper servis ter odgovorno osebo, ki je pred vožnjo opravila demontažo in montažo koles, uvedli prekrškovni postopek. Nekaj dni pred tem bi naj,  prav tako zgodba z avtobusom  tujih registrskih oznak, na avtocesti  A1  imeli v postopku tujega voznika avtobusa,  tujega  prevoznika,  polnega  potnikov,  ki  mu  je  preizkus  z alkotestom  pokazal, da je imel 0.15 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Izdan mu je bil plačilni nalog ter prepovedana nadaljnja vožnja. Kaj reči? Ali je to stanje duha v družbi, ki se odraža v  vseh porah življenja, gospodarstva, je to malodušje, brezskrbnost, neodgovornost, ali enostavno strah opozoriti na karkoli.  Iti na pot ne da bi bil stoodstotno prepričan v  brezhibnost vozila, ki se vključuje v javni promet, pomeni da zavestno spravljaš ljudi-potnike v  življenjsko  nevarnost.  Tokrat je bila sreča ali splet okoliščin , ki ni rezultiral  poškodovane in bog ne daj  kaj hujšega, naslednjič pa ne bo tako.Naslednjič za prenekaterega ne bo, zato čim več notranjega nadzora prevoznikov ljudi, seveda pa še vedno na cesti z povečanim številom v vpogledov stanja prevoznih enot. Žal, če ne gre drugače! V.K.T.

Vladni prazen hod  ali stopicanje na mestu je vse bolj neznosno, škodljivo. Nobeni ugodni kazalci jim ne pomagajo.  Kljub pozivu predsednika Vlade Marjana Šarca k uvajanju nove tekmovalne discipline »skakanje v prazen bazen«, tekmovalcev  ni in ni, jih tudi ne bo. Gremo počasi in zanesljivo v nižjo ligo. Za nami je leto izgubljenih priložnosti   in nezmožnosti za karkoli Kakšno je pravzaprav stanje v državi, kakšen videz daje in kakšno je v resnici? Slabo! Delajo ga slabo tisti ki bi ga mogli kreirati, pripravljati ozračje za ugodno počutje in delovanje vseh deležnikov, ki delajo,  Vlado,  zakone in kar bi  naj bila njihova naloga. Vrti se ista lajna, mi bomo to pripravili, ono pripravili, bomo izboljšali stanje določenih delov populacije, ki nas najbolj  potrebuje, bomo dosegli to, da bodo imeli kaj od ugodne klime gospodarske rasti, konjukture… itn..itn.. Kaj pa imamo po dobrem letu? Največji uspeh  je to, da so stabilni, da ni volitev in ne to, kaj so naredili, kaj bi jih delalo vladajoče in ne capljajoče. Klasični politični larpurlartizem, če že ne  še kakšen »izem,« seveda z negativnim predznakom. Njihovo delo je prevečkrat usklajenost v neskladju želja in potreb, ki je obratno sorazmerno  z mentalnimi in intelektualnimi zmogljivosti, ki so potrebne za karkoli  spremeniti sprejeti in dojeti. Prvič v zgodovini  se dogaja,  da imamo tako porazno nesposobno vladno sestavo, da niti nekaj temeljnih stvari, ki jih imajo zapisane v koalicijski pogodbi, ne znajo pripraviti, in to kljub številčno ogromnem  administrativnemu aparatu. Rabijo zunanjo pomoč oziroma se priklopijo ali so ves čas priklopljeni na cevke za umetno dovajanje znanja kot infuzijo za njihovo totalno  anemičnost in impotentnost. Želimo si naprej, gremo nazaj. Dobili bi  radi nekaj, a ne znamo sestaviti  niti v tem kar se da pa sedimo (sedijo) na svoji administrativni birokratski  riti  napeti in nezavzeti. V Bruslju pa  je 2 milijardi evrov in več denarja za investicije, naš denar, za naše potrebe pa ga ne porabljamo. Z njim bi lahko izgradili na desetine domov za ostarele, lahko bi zgradili tretjo razvojno os, na desetine obvoznic, ki jih številni slovenski kraji nimajo pa jih potrebujejo kot Sahara vode. Ta denar leži v Bruslju zato, ker ga ta vlada ne zna porabiti. Ne samo, da ga ne zna porabiti, ne zna postaviti pred dejstvo ministra ki je zadolžen za kohezijski denar da ga »zrihta«. Ne gre tudi za to ker ni ministra, super »jaz kot ministrica« Alenka Bratušek, pa si prizadeva vso akumulirano znanje uporabiti bog ve kdaj, če kdaj.  Zamenjali so dva kohezijska ministra, eden prestar drugi preneumen, sedanja v.d. pa domišljava. Finančna karavana-perspektiva gre naprej, Vladniki lajajo in vse bolj zaostajajo. Kako pa bo, če še naprej tako? Najprej ne bo tako kot je sedaj tako, ker ne more niti , vsaj po normalnem rezoniranju.  Prvo, Vlada nima več  več dosedanje izven koalicijske »ljubice« Levice, ki je očitno ugotovila da bo šla v drugo politično(naborno) vas ali se bo igrala z drugim za vsako igro(beri zakon ali zakone)- na »veksl«,  kot je bilo včasih na plesih  na porokah na Štajerskem. Popolno divjaštvo v kadrovski politiki ali delitve-grabljenje plana po strankokratskih  kriterijih, brez kompetenc, lovijo nekdanje nezadovoljneže  iz drugih strank ali tistih ki so bili blizu  in  so pripravljeni za pet minut poslovne slave se izpostaviti. Interes države ni pomemben, pomembno je vzeti drugemu, imeti svojega izbranca ali izbranko, kjer pa je pohlevnost in ubogljivost zelo čislana karakterna, če že ni strokovna, prvina. To škodi in poškoduje  finance mnogokrat tudi trajno poškoduje osebe ki so obule prevelike kompetenčne čevlje, če se spomnimo Telekoma in odstopa predsednika uprave Matjaža Merkana, ki je nastopil funkcijo pred dvema mesecema. In še in še. Pa odškodnine,  pa nov,  za lase privlečen kandidat, in »kolo sreče«  se ustaviti noče…Tega je iz dneva v dan več.  Vlada se za svoje zakone spajdašila z novo (sicer staro v parlamentu)parlamentarno »putano« v obliki Jelinčičeve SNS. Za dnevno rabo in še za kašen sold. To Zmago zna. S tem, da je to  na kratek rok in z omejeno rabo..  Na vseh področjih jim polzi vladanje in vse povezano s tem. Polzijo jim neumnosti kot  je narek Banki Slovenije glede zaostrovanja kreditne politike, polzi jim področje zdravstva in drsi v cono sesutja, kjer je brain drain-beg možganov več kot očiten, priliv pa nezanesljiv in nekvaliteten. Vodstvo in minister pa ne sposobni in brez strokovnih ingerenc in vodstvenih kompetenc. Specialist za semena in živalske hrane pa minister.   Sodstvo je že lep čas vrtiček stare nomenklature in rdeče partijskih trdorokcev, ki malikujejo Ljuba Bavcona in njegove vloge pri ustvarjanju  KZ, ki si je pridelal status in slave naziva » Enver  Hoxha slovenskega pravosodja«. Izjeme ali odstopanja  diskreditirajo, šikanirajo, strokovno in cehovsko dotolčejo. Besede so potrebne, čeprav že dolgo odveč in nepotrebne kot takšne in bi morale odstopiti mesto spremembam, ukrepom in  čim bolj strožjemu izvajanju taistih  na področju  notranjih zadev, varnosti in posebej varovanju državne meje. Tukaj bi dodal poponoma zgrešeno početje vlade in pajdašenje  z enemu delu miselnosti , ki navaja benevolenten skorajda suicidni odnos do migrantske politike posebej perečega problema nezakonitih migracij. Intenziteta, posledice ki jih prinesejo za varnost, ekonomijo, narod, kulturo,  so nepopravljive in merljive z posledicami naravnih katastrof. O tem ima, pravzaprav Vlada nima ničesar dodelano do konca, za kar bi rekli to pa je nekaj  kar se mu reče politika, zakon,  ukrep, učinek. Nič od tega. Indolentnost, nedorečenost, medlost in strošek ter nažiranja in podiranja proračunskih  postavk. Posledice so že sedaj slabo obvladljive in spreminjajo vsakdan  vsem prebivalcem in celotni Sloveniji. Na slabše. Do sedaj. Zadnji žebelj v  krsto Vlade Marjana Šarca je  ta upokojencem obljubila zvišanje pokojnin za 6,5 evra. To bo začelo veljati šele z decembrom 2020. Ob tem se pri SAB sprenevedajo, kako gre za bolj pravično porazdelitev, medtem ko nekateri upokojenci za svoje zasluge jugoslovanskemu komunističnemu režimu živijo lagodno življenje, ostali, ki pa so trdo delali več kot 40 let, pa so prisiljeni na stara leta životariti. Tem bi nekaterih delih  nekdanje države, če parafraziram, bi rekli, » ne crkni osel do zelene trave, ki bo spomladi«. To je za populacijo ki šteje 620  tisoč ljudi  in je med 70-80 odstotkov  prejemnikov najnižjih pokojnin, ki ne presegajo 700 EUR dokaj veliko število je tistih ki imajo 600, potem je to žalitev človeškega dostojanstva skoraj ene tretjine prebivalstva. Najbolje za Slovenijo je? Da bo v Sloveniji  bolje, življenje  in vse kar sodi pod rubriko spodobno, dostojanstveno, človeško,   moramo opraviti  nekaj resnično  temeljnih korakov z stopnjo nuje-že prepozno, so: odprava cenzure, zajezitev finančnih in gospodarskih monopolov, kjer so vse prisotna ozadja, lobije, stara garda,   odprava imunitete za prvorazredne in nedotakljive kljub grehom, zato ker ščitijo še pomembnejšega grešnika in samega sebe. Ukiniti privilegije za samooklicano elito  in jih izenačiti z mano, s tabo in brez svetih rdečih trav in bikov.  Totalitarni simboli   in rituali da zavedno izginejo z dnevnega reda.  Razbliniti se nam mora dvom  in nejasnosti iz preteklosti, čeprav travmatično za prenekaterega. Zjasniti se nam mora slika  za naprej. In kaj še? Glede na stanje, ki ga lahko pričakujemo lahko sklepamo da je ta Vlada zaključila delo , mandat še ne. Prej je bilo blefiranja da se nadčloveško trudijo, sedaj nič več.  Nekaj mesecev mlatenja prazne slame, poziranja in kazanja navidezne složnosti zavzetosti in kazanje porcelanskih nasmehov, to bo skrajno domet peterice nezmožnih in nesložnih. Glede na to daje Slovenija od leta 2011 vstopila v spiralo predčasnih  volitev, je nekaj »normalnega« pred nami. Nenormalno je da nenormalno postaja normalno in mi kljub vsemu temu smo še kar naprej normalni. Volitve, predčasne so pred vrati, samo ne vemo koliko njih sočasno  drži za kljuko z željo čimprej stopiti pred volivci ter ali jim taisto kljuko drži nekdo  s zunanje strani. Od tega je odvisno kakšen datum bo in letni čas, ter oprema ki jo bomo rabili. Zagotovo bo pomlad prinesla pomlad v več ozirih. Jaz sem za, ker ne morem biti proti in zoper samega sebe. Bodite še vi, za boljši jutri,  tvoj moj, naš! Vane K. Tegov  

Okoli 500 delegatov in 200 drugih članov Nove Slovenije – krščanskih demokratov je na današnjem 13. programskem kongresu sprejelo prenovljen strankin program, poimenovan Za vse ljudi. Ta, kot pravijo, ponuja rešitve za skemnove izzive kot so migracije, podnebne spremembe, digitalizacija in nove tehnologije, okoljevarstvo, demografski izzivi.  V svojem govoru je predsednik NSi Matej Tonin pozicioniranje stranke v politično sredino utemeljil z zavračanjem obeh skrajnosti, neosocializma, ki  Slovenijo želi spremeniti v državo uravnilovke, razvrednotiti delo in uzakoniti teorijo enakih želodcev in neoliberalizma,  za katerega sta značilna podlo izkoriščanje delavcev in dogovorna ekonomija politično-finančnih omrežij. Strankino sidro pa še vedno temelji na evropskih in krščanskih vrednotah, je dodal Tonin. Aktualno vladajočo politiko pa je opisal kot "vladno tragikomedijo", ob kateri "človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal". Sicer pa se je Tonin v svojem, kar čustveno obarvanem nagovoru (se kar vidi, da so v ozadju 13. kongresa ostali prstni odtisi Sebastjana Jeretiča), kritično sprehodil po vseh področjih delovanja države. Tako je v kritiki javnega zdravstva jasno povedal, da se rešitev kaže v aktiviranju vseh zmogljivosti, tudi pri koncesionarjih in zasebnikih, ne pa povečevanju zdravstvene blagejne in ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Kritičen je bil tudi do pravosodja,  obregnil se je ob več let trajajoče sodne postopke brez epiloga, zastaranja, procesne napake in založene oporoke. Zato si bodo v NSi prizadevali za korenito reformo v pravosodju, čeprav se je lustraciji izrecno odpovedal.  Za vprašanje ilegalnih migracij je Tonin dejal, da bi to moralo biti vprašanje skupne evropske politike, zavzel pa se je za krepitev slovenske policije in vojske, ki "nam danes razpada pri živem telesu,"  vsako leto je v njeej za en bataljon osipa. Po Toninovi oceni Hrvaška še ni pripravljena na vstop v schengensko območje, saj ni sposobna zagotoviti nadzora nad svojimi mejami.  Kritičen je bil tudi do "blokade civilnega nadzora" nad obveščevalnimi službami in izključitve opozicije iz Sveta za nacionalno varnost. Poseben poudarek je Tonin v svojem govoru namenil spodbujanju družine, otrok, varovanju življenja. Izognil se ni niti problematiki podnebnih sprememb, za njihovo reševanje pa so potrebne skupne akcije. Ob tej priložnosti je povzel nekaj izhodišč prenovljenega programa stranke, ki delovanje NSi opira na človekovo dostojanstvo, svobodo, pravičnost in varnost. Zavzel se je za varovanje začetka od spočetja do naravne smrti, za več otrok, za nedotakljivost človekovega dostojanstva. Da smo priče resni demografski krizi, je dejal Tonin, zato: “otroci nam prinašajo mladost in upanje. Otroci niso strošek, ampak naša prihodnost. Prinašajo nam blaginjo.” Kot je še izpostavil Matej Tonin, Nova Slovenija na široko odpira vrata vsem, ki želijo pomagati graditi drugačno Slovenijo. “Ne zanima nas, koliko ste stari, od kje prihajate, kako debelo denarnico imate, kaj ste po poklicu, kakšna je vaša etnična in verska pripadnost, spolna usmerjenost ali kakšne so vaše druge osebne okoliščine.” Matej Tonin o sredini: “Slovenija, Evropa in zahodna civilizacija so naša smer pri vprašanju vrednot. ”Krščanske vrednote so neločljivo povezane z ohranjanjem slovenstva skozi stoletja. So del naše identitete. Pravičnost, resnicoljubnost in spoštovanje sočloveka so osrednja vodila naše družbe že več kot 2000 let. Plebiscit je temelj za uresničitev naših stoletnih sanj o samostojni državi. Združena Evropa je naš dom. To so dejstva in prelomnice, na katerih se je razvila naša družba, zato predstavljajo naše središče, našo hrbtenico.” Kongres je z nekaj pripombami in amandmaji sprejel predlagano besedilo prgramske deklaracije, v svoje vrste so sprejeli stranko Reset. Program Za vse ljudi na 32 straneh izpostavlja nekaj ključnih točk, za katere se, kot je poudaril generalni tajnik Robert Ilc, v prihodnji vladi želi zavzemati NSi in ga ne več “držati v izložbi” v opoziciji, kot so jim to do sedaj med vrsticami očitali.

Kako je mogoče, da so se kolesja Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota ustavljena vse od meseca junija, se v komentarju sprašuje uredništvo pomurske-novice.si.  Takrat je namreč občinski svet občine zasedal zadnjič, vse do danes pa župan seje še ni sklical. Glede na okvirni terminski načrt sta izostali seji v mesecu septembru in oktobru. Morda je vse v najlepšem redu, proračun za leto 2019, ki je bil s strani mestnega sveta potrjen, je sprejet, investicije se izvajajo, občinska uprava skupaj z županom “pelje” vse, kot je po planu. Pa je res tako?  Naj spomnimo. S 1. oktobrom se je na direktorski položaj mariborske Upravne enote umestil zloglasni Srečko Đurov, direktor občinske uprave in desna roka župana Aleksandra Jevška, oba člana Židanove partije reformiranih komunistov SD, Đurov pa sin nekdanjega oficirja agresorske JLA. V Mursko Soboto je prišel pred petimi leti po partijskem ukazu, enako mu je partija "uredila" prestižni položaj direktorja UE v Mariboru, ker je svoje delo v Murski Soboti opravil v veliko zadovoljstvo omrežja globoke države. Tudi z njegovo epizodo svetovalca generalnemu direktorju Pošte Sloveinja so bili strici očitno zelo zadovoljni. In kakšna je zapuščine Srečka Đurova, ki so mu strici nagradno uredili direktorovanje na mariborski upravni enoti? Seznam okostnjakov, ki silijo iz omar županstva je dolg, uredništvo pomurske-novice.si je izpostavilo le najpomembnejše. Nezakonit nakup prostorov v lastništvu Galexa, ne transparentnost podjetja CEROP pri izgradnji objekta MENSANA, sporno sodelovanje s podjetjem Zgodba d.o.o., pred vrati dokončna sodba odpuščene sodelavke… V javnosti nakup prostorov na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota ni doživel kakšne posebne reakcije. Županstvo, verjetno je bil motor vsega Srečko Đurov, je v totalni vojni zoper javni zavod Pomurske lekarne in njenega direktorja Ivana Zajca, potegnila najbolj podlo črto,  ustanovitev samostojnega občinskega zavoda javnih lekarn. Toda, za slednjo ni imela pooblastila, zato je poteza župana Aleksandra Jevška, ko je izvedel nakup v višini 313.100 EUR (in denar nakazal na račun podjetja CNMT d.o.o.) zagotovo nezakonita. Sklicevanje na to, da je mestni svet to aktivnost potrdil v NRP (Načrt razvojnih programov) in s tem dal zeleno luč županu, je seveda smešna. Mestni svet v novi sestavi ni nikoli odločil o tem, da bo Mestna občina Murska Sobota ustanovila svoj lekarniški javni zavod. O tem dokončno ni odločil niti občinski svet v prejšnjem mandatu. Toda, zgodilo se seveda ni nič, vprašanje pa je ali bodo o tej ne zakonitosti spregovorili nadzorniki občine in župana vprašali, od kod pravna podlaga, da sproži aktivnosti za začetek postopkov za izstop iz ustanoviteljstva Pomurskih lekarn, razdelitev premoženja ter ustanovitev novega javnega zavoda! Izgradnja objekta MENSANA nezakonita? Računsko sodišče ima v svoji reviziji jasne pomisleke, zato je sklepati, da podjetje CEROP (Center za ravnanje z odpadki Puconci), ki ga vodi direktor Franc Cipot, ni registrirano za “tovrstne akrobacije” ampak so ga pomurske občine ustanovile za zbiranje in predelavo odpadkov. Obvod, kjer se je pod pretvezo izgradnje objekta ponovne uporabe predmetov vzpostavilo medgeneracijsko središče, ki ga obvladuje SD kader in celo družinska naveza, je s prodajo hrane in restavracijo več kot nezakonit. Toda, nadzor, ki bi ga po pooblastilu občinskega sveta morali izvajati župani občin, je popolnoma izostal. “Mensana” je v letu 2018 poslovala z izgubo, v pomoč pa ji je seveda “priskočilo” podjetje CEROP. Kako? Z dokapitalizacijo v višini slabih 41.000 EUR! Z denarjem preplačanih položnic? Občina Murska Sobota (oz. župan Jevšek) še naprej sodeluje s podjetjem Zgodba d.o.o., za katero je Nadzorni svet murskosoboške občine že v prejšnjem mandatu ugotovil nezakonitost, stranka SDS pa celo sprožila postopek pred KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) in Računskim sodiščem. Toda, nihče nam nič ne more, kroži verjetno beseda med pripadniki stranke SD in povezanimi, zato v letu 2019 podjetju Zgodba d.o.o., katere sedaj že (https://nova24tv.si/slovenija/politika/murskosoboski-zupan-jevsek-vpleten-v-necedne-posle-mestni-odbor-sds-murska-sobota-vlozil-prijavo-racunskemu-sodiscu-in-stefanecevi-kpk/ )bivši lastnik (v ozadje se je umaknil zaradi pritiskov) je med drugim tudi strankarski prijatelj župana Jevška Matevž Frangež, že 18.474,46 EUR. Do danes skupaj pa kar 111.293,90 EUR. Kmalu bo znan tudi razplet sodbe o nezakonitosti razveljavitve pogodbe o delu z eno izmed bivših zaposlenih na občini. Vse kaže, da je “režije” o zavlačevanju postopkov konec. Spomnimo, da je zaposlena občino zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja tožila, tožbo na prvi stopnji dobila, murskosoboška občina pa se je na odločitev sodišča pritožila. Uspela je na ponovnem sojenju na prvi stopnji, kjer pa je zaradi zamenjave sodnika (s sodnico) in celotnega senata uspela brez prič sodbo obrniti v svoj prid. Toda, sedaj bo dokončno odločilo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Sodba bo znana kmalu, predvidoma konec meseca. Če bo sodišče prikimalo že znani prvi odločitvi sodbe na prvi stopnji o nezakoniti prekinitvi delovnega razmerja, se bo občina okrepila s prihodom odpuščene nazaj na delovno mesto, “lažja” pa bo za za dobrih 200.000 EUR! Neuradno, menda so sodniki presodili v prid nekdanje zaposlene! Je v ozadju še kaj, kar lahko eskalira? Morda poslovanje objekta EXPANO, ki predstavlja izjemno tvegano “početje” murskosoboškega župana in lahko resno ogrozi investicijske naložbe v naslednjih nekaj letih?  In na koncu! Če kdo, je verjetno z "nagradno" premestitivijo Srečka Đurova najbolj zadovoljna njegova soproga. Kar nekaj zakonskih zvez v občinski upravi naj bi se končalo v petletnem obdobju direktorovanja Srečka Đurova. Vir: pomurske-novice.si

Da bi kaj več zvedeli o tem, o pasteh, različnih razlagah, pasteh na katere naletijo tisti  ki ga vzdržujejo, če ga, nam je Romana Tomc dodala nekaj  njenih videnj te problematike, snovi, za katere  ima vsekakor več kot dovolj izkušenj, da tem področju in seveda na področju socialne politike. Pravzaprav je dobršen del svoje  kariere v politiki ali ob njej namenila socialni politiki in posledično temu pokojninam in  sistem po katerem se pride do njih. Ali to gre gladko, v pravo smer, ali pa z ah hoc ukrepi zapolnjujejo nastale vrzel, sistemskih rešitev v smislu stalnosti, dolgoročnosti pa še ni. Tudi za to tega ni, ker je to mnogo bolj komplicirano, kompleksno in z znanjem in kompetencami povezano delovno področje.            Kakšen je pravzaprav slovenski pokojninski sistem? Pravzaprav je naš pokojninski sistem izredno zapleten.  Ob koncu septembra je število upokojencev v Sloveniji  zanašalo 620 759 oseb s tem statusom.  V to številko so zajeti: starostni, invalidski, družinski in vdovski. Pravo število dobimo, ko odštejemo  prejemnike družinski pokojnin, ki jih prejemajo otroci po umrlih staršev. »Za naš pokojninski sistem je potrebno vedeti koliko njih dejansko vplačuje v pokojninski sistem. Naš pokojninski sistem je tako imenovani pretočni, kar pomeni da pokojnine ki jih dobivajo upokojenci niso  rezultat vaših  vplačil na vaš pokojninski račun , iz katerega  po koncu delovne dobe po 40 letih  potem koristite, ampak se vsa ta vplačila takoj uporabijo za tiste upokojence ki prejemajo pokojnino sedaj.  Pravi vplačniki so tisti iz gospodarstva, javnemu sektorju prispevke plačuje država.  Plačnikom iz gospodarstva je 694  tisoč«, je bila jasna Romana Tomc v navajanju, ki krojijo razmerje med aktivno delovno populacijo, ki vplačuje v pokojninsko blagajno in številu prejemnikov iz pokojninske blagajne. Razmerje med prejemniki in vplačniki  je 1:1 čeprav uradna vladna statistika navaja 1:1,54 tudi zato, ker upošteva zaposlene v javnem sektorju.  V spodobnih evropskih državah da nastopi kriza v pokojninski blagajni ko razmerje med prejemniki in zaposleno populacijo pade na manj kot 1:4, iz česar izhaja, da je naš pokojninski sistem  v krizi.  “Poleg zapletenosti in nejasnosti pa je slovenski pokojninski sistem tudi nevzdržen. Razmerje med prejemniki pokojnin in vplačniki prispevkov se slabša, ustreznih sprememb ni na vidiku. Na to, kot tudi na številne druge izzive, nas vsako leto opozarja tudi Evropska komisija. Zdi se mi zelo krivično, da vlada Marjana Šarca ljudem ne pove odkrito, kaj nas na čaka. Napovedi so jasne, ohlajanje gospodarske rasti pomeni dodatne finančne pritiske na pokojninsko blagajno«, je opozorila Romana Tomc. Naša pokojninska blagajna ni izravnalna, čeprav pravijo da je. Da to počnejo tako kot počnejo in da zgleda kot da je izravnalna, je kriv obstoječi zakon  po katerem kadarkoli zmanjka denar,  vlada pa poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja v naslednji treh letih lahko pride do kolapsa pokojninske blagajne.  Zelo »dobro« obvladajo sitem delitve »bonbončkov« v obliki  letnega dodatka , ki je zelo draga stvar in nevarno početje za pokojninski blagajno. Poledice so nevarne, ampak njihova  politična kratko vidnost povezana z neveščostjo  jim je mnogokrat v napoto, žal na škodo vzdržnosti pokojninske blagajne. Kje pa vidimo rešitve oziroma kako bomo rešilo to nevzdržno in nevarno stanje slovenskega pokojninskega sistema? Najprej, nujno odpraviti in popraviti trenutni  odmerni odstotek. Ker v danem trenutku je skoraj  enak socialni podpori  in drugim transferjem k niso utemeljene  z  delovno dobo in stratusom zaposlenega. Pravično in pošteno  za pokojnino je da je odvisna od vplačanih prispevkov. Odpraviti je treba razloge ki pripeljejo do  diskriminatornega   razmerja med  pokojninami žensk in moških. Ena od rešitev  je bil tudi v mesecu maju predstavljen predlog Slovenske demokratske stranke o Slovenskem demografskem skladu: “S prodajo državnega premoženja in delom dobička državnih podjetij bi polnili pokojninsko blagajno. Predlog v državnem zboru ni bil sprejet, je pa takrat vlada obljubila, da bo svoj predlog zakona predstavila še v letošnjem letu. Sklad bi bil dodatek, dodatni vir, ki bi na nek način vplival da stabilnejšo pokojninsko blagajno. Sicer pa njegovi učinki ne bodo vidni in občuteni kmalu, ampak čez leta, v polni meri čez deset let. Ampak tudi svojega še niso pripravili kaj šele sprejeli.  Velja , glede Demografskega sklada pogledati pri drugih, ki to imajo in  prenesti na naše razmere. To ni nič narobe, če funkcionira oziroma daje učinke. Veliko je treba delati na tem, da bo čim več vplačnikov v blagajno, kar predpostavlja tudi ukrepe  za zaustavitev bega možganov in skreirati inovativno zaposlovalno  politiko, ki bo mlade zadržala doma za dalj časa, ne pa izšolati jih in pozabiti nanj."  Kot sama pravi: »Nismo edini, ki se soočamo s to problematiko. Ogromno idej in enostavnih rešitev bi lahko dobili le s pogledom okoli nas,” opozarja Romana Tomc. “Novi predlogi sprememb pokojninske zakonodaje omogočajo upokojencem, da bodo lahko, poleg prejemanja pokojnine, hodili tudi na delo. To se mi zdi dobro. To, da bi mladi zaradi tega težje prišli do zaposlitve, pa je le umetno ustvarjanje medgeneracijskega konflikta. Primer dobre prakse iz tujine je na primer mentorska shema, ki rešuje to vprašanje.” Neizpodbitno je, da trenutna vlada mora spremeniti odnos oziroma postaviti svoje državljane na prvo mesto in ne stvari reševati z lahkoto,  za kar potrebuje ogromno denarja. Kot je primer pokritja bančne luknje v višini 5 mlrd  EUR, kar je vlada tudi storila, za zapolnitev  blagajne, kar je  mnogo bolj vitalno za življenje občank in občanov, pa ne.  Tukaj se premleva do onemoglosti, črpav je letni proračun pokojninske blagajne nižji, okoli 4 milijarde EUR.           Žal, Šarčeva vlada spremembe zadržuje, ali jih ne zmore pripraviti in speljati ali pa kratkovidnost, ki jo kaže trenutno vladajoča politika na dnevni bazi. Upajmo da ne za dolgo. Edini in naglavni greh je  odnos do pokojninske blagajne, kjer se neskončno veliko blefira, administrira in igra interes za razrešitev vrzeli, in ne intervenira. “Slovenski pokojninski sistem potrebuje celovito prenovo in ne le všečnih popravkov. Krivic ne smemo popravljati z novimi krivicami. Največja krivica pa ostaja to, da pokojnine postajajo socialni prejemki, njihovi prejemniki pa socialni problem.” je za konec povedala  današnja gostja Romana  Tomc. Čimprej tem bolje! Vane K. Tegov

Bruselj, 14. november 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na današnjem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o položaju migrantov v Bosni in Hercegovini, zlasti v Bihaću, ob obravnavi izjave Sveta EU in Evropske Komisije opozoril, da se BiH sooča z vedno večjim številom nezakonitih migrantov, ki jih ne obvlada, situacijo dodatno otežuje dejstvo, da se BiH istočasno ukvarja tudi s številnimi notranjepolitičnimi spori. Ta pritisk nezakonitih migrantov na BiH in zatem posledično tudi na slovensko-hrvaško mejo je po njegovih besedah zelo velik. Bogovič je pozval k prekinitvi tihotapskih poti za nezakonite migrante in s pomočjo Frontexa tudi k pomoči BiH pri soočanju migranti.  Izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča na plenarnem zasedanju Evropskega Parlamenta o situaciji z velikim številom nelegalnih migrantov v BiH: