SI
Janez Janša: Dobronamernost in iluzije - 3. slika
Prvorazredni danes v Sloveniji brez večjih težav ohranjajo oblast in privilegije ne samo zaradi svoje stvarne moči v denarju, medijih in represiji, ampak tudi zaradi »dobroverjetja« drugorazrednih
V Fokusu
Novice

Sreda, 16. januar 2019 ob 08:56

Odpri galerijo

Objavljamo 3. del analize stanja in razmer v Sloveniji,ki jo je danes na svojem facebok profilu objavil prvak največje opozicijske stranke SDSJanez Janša.

Politične izpostave prvorazrednih se smejejo očitkom, da ne delajo reform. Upravičeno. Kajti smisel njihovega obstoja je ravno ne-reforma in s tem obramba statusov, oblasti in privilegijev prvorazrednih.

Za demokratični del slovenske politike in večino slovenskih ljudi je značilna dobronamernost. Verjetje v dobro. V srečen konec in dober izhod tudi takrat, ko realne okoliščine kažejo drugače. Zaupanje v dobre namene drugih. Zelo verjetno je ta značajska lastnost Slovencem marsikdaj v zgodovini pomagala preživeti. Večkrat pa je botrovala velikim tragedijam. Najbolj takrat, ko se je soočila z brezobzirnim naskokom avantgarde na oblast za ceno bratomora. Kljub usodni prevari v najtežjih trenutkih zgodovine in strašni ceni je ta lastnost »dobroverjetja« v slovenskem narodu ostala.

Prvorazredni danes v Sloveniji brez večjih težav ohranjajo oblast in privilegije ne samo zaradi svoje stvarne moči v denarju, medijih in represiji, ampak tudi zaradi »dobroverjetja« drugorazrednih. Dobroverjetja, ki je preraslo v iluzije. Zaradi njih potem dobri ljudje ne gredo na volitve in tako omogočijo slabe vlade. Zaradi njih dobri in sposobni ljudje ne vidijo bistva, ampak zgolj virtualno resničnost. Zaradi njih ljudje ne vidijo pravih vzrokov za svoje nizke plače in pokojnine, ampak lahkotno nasedajo lažem z ekranov. Zaradi njih tudi dobronamerni intelektualci iz naslonjačev ponujajo zdravorazumske rešitve, katere pa v svetu, ki ni tak, ne delujejo.

Prva iluzija dobronamernih ne režimskih intelektualcev, ki trmasto vztraja skozi celotno (ne)tranzicijo, je, da je mogoče zgolj z opozarjanjem na stanje ne-reform ali proti-reform, po možnosti z uporabo čim višje stopnje “politične korektnosti”, katere pomemben gradnik v Sloveniji je »vsegliharstvo«, stanje spremeniti. To je velika samoprevara. Kajti prvorazredni se smejejo očitkom, da ne delajo reform. Upravičeno. Ta očitek namreč izhaja iz domene, da se ne zavedajo njihovega pomena oziroma da jih niso sposobni izvesti. Drugo mogoče deloma drži, prvo pa zagotovo ne. Njihov cilj - pravzaprav temeljni smoter njihovega obstoja - je namreč ravno preprečevanje teh reform. Tam pa, kjer to ni možno, pa zavlačevanje do hitrosti oziroma počasnosti, da lahko še obvladujejo tveganje. Tveganje, ki bi jih resne reforme prinesle za sistem, ki služi samo izbrani eliti. Razumnim ljudem je zvenelo nelogično, celo bebavo, ko je izbranec samozvane elite dr. Miro Cerar ob očitnem izostanku kakršnihkoli reform skozi mandat 2014-2018 ponavljal, da je ključen uspeh njegove vlade stabilnost. Z vidika cilja, zaradi katerega je bil po ukradenih volitvah ustoličen na mesto predsednika vlade, pa ta trditev zveni še kako logično. Dejansko je res delal to, za kar so ga oklicali. Varoval je položaj in privilegije samozvane elite, iz katere tudi sam izhaja. Za njih stabilnost pomeni varnost in nedotakljivost njihovih privilegijev. Kajti oni so, kot je nedavno na Osankarici dejal predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, “borci za svoje pravice.“

Medtem ko se razumna Slovenija drži za glavo ob izgubljenih astronomskih vsotah denarja zaradi zamud in zavlačevanj pri privatizacijah, se ajatole prvorazrednih zgolj privoščljivo nasmihajo. Kajti kolikor manj bo od njih ne obvladovane ekonomije, toliko bolje za sistem samooklicanih elit.

Druga iluzija je zgrajena okrog prepričanja, da je mogoče delujoč sistem parlamentarne ali liberalne demokracije vzpostaviti mimo opozoril resolucije Sveta Evrope 1096, ki je pred 22 leti jasno povedala, da brez razgradnje ostankov nekdanjega totalitarnega sistema realna demokracija v postkomunističnih državah ni možna. Kljub vnaprejšnjemu opozorilu iz »posvečenega« mesta in kljub skozi desetletja ne-tranzicije in restavracije nakopičenim dokazom še dan danes lahko na različnih okroglih mizah in »think-tankih« spremljamo »intelektualne« poskuse odkrivanja lesenega železa.

Tretja iluzija je zgrajena na samoprevari v smislu zanikanja pomena razkritja resnice o izvornem aktu slovenskega narodnega razkola, torej komunistični revoluciji in iz nje izhajajočem obsežnem fizičnem uničenju tradicionalne slovenske gospodarske in humanistične elite. Brez razumevanja posledic totalnosti in skrajno izrojene zločinskosti tega akta namreč ni mogoč noben nov narodov vzpon, nobena druga republika in nobena katedrala svobode. Slovenija ne zadiha z obema kriloma pljuč zato, ker prvorazredni tega ne dovolijo. Ne dovolijo resnice, brez resnice pa ni sprave. In narod, ki ni spravljen, ni sposoben izkoristiti večine svojih razvojnih možnosti.

Četrta iluzija temelji na prepričanju, da se prvorazredni ne zavedajo dovolj nevarnosti pritiska ilegalnih migracij na Evropo in na Slovenijo. Da zato in pa iz iskrene solidarnosti podpirajo Marakeško deklaracijo ter za drag denar sprejemajo in vzdržujejo ilegalne migrante iz neogroženih držav. Resnica je ravno obratna. Tisto, kar večina ljudi v Sloveniji in Evropi zdravorazumsko prepoznava kot nevarnost, prvorazredni vidijo kot priložnost. Priložnost za krepitev kopneče baze podpornikov, kajti prišleki iz civilizacijsko tujih okolij so sprva lahek plen tistih, ki jim delijo davkoplačevalski denar za nedelo. Interes za ohranitev oblasti in statusov prvorazrednosti prevladuje nad prepoznavanjem realnih groženj terorizma in socialnih napetosti, ki jih prinaša divja multikulturnost. Eden najstarejši režimskih časnikov je v božičnem času zmagoslavno predstavil zadnje celovite demografske podatke za Slovenijo (za leto 2017). Na dan se nam povprečno rodi 55 otrok, umre pa nam 56 sodržavljanov. Dnevno se k nam priseli 52 oseb iz tujine, odseli pa se jih 48. Naravna rast prebivalstva pada zaradi premajhnega števila rojstev in odseljevanja mladih Slovencev, medtem ko se priseljujejo pretežno ljudje brez slovenskih korenin. Kulturni marksisti trend vidijo kot uresničevanje enega od osnovnih petih ciljev Komunističnega manifesta (razgradnja naroda, družine, religije, zasebne lastnine in zasebnega šolstva), prvorazredni pa kot obet ohranitve svojega statusa in privilegijev. S takšnim trendom menjave slovenskih za neslovenske volivce na leto pridelajo najmanj deset tisoč glasov neto oziroma en poslanski mandat letno.

Zaradi teh iluzij so rezultati občasnih politični projektov »desnoliberalnih« intelektualcev običajno prav nasprotni od nedvomno večinoma iskrenih namenov akterjev, saj je njihove aktivnosti mogoče zelo enostavno speljati na stranske tire ali pa v odločilnih trenutkih celo uporabiti proti spremembam samim. Nazoren primer tega je bilo ravnanje Virantove Državljanske liste v trenutku, ko je bila na prelomu 2012/2013 prvič realno mogoča razgradnja finančno-mafijske strukture prvorazrednih.

Z iluzijo, da bodo prvorazredni slej ko prej spregledali svojo zmoto in sprejeli spravo, če bomo mi dovolj dolgo nastavljali drugo lice, bili vključevalni, povezovalni, vljudni in popustljivi, njihov ideološki aparat hrani slovenski narod vse od napovedanega »sestopa z oblasti« pred tremi desetletji.
Demos je bil tako skrajno galanten in je pristal na večino zahtev opozicije glede plebiscita. Kljub temu so preimenovani komunisti naredili vse, da osamosvojitev v praksi ne bi uspela. Milan Kučan in Ciril Ribičič sta sredi vojne za Slovenijo celo prepričevala sekretarja Socialistične internacionale, naj mednarodnega priznanja Slovenije ne naklonijo desnici. (Pierro Fassino o tem v svoji knjigi “Per Passione”)
SKD in SDS sta šli v drugo Drnovškovo levičarsko vlado kot manjšinski partnerici, misleč da bomo po osamosvojitvi le stopili skupaj in delali za blaginjo Slovenije. A takoj po priključitvi Zelenih in Demokratske stranke k LDS so imeli sami dovolj glasov za večino. Proti SDS so brž organizirali Depalo vas, proti SKD oziroma Lojzetu Peterletu pa Oglejski sporazum.

Ko je leta 1997 v vlado z njimi šla SLS, so levičarski mediji najprej brata Podobnik kovali v zvezde, čez nekaj mesecev pa začeli z obsežno kampanjo osebnih diskreditacij v vnaprej načrtovanih projektih očitnih medijskih umorov obeh.

Po izglasovani nezaupnici Drnovškovi vladi leta 2000 je Bajukova vlada v slabega pol leta občutno pospešila implementacijo evropskih standardov ter ujela zaostanek, ki ga je imela Slovenija pri vključevanju v EU. Za nagrado so socialisti ob asistenci vseh poslancev združene SLS-SKD s spremembo ustave izničili rezultat referenduma o večinskem volilnem sistemu in tri odločbe ustavnega sodišča na to temo. Milan Kučan pa je kot predsednik republike svojega svetovalca Zdenka Roterja poslal na Hrvaško, da bi tam zbral kak obremenjujoč material zoper obrambnega ministra lastne vlade (glej knjigo Padle Maske avtorja dr. Zdenka Roterja – razprodana in neponatisnjena).

Po zmagi na volitvah jeseni 2004 smo ponudili koalicijo in sodelovanje vsem parlamentarnim strankam in nato sestavili vlado z vsemi tistimi, ki so hoteli sodelovati. Tistim, ki niso hoteli, smo ponudili partnerstvo za razvoj. V zameno so organizirali afero Patria.

V času oblikovanja Pahorjeve vlade po volitvah 2008 smo maksimalno pomagali novi koaliciji pri pripravi nujnih ukrepov zaradi stopnjevanja finančne krize v EU. V zahvalo je nova vlada na mesto predsednika vrhovnega sodišča imenovala Branka Maslešo, na mesto generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, na čelo KPK pa Gorana Klemenčiča in Darka Stareta. V rekordnem času so pripravili vrsto proti opozicijskih zakonov, večinoma kasneje razveljavljenih na ustavnem sodišču. Vse z enim skupnim ciljem, ki ga je jedrnato strnil Branko Masleša v stavek: “Janšo je treba sf…ti.” Dopolnil pa ga je takratni predsednik republike dr. Danilo Tűrk, ki je v intervjuju za Mladino prvorazrednim ukazal, da je potrebno enkrat za vselej opraviti z “osamosvojitveno navlako.“

Leta 2012 smo po debaklu Jankovića sestavili proti krizno vlado, ki je z ZUJF-om in vrsto drugih ukrepov zaustavila finančni stečaj slovenske države. Ko je bilo najhuje mimo, so prvorazredni v zahvalo proti nam organizirali nasilne vstaje ter s protizakonitim in lažnim poročilom KPK razsuli koalicijo.

V času največjega kaosa zaradi pritiska imigrantskih kolon leta 2015 je SDS kljub ukradenim volitvam konstruktivno pomagala vladi pri obvladovanju razmer. Če bi takrat nekdo posnel in javno predvajal eno od kaotičnih sej Sveta za nacionalno varnost, prepir nedoraslih ministric za obrambo in notranje zadeve o tem, kdo bo dobil sredstva iz proračunske rezerve in popolno nesposobnost Mira Cerarja, da bi sploh razumel obseg grožnje same, bi zaradi gneva ljudstva Slovenija v eni uri ostala brez vlade.

Enako konstruktivno je SDS ravnala ob razglasitvi za Slovenijo katastrofalnega rezultata arbitraže o meji s Hrvaško. Interese Slovenije smo postavili na prvo mesto, v zameno pa dobili lažnivo kampanjo o “odličnem rezultatu” in popolno nesposobnost Cerarjeve vlade, da uresniči vsaj sprejemljive dele arbitražne razsodbe na kopenski meji.

Demos, Jože Pučnik, SDS, vse stranke demokratičnega loka in velika večina vseh ostalih drugorazrednih smo bili v času od začetka demokratičnih sprememb vseskozi vključevalni, odprti, povezovalni, razumevajoči in spravni.

V zameno pa smo od samooklicane elite dobili dvakrat okradene državne banke, ovadbe, obtožnice, aretacije, montirane sodne procese, kraje mandatov, volitev, zapore, nasilne vstaje, diskreditacije na vseh ravneh, medijske umore in grožnje s smrtjo. Vzpostavili so stanje, v katerem dejanski kriminalci na čelu globoke države pošiljajo svoje nasprotnike in kritike v zapor in temu početju rečejo pravna država.

Za samoizbrano elito je značilna imuniteta oziroma nedotakljivost pred kazenskim pregonom. To seveda velja za prvi krog. Za ajatole. Zato Kučan, Kocjančič, Rigelnik, Zemljarič, Ribičič, Potrč, Valant, Eržen, Tepeš, Vogrinčič in podobni niso bili nikoli niti resno ovadeni od državnih organov, kaj šele preiskovani, obtoženi ali celo obsojeni zaradi več kot očitnih sumov protipravnega delovanja. Za drugi krog prvorazredne elite velja, da so izjemoma sicer lahko kazensko preganjani, a ker “zaupajo v sodstvo in ga spoštujejo”, niso nikoli obsojeni, ne glede na očitnost dokazov o njihovih zločinih. Najbolj nazoren primer tega spoštovanja sodstva je Zoran Janković. V tretjem, najširšem krogu pripadnikov samoizbrane elite zaščita ni popolna. Zgodi se jim včasih za delanje vtisa »neodvisnosti sodstva« tudi kaka obsodba, a se ta praktično nikoli ne konča v zaporu, temveč v razveljavitvi na drugi stopnji. Izjeme naredijo le v primerih, kjer je potrebna lekcija za primer drugim zaradi začasne nezvestobe. Najbolj nazoren primer takšnega opozorila je Boško Šrot.

Ko se je para uničevanega dostojanstva drugorazrednih v slovenskem loncu začela pregrevati in je vse več posameznikov na družabnih omrežjih začelo stvari poimenovati s pravim imenom, pa so prvorazredni izumili novo ime za preganjanje svojih kritikov: sovražni govor. Ajatola prvorazrednih je jeseni 2018 na proslavi masakra mobilizirancev na Ilovi gori zapovedal nič več in nič manj kot to, da ”sovražni govor ogroža svetovni mir.” Čeprav je že od Orwella sem znano, da je »sovražni govor« za tiste, ki živijo v laži, v bistvu RESNICA. Torej, če kdo kaj napiše o vlogi ajatole pri razorožitvi TO, pranju milijarde evrov za iranske teroriste ali nasprotuje izdatkom za ilegalne migrante, ki presegajo dvakratnik povprečne pokojnine v državi, je po razsodbi ajatole to sovražni govor, ki ogroža sam svetovni mir. In tisti, ki sedaj pozivajo na uničenje nerežimskih medijev, grozijo z represijo ali zgolj zmerjajo “desničarsko bando”, seveda branijo sam svetovni mir. Živimo v džamaheriji, kjer ajatola določi, kaj je resnica, samooklicana elita pa v obrambi svojih privilegijev zapoved zvesto prevaja v prakso. Propagandna orodja režima pa potem iz »sovražnega govora« naredijo notranjega sovražnika po vzoru koloradskega hrošča in polovico javnosti prepričajo, da je to osrednji nacionalni problem.
(nadaljevanje in konec sledi v četrtek, 17.1.ob 8.00 uri)
 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 22. Jul 2019 at 21:38

118 ogledov

Jelka Godec: Zakaj takšna povišanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?
Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice.V zadnjih dneh odmeva vest, da bo zdravstvena zavarovalnica Vzajemna s septembrom povišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Polna mesečna premija se bo podražila za 3,7 evra, in sicer z 31,97 na 35,67 evra. Kot je pojasnil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, je bilo višino premije nujno uskladiti z višjimi stroški zdravstvenih storitev. Med drugim je bil Mikeln kritičen do določanja obsega in cen zdravstvenih storitev, ki ga v splošnem dogovoru za zdravstvo opredelita ZZZS in ministrstvo, zavarovalnice pa pri tem niso vključene v pogajanja. Kot je dejal, se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja manjšajo in se prenašajo na dopolnilno. Tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica opažajo, da se stroški zdravstvenih storitev in doplačil v zadnjih letih povišujejo med drugim tudi zaradi ukrepov zdravstvene politike, ukrepov nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in višanja cen storitev. V zavarovalnici Triglav pa napovedujejo, da bodo tako kot do sedaj "cenovno politiko tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev".  Poslanka SDS Jelka Godec se ob napovedih povišanja mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje sprašuje, zakaj minister za zdravje Aleš Šabeder ne pripravi sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi spremenil monopol zavarovalnice ZZZS in redefiniral dodatno dopolnilno zavarovanje. »To zavarovanje, ki naj bi bilo prostovoljno, je v bistvu obvezno,« ugotavlja Godčeva. Ob tem je mnenja, da so izgovori, da so se povečali stroški ter da se bo s povišanjem premije skrajševalo čakalne dobe, »tragikomični«. »Zadnjih nekaj let nas skrajševanje čakalnih dob stane že več kot 100 milijonov evrov letno, čakalne dobe se niso skrajšale, pravzaprav stanje na tem področju ni nič boljše,« ugotavlja poslanka, ki ob tem izpostavlja tudi visoke stroške medicinskega materiala.  »Stroški medicinskega materiala namesto, da bi se znižali na evropsko raven, ostajajo na istem. Ministrstvo za zdravje in bolnišnice pa niso naredile dovolj, da bi presekale z ustaljeno prakso nabave medicinskega materiala,« poudarja Jelka Godec. »Tudi minister Šabeder se v zadnjih dneh hvali z dvema aneksoma k Splošnemu dogovoru za leto 2019. Z njima naj bi z dodatki k plači nagradili tiste zdravnike, predvsem družinske, ki delajo preko normativov. Očitno je tudi to doprineslo k zvišanju premije,« meni poslanka, ki ob tem še dodaja, da bodo zdravniki sicer nagrajeni za več obravnavanih pacientov, »vendar pa nikjer ni zagotovljeno, da to pomeni tudi bolj kakovostno obravnavo pacientov, plačevali pa bomo več.« »Po letu dni vlade Marjana Šarca, z nekajmesečnim delom ministra Fakina in sedanjim delom ministra Šabedra ter nesposobnega ministra za finance Andreja Bertonclja, je stanje v zdravstvu doseglo raven, ko se z vedno več finančnimi sredstvi za zdravstvo ne obremenjuje le proračuna države, temveč še dodatno denarnice državljanov. V kalnem pa najbolje ribarijo zavarovalnice,« je prepričana poslanka. »Vlada Marjana Šarca bi morala v letu dni svojega mandata že imeti izračune za spremembo obveznega in dodatnega zavarovanja. Verjetno pa čakajo na to, kaj bo naredila nadkoalicijska stranka Levica, ki je po sporazumu z vlado zadolžena za ta zakon. Jesen bo na tem področju zagotovo še zelo vroča,« še ocenjuje poslanka.  Vir: sds.si

Mon, 22. Jul 2019 at 14:23

130 ogledov

PU Maribor: Pakistance vrnili Hrvatom
V zadnjem dnevu so policisti PU Maribor  obravnavali dva nedovoljena prehoda državne meje z Republiko Hrvaško.  Ormoški  policisti  so  že dopoldan na avtobusni postaji v Ormožu prijeli  dva mladoletna državljana Alžirije, ki sta pred tem pri Hermancih, preko  reke  Drave,  nedovoljeno vstopila v našo državo. Ker sta v postopku zaprosila za mednarodno zaščito v naši državi, so ju policisti prepeljali v Azilni dom v Logatcu. V  popoldanskem  času  pa je 5 državljanov Pakistana nedovoljeno vstopilo vnašo  državo  preko  maceljskega  gorovja izven naselja Žetale. Po uspešnemvstopu  v  našo  državo so zvečer peš odšli do Mednarodnega mejnega prehodaGruškovje  in  se  tam  predali  policistom.  Po  zaključenem postopku bodopredani hrvaškim policistom.

Sun, 21. Jul 2019 at 21:07

720 ogledov

Dovoljene tudi nezakonitosti pri rušenju Pomurskih lekarn!?
Pred dnevi sem zapisal, da želi soboški rdeči župan Aleksander Jevšek z uničenjem Pomurskih lekarn pokriti finančno brezno mega projekta Expano!? (http://vfokusu.com/post/483618/soboski-rdeci-zupan-aleksander-jevsek-bi-z-unicenjem-pomurskih-lekarn-pokril-financno-brezno-mega-projekta-expano). Za dosego cilja, uničenja Pomurskih lekarn in seveda zrušitve njenega direktorja Ivana Zajca, sta se že doslej župan Aleksander Jevšek in njegov oproda, direktor občinske uprave Srečko Đurov posluževala nezakonitih potez, za kar sta si s strani mestne SDS prislužila prijavo na Štefanečevo KPK. Čeprav oba pravnika, Jevšek celo "doktor kriminalistične postmortalne diagnostike," se za kaj takega zmenita kot za lanski sneg. Jevšek je v prispevku za Dnevnik nacionalne TV celo dejal, da ga je SDS prijavila zaradi ideoloških razlogov, čeprav primer zgodba o Frangeževi Zgodbi d.o.o. smrdi do neba ( http://vfokusu.com/post/445447/mestni-odbor-sds-murska-sobota-zupana-aleksandra-). Tokrat si je Jevšek pri dokončnem obračunu s Pomurskimi lekarnami privoščil poteze, okužene z nezakonitostjo, po vsej verjetnosti zrasle na "zeljniku" direktorja občinske uprave Đurova. Najprej je pred dnevi podpisal pogodbo za nakup stavbe, v kateri “domuje” ena od lekarn  Pomurskih lekarn. Gre za prostore na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Po informacijah iz zanesljivih viroh, stavba ni več v lasti družbe Galex, ker naj bi kupnino v višini več kot 300.000 EUR občina že nakazala in sicer na račun podjetja CNMT (večinski lastnik podjetja Galex). Ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Kot so zapisali na portalu Pomurske novice, je župan Jevšek že s podpisom kupoprodajne pogodbe stopil čez mejo zakonitosti, saj za sklepanje pravnega posla ni imel prav nobene podlage, s plačilom kupnine pa neposredno izzival pristojne organe, od Računskega sodišča, KPK, pa tudi NPU!? Seveda dvomimo, da bodo ti opravili svojo dolžnost?! In kje je soboški župan Jevšek prestopil prag zakonitosti, ko je kupil stavbo v lasti Galexa? 1. V proračunu za leto 2019 predmetna nepremičnina ni vključena v Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, oz. ni sestavni del priloge 2: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine za leto 2019 in s strani Mestnega sveta MOMS sprejeta skupaj s proračunom. Ker te nepremičnine v tabeli na strani 291 ni, Jevšek nima podlage za sklepanje predmetnega posla, podpis pogodbe pa pomeni nezakonito ravnanje. Pravni temelj: Zakon o lokalni samoupravi (UL RS, št. 94/07) v 20. členu določa, da občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. V 29. členu istega zakona pa je zapisano, da Občinski svet občine odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja.Pravni temelj: Zakon o javnih financah (ZJF) določa, da se proračun občine izvršuje skladno z določbami ZJF in določbami Zakona o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS). 7. člen ZJF določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, ki so določeni z občinskim odlokom (Odlok o proračunu). Nadalje 54. člen (vezano na Letni program razpolaganja s kapitalskimi naložbami) določa, da vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo (pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz knjigovodske listine je potrebno pred izplačilom preveriti in pisno potrditi). Uslužbenec oz. uslužbenka, ki bo “na mizo” prejela kupoprodajno pogodbo in bo sprožila postopek izplačila kupnine iz pogodbe, se bo zagotovo znašla v prekršku, saj bo nastopala v nasprotju z ZLS, ZJF, ZIPRO (tudi drugih aktih – Statut občine in navodilih občine).Sicer pa je že KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) v podobnih primerih ugotovila: 1. V letnem načrtu ravnanja s premičnim (in nepremičnim) premoženjem občine so določeni tudi zneski (vrednosti) posameznih nepremičnin (velja za nakup in prodajo), slednje pa skupaj s proračunom sprejme mestni svet2. Vsak navedeni znesek ima podlago na podlagi verodostojne listine, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin3. Cenitev mora naročiti pooblaščena oseba občine pri izvedencu oziroma cenilcu, ki je pooblaščen za ocenjevanje določene vrste nepremičnine na podlagi Zakona o sodiščih. Župan Jevšek v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota, ki je sestavni del proračuna občine, ni imel vključene nepremičnine na Grajski ulici nasproti Zdravstvenega doma Murska Sobota. Ker predmetna nepremičnina ni bila vključena (vključil bi jo lahko le v soglasju z mestnim svetom) v proračun, zanjo ni bila določena tržna cena, ki bi jo na podlagi metodologije moral oceniti pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin v skladu z Zakonom o sodiščih. Župan Jevšek niti ni imel podlago v 34. členu Statuta občine, ki govori: “V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane”. Zato ni dvoma, da je župan Jevšek prekoračil svoja pooblastila,  prestopil mejo zakonitosti (beri, je deloval nezakonito) in odtujil več kot 300.000 EUR namenskih sredstev iz mestnega proračuna. Za zapik! Jevšek, verjetno za vsem tem je operativno najbolj aktiven njegoiv oproda Đurov, očita direktorju Pomurskih lekarn Ivanu Zajcu, da posluje nezakonito (občinska interna revizija je ugotovila, da v Pomurskih lekarnah ne kršijo zakonodaje), sam pa ves čas svojega županovanja hodi po robu zakonitosti. Na njegovo srečo ima za seboj levičarski koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, v katerem ima Židanova SD absolutno oblast in mu potrdijo še tako veliko svinjarijo. Ko je županoval Anton Štihec, mu je ista leva oblastna koalicija v mestnem svetu "zvezala roke" pri odločanju o uporabi proračunskih sredstev na 4500 evrov, Jevšku pa pustila povsem proste roke. Verjamem, da se Jevšek ne boji ne KPK, ne kriminalistov NPU, Računskega sodišča in še koga, ker ima vsaj v policijsko kriminalističnih vrstah še vedno svoje ljudi, KPK Borisa Štefaneca je itak v službi Židanove partije, Milan Kučan pa že skoraj inventar Jevškove pisarne..... Če pa bi morda kak preiskovalni organ vseeno podvomil v zakonitost delovanja župana Jevška, pa bo ta na pomoč elegantno poklical koalicijski glasovalni stroj v mestnem svetu, ki mu bo v hipu legaliziral svinjarije, ki jih počenja! Boris Cipot Vir: Pomurske novice

Sun, 21. Jul 2019 at 14:55

834 ogledov

24. Tabor SDS: Janez Janša: "Čas je za tlakovanje poti do 10. volilne zmage SDS in prevzem oblasti!"
V soboto se je na letališču v Bovcu pričel 24. poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Srečanja odborov, ki pomeni uvod v poletni tabor, se je udeležilo več kot 3000 članic in članov ter simpatizerjev SDS. Zbrane so pozdravili župan občine Bovec Valter Mlekiuž, gostitelj in državnozborski poslanec SDS Danijel Krivec in častni predsednik gorniškega kluba Skala dr. Anton Jeglič. Evropska poslanka in vodja nacionalne delegacije pri Evropski ljudski stranki v Evropskem parlamentu Romana Tomc je dejala, da je za nami razburljivo leto, za evropskimi poslanci pa tudi razburljiv teden. "Ta teden smo dobili novo predsednico Evropske komisije. Ursula von der Leyen ni naša prva izbira. Mi bi izbrali drugo ime, a se zavedamo odgovornosti, zato smo Ursulo von der Leyen potrdili za predsednico Evropske komisije. Toda s tem, ko smo jo potrdili, ji nismo dali bianco menice in bomo njeno delo zelo skrbno spremljali.," je dejala Tomčeva. Na vprašanje povezano  z odločitvijo PV Marjana Šarca  kdo naj bi postal komisar iz Slovenije pa je dejala: »Mi smo do imena precej kritični, ne oporekamo njegovim diplomatskim znanjem, a menimo, da mora biti na takšnem položaju nekdo z vsaj neko zgodovino od ministrskih do premierskih položajev. Takšne kandidate namreč zbirajo druge države,« je rekla Tomčeva in dodala, da na tem mestu vidi predsednika SDS Janeza Janšo. »Večja kot je moč komisarja, bolj lahko uveljavi svojo voljo in usmeri EU tja, kamor želi,« je še dodala poslanka ter se zahvalila vsem ki so jo na volitvah v EU parlament podprli. Dr. Milan Zver je v  svojem nagovoru je poudaril, da člane SDS druži interes, ne slast po oblasti, torej »vrednote in cilji, ki smo si jih skupaj zastavili in to je tisto, kar je delalo našo stranko vedno močno.» Po njegovih besedah, bomo, če bomo dovolj enotni, in ne razdeljeni, v prihodnosti tudi ponovno prevzeli odgovornost za vodenje naše države.  Pred tem so Danijel Krivec, poslanec v DZ RS in vodja poslanske skupine SDS in seveda domačin, motivator in gonilna sila političnega dogajanja v tem  koščku Slovenije  se ej zahvalil tako velikemu število prisotnih ki je šlo že če z tri tisoč prisotnih.  Valter Mlekuž, župan Bovca ter primer odličnega sodelovanja z SDS in odlično prakso dobrih rezultatov tega sodelovanja je povedal da se veseli da so tukaj mnenja podobna ter pričakujejo podobne primere drugod po Sloveniji. Dr. Anton Jeglič , častni predsednik slovenskega Gorniškega kluba Skala – zveze gorniških klubov in gorski vodnik, je v svojem nagovoru poudaril, da smo lahko veseli, da smo imeli može kot je bil dr. Henrik Tuma, ki je pripravil teren za razvoj alpinizma. Osrednji govornik je bil Janez Janša  vidno presenečen  nad tako velikemu številu prisotnih na letošnjem srečanju  odborov SDS iz vse Slovenije. Spregovoril je o tem, da so vlado sestavili poraženci in da je današnja vlada takšna, ki navzven trdi, da je dobila večinsko podporo ljudi, a vendar hkrati pravijo, da so manjšinska vlada. »Gre za neko posebno situacijo, kakršne ni nikjer drugod po svetu.» Predsednik SDS je v vročem julijskem dnevu na letališču v Bovcu spregovoril tudi o stanju v Evropskem parlamentu in dodal, da ekipo evropske komisije sestavljajo žal tisti, ki so volitve prepričljivo izgubili. »Takšne neambicioznosti  kot jo kaže Slovenija sedaj že tretjič  z delegiranjem svojih ljudi v evropske institucije, k bodo v veliki meri  odločale o naši prihodnosti  težko najdemo drugod v Evropi« je še dodal Janez Janša v svojem govoru pred 3000 tisoč glavo množico. "Zgleda, da imamo v Sloveniji ugoden teren za gojenje političnih nesmislov in absurdov, ter izrazite znane strokovnjake za tovrstne politične unikume, kot se dogajajo pri nas  ter izredno negativen odziv za odmev v mednarodni politični javnosti," je še dejal Janša.  Janša je bil tudi kritičen do Šarčeve vlade, ko je opozoril, da v Bruslju ostaja več kot 2 milijardi neporabljenih evropskih sredstev. "Danes ste prišli sem po različnih cestah, dobrih in slabih. Tisti, ki ste se v Bovec pripeljali po slabih cestah in boste tudi nazaj domov šli po takšnih, vedite, da to ni zato, ker ne bi bilo denarja, ampak, ker imamo vlado, ki tega denarja ne zna porabiti. Denarja, ki je naš in nam je na razpolago. Namesto tega se celotna vlada ukvarja s tem, kako onemogočiti nekaj 100 otrokom, ki hodijo v osnovno šolo, enak položaj, gre pa za 300.000 evrov na leto in predlagajo referendume, kršijo ustavo, pišejo zakone, ki so neustavni … Da pa bi se pobrigali za tisto, kar je prva naloga vsake vlade, se pravi, delo za skupno dobro, izkoriščanje možnosti, ki jih država ima doma in v Evropi, to je pa deveta skrb." Za stranko SDS je devet volilnih zmag in čas, " ki je pred nami, je čas tlakovanja poti za našo deseto zmago," je dejal Janez Janša.  "Mislim, da se je nekdo ustrašil, da bom sedaj cel program povedal, kako zmagati desetič. Brez skrbi. Eno stvar pa bi vendarle položil nam vsem skupaj na srce. V našo deseto zmago ne dvomim, potrebujemo pa veliko zmago. Velikost te zmage pa bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo dobrui ljudje šli na volitve. Ker stanje, kakršno imamo v Sloveniji in tega ne boste slišali prvič, ampak bomo ponavljali, stanje je takšno zaradi tega, ker dobri ljudje ne gredo volit in izvolijo slabo vlado, s  tem, ko ne gredo na volitve," je še dejal Janša.  Srečanje se je nadaljevalo z glasbenim nastopom skupine Kolovrat, ob zvokih katere so se udeleženci zavrteli tudi na plesišču. Prijetno druženje se je v objemu bovških vršacev nadaljevalo v popoldan. VIDEO ZAPIS 24. TABORA SDS V BOVCU Tekst in foto: Vane K. Tegov, video Boris Cipot 

Sun, 21. Jul 2019 at 08:25

199 ogledov

Filatelistična razstave z naslovom Človek na Luni v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju
V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so v soboto, 20. julija, ob 17. uri otvorili filatelistično razstavo z naslovom Človek na Luni – 50 let od Apolla 11.  Razstava Človek na Luni je posvečena jubileju pristanka prve človeške posadke na Luni. Filatelistični del razstave dopolnjuje bogata slikovna dokumentacija programa Apollo pokojnega zbiratelja Mihaela Focka, izdaja posebne osebne poštne znamke, priložnostnega poštnega žiga ter izdaja priložnostne jubilejne razglednice. Avtor razstave je g. Tone Petek, Filatelistični in numizmatični klub Celje. Pri postavitvi razstave so sodelovali tudi Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Klub zbirateljev Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina, Veni Ferant, Rafael Počivašek in Igor Topole. Vstop na otvoritveni dogodek in razstavo, s pričetkom ob 17. uri, je prost.  Ob 50. obletnici prvega pristanka človeka na luni bo potekalo tudi opazovanje zvezd "Space Night". Več informacij na https://www.center-noordung.si/events/clovek-na-luni-50-let-od-apolla-11/

Fri, 19. Jul 2019 at 23:07

2454 ogledov

EKSKLUZIVNO: Je državna sekretarka Olga Belec FURS-u prijavila 50 tisoč EUR na roko dobljene kupnine za DIANO d.o.o.?
Hotel Diana je bil zgrajen pred pol stoletja, ko se je v Pomurju razmahnil lovski turizem, Italijanskim lovcem pa je bilo treba seveda ponuditi udobno namestitev. Italijanskih lovcev že dolgo ni več, hotel Diana pa se je spremenil v spodoben mestni hotel, ki je z virom termalne vode še obogatil svojo ponudbo. Po razpadu Radenske na prafaktorje je na svoje šla tudi družba Hotel Diana. Lokalni tajkuni so jo kupovali, izčrpavali, jo prodali naprej ali pa je novega lastnika našla po stečaju prejšnjega. Danes je objekt v lasti Hete, ker zadnji lastnik hotela rogaški hotelir Pipenbaher naj ne bi poravnaval obveznosti do kredita Hypo banke, zato je ta svojo terjatev spremenila v lastništvo. Prav Pipenbahe je "zaslužen," de se je v hotelski upravi pojavila Olga Belec, današnja državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. Bila je receptorka, pa vodja welnesa in pekaj, na koncu do lanskega decembra tudi direktorica in lastnica družba Hotel Diana d.o.o., ki je upravljala s hotelom Diana. S pojavom Alenke Bratušek na političnem parketu so se politični apetiti odprli tudi Olgi Belec. Postali sta frendici, Olga je na vseh mogočih volitvah kandidirala za vse pod blagovno znamko Alenkine stranke SAB, nazadnje na letošnjih evropskih volitvah. Seveda je vedno in povsod potegnila ta kratko, ni prišla v Državni zbor, še v občinski svet MO MUrska Sobota ni bila izvoljena, kaj šele, da bi se zavihtela v županski stolček, Evropski parlament pa je bil itak misija nemogoče. Bolje politika kot gostinstvo in turizem, je verjetno modrovala Olga Belec in svoji frendici Alenki Bratušek težila, da ji naj v Ljubljani najde primerno funkcijo v vladnih sobanah. Alenka ji je prisluhnila in za Olgo našla idealno funkcijo, postala je državna sekretarka za Slovence za mejo in po svetu. O Olginih sposobnostih, referencah, znanju tujih jezikov in poznavanju materije raje ne bi izgubljal besed, ker je bilo tudi njej pomembno le, da se je v javnsti poijavljala z ministri, pa s predsednikom vlade Šarcem.Ne spomnim se, da bi joi kot državno sekretarko na TV Slovenija ali na kateri drugi TV pobarali za kakšno mnenje, stališče itd. Jasna Klepec, lastnica družbe Hotel  Diana d.o.o. Ko je Olga postala to, kar je, se je bilo seveda potrebno rešiti podjetja Hotel Diana d.o.o. Kupca je našla v Velenjčanki Jasni Klepec, ki je podjetje kupila. Sprva je bila kupnina 100 tisoč evrov, v pogajanjih sta se našli pri 80 tisoč evrih. Še preden sta lani pred Božičem stopili do notarke, je Jelka Klepec Olgi Belec na roko predala 50 tisoč evrov kupnine, žal pa od ni zahtevala podpisane priznanice za ta denar. Prvi šok je Klepčeva doživela pri notarki, v kupoprodajni pogodbi je bil zapisan znesek kupnine 30 tisoč evrov in ne 80 tisoč, kakor sta se dogovorili. Tudi ta izgovor, zakaj nižji znesek, je Jelka Olgi "kupila." verjela sem ji, saj je le državna sekretarka!" Čez dober mesec nov šok. Iz omar Hotela Diana d.o.o. so pričeli padati "okostnjaki". Eden je 25 tisoč neplačanih nadur delavcem v zadnjih letih, samo v letu 2018 jih je bilo 5500. To v papirjih, ko se je opravljal skrbni nadzor ni bilo zapisano. Naslednji šok je Jasna Klepec doživela, ko so ji pod nos pomolili pravnomočno sodbo sodišča iz novembra 2018, po kateri je Heta, slaba banka nekdanjega Hypa, dosegla deložacijo najemnika iz prostorov hotela Diana. Tudi to "malenkost" ji je Olga Belec modro zamolčala, ko sta 24.decembra lani podpisali kupoprodajno pogodbo. Zato se je Jasna Klepec odločila, da Olgi ne poravna zadnji delkupnine v višini 18 tisoč evrov. Hotela je, da z Olgo najprej razčistita vsa ta sporna in odprta vprašanja. Olga pa v molk, raje se je poslužila sodne poti, da pride še do preostanka kupnine. Nekako z zaostrovanjem odnosa med Olgo Belec in Jasno Klepec so se pričeli v lokalnih medijih, pa tudi v Petričevem Delu pojavljati novinarski zapisi, ki so Klepčevi napovedovali skorajšnji kolaps, pa tudi, da jo sodnim potom Heta leasing meče na cesto. Seveda je to vplivalo tudi turoperaterje, ki so sledili novinarskim "tračem," da bo hotel Diana zdaj zdaj zaprl vrata, da več nima ne kuharjev in ne natakarjev, skratka napovedoval se je skorajšnji konec. Da je nekaj na govoricah o spregi Olge Belec, nekoga v Heta leasingu in seveda novinarskih pisunov, ki pišejo po nareku, po svoje dokazuje tudi dejstvo, da je Jasna Klepec s pomočjo strateškega partnerja od Hete kupiti hotel. Tam pa so se zavili v molk, Jasni pa skozi prispevek v Petričevem Delu dali vedeti, da verjetno nima denarja za kupnino, če Olgi Belec ni plačala 18 tisoč evrov.  Zgodba še zdaleč ni na koncu, o njej bomo pisali tudi v bodoče. Danes pa nas vseeno zanima, ali je Olga Belec dacarjem prijavila 50 tisoč evrov, ki jih je kot del kupnine za družbo Hotel Diana d.o.o. na roke prejela od Jasne Klepec. Iz tega denarja svojim nekdanjim zaposlenim ni poravnala 5500 neplačanih presežnih ur. Menda jim je danes grozi preko sms sporočil. Še nekaj kalvariji Jasne Klepec in zaposlenih v družbi Diana d.o.o. v pričujočem videu.   
Teme
Janez Janša sds analiza stanja in razmer v Sloveniji

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger

2019-06-02 17:46:33


Dragi Vane K. Tegov, da, da. Groza. Tudi ti nisi več rosno mlad, poznaš našo zgodovino, poznaš aktualno politično razpoloženje, odnose v državi, družbi. Poznaš Celje. Poznaš Celjane. Toda, a si pozabil kako so nas vsa leta po vojni nadlegovali politiki, nas poniževali, podcenjevali? V začetku stari, tipa Franc Leskošek - Luka, pozneje malo mlajši potomci predvojnih komunistov, revolucionarjev. Veš, malo sem prestar, da bi pozabil kaj vse so počenjali ti fakini, in to so počenjali desetletja, vse bolj samozavestno, dokler se ni zbudila Evropa in rekla dost vas imamo svinje, komunistične. Celje, delavsko mesto, Gaberje, kvart revežev, izkoriščanih delavcev, je postalo eno najbolj trdih partijskih središč Slovenije. Celje, mesto priseljenih partijskih, udbovskih podtaknjencev iz cele Jugoslavije. Po vojni so nas ustrahovali. Med vojno so ga "za vsak primer" klicali Hanzi, po vojni pa so nas maltretirali. Iz kmečke družine, pošten obrtnik, po vojni potomci ... Upravnik Carine Celje mi je zaupal. Po razpisu so morali vse vloge oddati celjski udbi, ki je po nekaj dneh sporočila koga lahko zaposlijo. Kadrovska komisija je dajala soglasje o tem kdo je primeren za.,.. Pokojni prijatelj Marko, sin polkovnika, zet revolucionarja, mi ni verjel kako me je nadlegovala partija, šele več let po osamosvojitvi je ugotovil, da je ostal brez službe zaradi politike. Kakšno razpoloženje je vladalo konec 80 - tih, postali smo nasmejani, verjeli, da je bog tudi nam namenil dostojno življenje. Krambergerja so nam umorili, Pučnika "uničili", Janšo zapirali in zapirali. Ustanavljali so nove in nove politične stranke, delali zmedo, vmes pa kradli in ropali najino državo, jo spravili na kant Volilno telo je postalo apatično - prav to so hoteli - in nam ZAVLADALI. Pri tem pa so jim, tudi to dobro veš, pomagali najini politični liderjii in naju - nas spravili v položaj današnjega dne

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Janša: Dobronamernost in iluzije - 3. slika