SI
Celje: Konstituiral se je Mestni svet Mestne občine Celje. Prisegel Župan MO Celje in svetnici in svetniki
Pisana struktura strank v Mesnem svetu s tretjinsko prevlado stranke Celjske županove liste
V Fokusu
Novice

Sreda, 5. december 2018 ob 06:55

Odpri galerijo

Volitve so praznik demokracije, tudi za nas Celjane, je pa tudi danes praznik, saj  so  v Veliki dvorani Narodnega doma  prisegli župan Bojan Šrot in mestni svetniki za mandatno obdobje 2018-2022.

Z današnjim dnem samo sejo ,ki jo je vodil Leon Podlinšek, član svetniške skupine SDS najstarejši med njimi in konstituiranjem  delovnih teles za izpeljavo postopka konstituiranja.

Prisegli so in so se vpisali v knjigo priseg poleg župana tudi vsi svetniki in svetnice.

V svoji prisegi je župan Celja Bojan Šrot, ki je začel svoj šesti mandat na čelu MO Celje je nagovoril svetnice  in svetnike novega sklica:

 »Slovesno prisegam, da bom dolžnosti župana opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Celje ter z vsemi močmi deloval za čast, blaginjo in razvoj Mestne občine Celje in njenih občank in občanov./…/ Dovolite, da se najprej v imenu vseh nas zahvalim prebivalcem tega mesta za izkazano zaupanje. Mislim, da se ne motim, če povem, da glede na to koliko vas poznam, da nikoli v teh dvajsetih letih, kar sem opravljal funkcijo župana, ni bilo v mestnem svetu toliko odličnih ljudi. Z znanjem in izkušnjami, z rezultati v svojem poklicnem življenju, hkrati pa sem osebno zelo vesel, da ste pripravljeni del teh bogatih izkušenj in svojega znanja nameniti za skupno dobro in za razvoj, predvsem pa za prebivalke in prebivalce tega mesta. /…/ Resnično se veselim našega dela v prihodnjih štirih letih. Smo različnih svetovnih nazorov, smo različnih strankarskih opredelitev pa vendar verjamem, da bomo znali biti tolerantni, spoštljivi drug do drugega, dojemljivi za drugačnost in bomo v razpravah kulturni ter da bomo pri odločitvah vedno imeli pred očmi vsebino današnje prisege. Pred nami je po moji oceni zelo dinamičen mandat. Naj povem, da smo samo od volitev na Mestni občini Celje prejeli sklepe o dodelitvi evropskih in državnih sredstev za preko 4,3 milijona evrov. V mestni upravi zelo intenzivno pripravljamo proračun za naslednje leto. Ta bo eden izmed višjih v zadnjih nekaj letih ravno zaradi evropskih projektov. V tem proračunu, ki bo zelo investicijsko naravnan bo preko 50 odstotkov denarja za različne investicije. Mesto je v dobrem, upam da ne pretiravam, če rečem v odličnem stanju. Letos smo dobili priznanje za najlepše urejeno in najbolj gostoljubno veliko slovensko mesto. Smo mladim in starejšim prijazna občina. Včeraj smo dobili priznanje bralcem prijazna občina. Vse to bomo morali znati, ne samo zadržati ampak tudi nadgraditi.«

Pisana slika glede starosti, poklicne strukture kakor tudi strankarska raznovrstnost, ne na zadnje jih je mestnem »parlamentu« deset strank pove pestro zastopanost  interesov občank in občanov v samem mestnem svetu. V samem Mestnem svetu razmerje med »staroselci« in novoizvoljenimi je   izenačeno, med stranka mi pa kaže pa bistveno drugače. »Nova« je Celjska županova lista z samim županom na čelu v kateri je pa res nekaj izkušenih »playerjev« ter nekaj pomembnih in uspešnih poslovnih zasebnih karier.  Dolgčas ne bo pa tudi dela in načrtov je veliko , ki jih je treba realizirati.

V samem Mestnem svetu se , vsaj do sedaj, niso sklepale in oznanjale koalicijska povezovanja. Vse kaže da bo tako tudi v bodoče. Za mnenje smo povprašali tudi nekaj svetnikov/svetnic, med  do sedanjimi pa tudi med novimi.

Vane K. Tegov 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Apr 2019 at 16:34

0 ogledov

SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada
»Demografija je eden ključnih problemov Slovenije in tudi širše Evrope. Slovenija se že nekaj desetletij spopada z iskanjem ustreznih rešitev na ta demografski  izziv, osrčje tega izziva je starajoče se prebivalstvo. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, kar poleg vsega ostalega prinaša tudi velikanski pritisk na pokojninske izdatke,« je na tiskovni konferenci uvodoma dejal Janša. Nato je povedal, da imamo pri nas solidarnostni pokojninski sistem, kar pomeni, da iz živega dela zaposlenih in delodajalcev vplačujemo v pokojninski sklad oziroma sklad pokojninskega zavarovanja. »Tako gre praktično ves denar iz rok v usta,« je dejal in dodal, da je v okviru državnega premoženja, s katerim razpolaga Slovenija oz. slovenska država veliko premoženja, ki ga je ustvarila generacija, ki je danes upokojena. »Torej ni res, da je bilo celotno njihovo minulo delo pojedeno in zapravljeno sproti. Dobršen delež tega minulega dela je v obstoječem državnem premoženju. Žal pa se kot država nismo bili sposobni organizirati tako, da bi vse vrste prihodkov iz državnega premoženja šle predvsem v pokojninski sklad, v sklad iz katerega bi se izplačeval del pokojnin tako, da bi  se na ta način glede na demografsko sliko, ki se žal poslabšuje, zmanjšal pritisk na gospodarstvo, na zaposlene in na delodajalce,« je poudaril predsednik SDS. Ob tem se bo po njegovih besedah ta pritisk v prihodnosti še dodatno krepil, »v kolikor se ne bomo sposobni organizirati tako, da bo pokojninski sklad popolnjen tudi s prihodki iz državnega premoženja.«  Ob tem je predsednik stranke spomnil, da je bilo v preteklosti že kar nekaj poizkusov, da se demografski sklad ustanovi, vendar pa noben poskus ni bil uspešen, predvsem zaradi razlik v stališčih vladnih strank v preteklih dveh, treh mandatih. »Bilo je vloženih nekaj osnutkov zakonov, a noben ni doživel neke uskladitve, večinoma so se procedure zapletle okoli vprašanja, kateri del državnega premoženja gre v ta demografski sklad,« je spomnil Janša in dodal, da smo se v SDS zato odločili, da te dileme presekamo. »Danes smo v proceduro vložili zakon o demografskem skladu, s katerim se pravzaprav ustanavlja nacionalni pokojninski sklad, na katerega bi se preneslo vse državno premoženje,« je povedal. »Večina prihodkov od tega premoženja, bodisi ko gre za prodajo tega premoženja, bodisi ko gre za najemnine, dividende in druge prihodke od kapitala od premoženja, ki je v tem skladu, bi se namenila za izplačevanje pokojnin,« je na kratko delovanje sklada orisal Janša in dodal, da se na ta način doseže dva cilja, in sicer izboljšamo položaj upokojencev, ki je v veliki meri izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti slovenske države danes sposobna zagotavljati in razbremeni se delodajalce in delavce tega pritiska, ko je in bo potrebno vedno več sredstev namenjati za izplačevanje pokojnin.  »Gre tudi za stransko posledico tega predloga, ki je pozitivna, v smislu poenostavljanja upravljanja celotnega državnega premoženja, ki je sedaj razdeljeno na SDH, družbo za upravljanje, različne sklade in deleže, ki so na različnih mestih. To vse skupaj terja veliko birokracije, veliko denarja, ki se ustvarja, se poje, veliko denarja gre za samoupravljanje, velik problem je z nadzorom, s transparentnostjo, zato predlagamo ta zelo poenostavljen pristop, ki zagotavlja, da se potem s celotnim državnim premoženjem, ki služi predvsem namenu polnjenja pokojninske blagajne upravlja tako, kot se običajno upravljajo podrobni skladi v drugih državah, ki obstajajo, in sicer z nekim soglasjem in konsenzom, ki v državah parlamentarne demokracije izhaja zgolj iz parlamenta,« je opisal predsednik strank in dodal, da prav zato predlagamo obliko upravljanja, kjer je skupščina tega sklada Državni zbor. »V organih, ki neposredno izvajajo samo upravljanje bi bila zagotovljena, ob izpolnjevanju vseh potrebnih strokovnih kriterijev, takšna zastopanost kot je v Državnem zboru. Torej upravljanje s celotnim državnim premoženjem ni odvisno od večine ali manjšine, ki ima oblast, ampak je to upravljanje nacionalnega pomena. Pa tudi nadzor je sproten in niso potrebne neke naknadne revizije,prepiri,« je pozitivne lastnosti predvidenega načina delovanja sklada opisal Janša.  »S tem, ko so v organih tega sklada predstavniki oblasti, zagotavljamo, da je prisoten nek najširši možen konsenz, ki je v primerih upravljanja takšnega sklada izjemnega pomena. Ljudje morajo imeti i zaupanje, da bo sklad, ki bo razpolagal z veliko  finančno močjo, služil svojemu namenu, torej polnjenju pokojninske blagajne, plemenitenju tistega dela prihodkov, ki se namenjajo za to, da sklad raste, in iz tega vidika pristopa, ki ga predlagamo, vabimo tudi vse ostale parlamentarne stranke, da se nam pridružijo pri oblikovanju končne rešitve,« je povedal predsednik stranka. Ob tem je dodal, da je SDS odprta za morebitne dodatne predloge, tako kot gre za upravljanje, kot gre za delitve. »Vložili smo torej zakonski predlog, ki je odprt. Edino, kar je osrednja točka tega predloga, torej to, da se celotno premoženje prenese na ta pokojninski sklad, je  izhodišče na katerem vztrajamo, ker sicer ostajamo v vodah dosedanjih prepirov,« je dejal Janez Janša, ki je zaključil, da je naš odgovor na številne dileme »nacionalni pokojninski sklad, v katerega gre celotno premoženje, ki je sedaj na različnih upravljalcih.«   Romana Tomc je uvodoma naštela nekaj številk, ko potrjujejo dejstvo, da v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju in da bi potrebovali novo in celovito pokojninsko reformo, hkrati pa seveda tudi dodatne instrumente, ki bodo okrepili pokojninski sistem in povišali slovenske pokojnine. »Kot veste, je bila zadnja reforma v času vlade Slovenske demokratske stranke. Narejena je bila leta 2012, začela je veljati leta 2013. Njeni rezultati so jasni – za nekaj let, približno za eno desetletje se je zaustavilo padanje pokojnin in okrepila se je stabilnost pokojninskega sistema oziroma zmanjšal pritisk na proračun. V takratnem zakonu je bil predstavljen tudi slovenski demografski sklad kot ena izmed rešitev, ki mora biti uveljavljena v določenem času, vendar v vseh teh letih do te rešitve ni prišlo,« je dejala Romana Tomc.  Nato je nadaljevala: »Danes smo v situaciji, ko imamo v Sloveniji približno 620.000 upokojencev. Letni prirast upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, je približno 5000 starostnih upokojencev na leto in ta številka se bo zaradi demografije še povečevala v naslednjih letih. Iz razmerja, ki je bilo leta 2009 1:1,66 glede tega, koliko imamo upokojencev in koliko imamo tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo, to se pravi zavarovancev, iz tega razmerja smo prišli na 1:1,52. To je eno izmed najnižjih, če ne najnižje razmerje med zavarovanci in upokojenci v celotni Evropi. In demografska slika v Sloveniji in pritisk na pokojninsko blagajno je prav tako eden največjih v Sloveniji,« je izpostavila evropska poslanka.  »Pokojnine so nizke. Povprečna pokojnina neto znaša približno 700 evrov. Če upoštevamo, kakšna je pokojnina tistih, ki so 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno od neke nizke osnove, potem vidimo, da smo prišli na številko, ki je pod pragom revščine. Za 40 let delovne dobe in vplačevanja prispevkov moški dobi v Sloveniji od najnižje pokojninske osnove samo 480 evrov in mora biti deležen tudi dodatnih socialnih pomoči, da sploh pride čez prag revščine,« je opozorila Romana Tomc. Nato je izpostavila, da velikokrat slišimo trditev, ki je splošno uveljavljena, po njeni oceni pa popolnoma napačna, češ da je pokojninska blagajna uravnotežena. »Pokojninska blagajna ni uravnotežena, ker če bi bila, potem bi vplačani prispevki zadostovali za izplačilo vseh pokojnin v Sloveniji, pa ne. V časih, ko imamo gospodarsko rast in dobro situacijo v gospodarstvu, je doplačilo iz proračuna približno milijarda evrov, toliko je namreč znašalo lansko leto. V kolikor so časi malce slabši, takšne smo že doživeli nekaj let nazaj, in glede na ohlajanje gospodarske rasti, se nam spet obetajo, potem znaša prispevek iz proračuna približno milijardo in pol evrov. Torej ne moremo trditi, da je pokojninska blagajna uravnotežena,« je povedala Romana Tomc in poudarila, da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj predlagamo ustanovitev oziroma delovanje slovenskega demografskega sklada.  »In kakšna je bistvena razlika med tem, ali se sredstva v pokojninsko blagajno vplačuje direktno iz proračuna ali pa iz nekega sklada? To je predvsem v njegovi namenskosti. Če so sredstva skoncentrira v skladu, potem sta njihov namen in poraba popolnoma določena in teh sredstev ni mogoče uporabljati za kakršne koli druge namene. To pa je tudi osnovni cilj demografskega sklada, torej, da z nekim stabilnim virom sredstev pripomoremo k temu, da pokojnine ne bodo več 480 evrov, ampak bistveno višje, in za to, da bodo imele stabilne pokojnine, dobre pokojnine oziroma boljše pokojnine tudi generacije za nami,« je zaključila evropska poslanka. Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je dejal, da nov zakon o demografskem skladu prinaša predvsem združitev državnega premoženja pod eno streho v eno delniško družbo. »Zakaj? Da se zagotovi varno in učinkovito financiranje pokojnin. Z vidika sedanjega upravljanja to pomeni, da se bo premoženje, ki ga danes upravljajo SDH, KAD, Družba za upravljanje in svetovanje, pod določenimi pogoji tudi premoženje DUTB, združi v eno pravno osebo, kar bo prineslo precejšnje sinergijske učinke na tem področju,« je povedal poslanec SDS. Spomnil je, da smo združitev državnega premoženja predlagali že pred leti, ko je nastal SDH, ko so se določene pravne osebe že  združile, a ne dokončno in ne v eno pravno osebo. »To nameravamo narediti sedaj, predvsem zato, da se zmanjšajo tveganja za pokojnine in da se zagotovijo večji donosi za upokojence, skratka da bo več denarja za upokojence,« je povedal poslanec SDS. Nato je tudi navedel, kako naj bi se delili dobički, ki ga bo ta nova družba, slovenski demografski sklad, ustvarila. »Predlog je v razpravi in mi smo pripravljeni tudi na drugačne predloge, ampak ta predlog, ki naj bi zagotavljal varnost in donosnost tega premoženja in ki bi zagotavljal povečanje premoženja je: 50% dividend in 10% kupnin od prodaje premoženje bi šlo neposredno za pokojnine, 50% kupnin od prodaje premoženja bi šlo za poplačilo dolgov, s tem za manjšo obremenjenost prihodnjih generacij, 50% premoženja bi šlo v akumulacijo v dodatne investicije, da se plemeniti premoženje, hkrati bi tudi 40% kupnin od prodaje premoženja šlo v investicije in plemenitenje tega premoženja. To pomeni ne le, da se zagotovi stabilno financiranje pokojnin, ampak tudi vedno večje donose in zato tudi vedno večjo varnost za pokojnine  ter za dostojne pokojnine,« je povedal poslanec SDS.  Poudaril je, da bi ta sklad začel delovati takoj po sprejemu zakona na podlagi korporativnih načel, torej na podlagi transparentnosti, skrbnosti, preglednosti, gospodarnosti, torej tistih načel, ki so mednarodno priznana glede upravljanja premoženja.  »Posebno poglavje je namenjeno tudi komunikacijam z državo in državnimi organi, kjer predlagamo sledljivost teh komunikacij, odprtost, transparentnost in popon nadzor nad to družbo, kjer je skupščina Državni zbor, imamo pa tudi 13 članski nadzorni svet in 3 člansko upravo,« je še povedal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj. Poslanec je še dodal, da so vsa natančna določila glede delovanja zapisana v samem zakonu.  Ob novinarskem vprašanje o tem, zakaj ta zakon vlagamo danes, glede na to, da bi se moral KAD v Demografski sklad  preoblikovati že leta 2015, je predsednik SDS ponovil, da smo kar nekaj časa opazovali poizkuse koalicijskih strank, da se  poenotijo glede tega vprašanja, ampak se niso. »Prihajali so z različnimi rešitvami, glavna ovira, da  se niso poenotili, pa je, da so si te institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, fevdno razdelili med sabo,« je povedal Janša in dodal, da za zato ni prišlo do uskladitve in verjetno tudi do konca tega mandata na tak način te uskladitve ne bo. »Zato smo se odločili, da to presekamo. Mislim, da realnih argumentov proti našemu predlogu. To je tudi edini način, da se ta situacija in to licitiranje, kaj, kdo, kam preseka. Torej, da je to vse skupaj združeno in da je namen jasen in nesporen« je še povedal predsednik SDS in dodal, da želi veliko uspeha tistemu, ki bo iskal  v našem predlogu zakona kaj neracionalnega.  »Naš predlog no bistveno poenostavil velik del problemov, ki so sedaj požrli veliko davkoplačevalskega denarja,« je dejal Janša in dodal, da bomo veseli morebitnih bolj učinkovitih rešitev.  Na vprašanje o tem, da bo organe upravljanja imenovala politika, pa Janša odgovarja, da politika ljudi na položaje v organe upravljanja imenuje tudi sedaj, »kakorkoli potem to skrivajo prek raznih obvodov. Imenuje pa to samo en del politike, in to za premoženje, ki ni samo od enega dela politike. To je premoženje tistih, ki so ga ustvarjali in tisti volijo na državnozborskih volitvah svoje predstavnike vseh političnih strank, in ne le tistih, ki so trenutno v nekem mandatu v vladi,« je še povedal predsednik SDS.  Romana Tomc pa je poudarila, da  SDS prevzema aktivno vlogo pri reševanju stanja v pokojninski blagajni in reševanju pokojnin nasploh. »Zadnja pomembnejša sprememba je bila, kot že rečno, leta 2012. Od takrat dalje so bile bele knjige, so bile ideje, so bili zapisi v koalicijskem sporazumu, a s e nobeden od njih ni uresničil. Od leta 2013 smo izgubili šest let, ko bi se premoženje v korist upokojencev že lahko akumuliralo.« je povedala evropska poslanka in dodala, da »ne moremo čakati dlje in prevzemamo pobudo ter vabimo vse ostale da se nam pridružijo.  »Pokojninski sklad je dobra rešitev, kar dokazujejo dobro delujoči skladi drugod po Evropi in po svetu. To je pozitivna rešitev, ki omogoča tudi največji družbeni konsenz,« je še poudarila Romana Tomc.  VIDEO: Tiskovna konferenca Vir: sds.si

Wed, 24. Apr 2019 at 20:08

113 ogledov

VIDEO Sreda v sredo: Žrtve ideoloških predsodkov pri podeljevanju koncesij so študenti zasebnih visokošolskih zavodov
Veljavni mehanizmi razpisovanja koncesij za financiranje izvajanja javnih služb so še vedno ujetniki ideoloških predsodkov bivšega nedemokratičnega sistema in njegovih podsistemov. Na to nas opozarja tudi že več let neuresničena odločba Ustavnega sodišča RS o sofinanciranju programov zasebnih osnovnih šol in pritožbe, tožbe ter ustavne presoje na področjih zdravstvene, lekarniške, visokošolske in raziskovalne dejavnosti. Podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe zasebnikom izvršna oblast podreja in prireja interesnim lobijem javnih inštitucij, katerih ustanoviteljica je država.Tepeni so seveda študenti, ki si morajo iz svojega žepa ali ob pomoči staršev plačevati šolanje. O tem, kako so proti študentom javnih (državnih) fakultet deprivilegirani, sem se pogovarjal s študenti zdravstvene nege AME ECM v Murski Soboti Ano Šijanec in Sašo Ozvatičem, diplomiranim fizioterapevtom Alenom Pavlecom in predstojnikom mag. Edvardom Jakšičem.

Wed, 24. Apr 2019 at 17:49

149 ogledov

MO Murska Sobota: Dvojec Jevšek & Đurov z "ognjem in mečem" nad Ivana Zajca in Pomurske lekarne
Politični farsi, ki se jo gre oblastna oligarhija v Mestni občini Murska Sobota, kjer "vladajo" rdeče sile, na čelu z Židanovim županom Aleksandrom Jevškom in njegovo oprodo, direktorjem občinske uprave Srečkom Đurovim, ni in ni videti konca. Še več, z "ognjem in mečem" bodo obračunali še s peščico, ki se jim še ni uklonila ali bila iz ideološko strankarskih razlogov odstranjena v petih letih vladanja Židanovih reformiranih komunistov  v Murski Soboti. Se na jutrišnji izredni seji mestnih svetnikov obeta dokončen obračun z Ivanom Zajcem, v.d. direktorjem Pomurskih lekarn in samimi Pomurskimi lekarnami?! Zajca je svet zavoda že tretjič zapored imenoval za vršilca dolžnosti direktorja, potem ko ni dobil soglasja MOMS za imenovanje na položaj direktorja.  Zle slutnje, kakšen scenarij sta si zamislila Jevšek in Đurov, ponuja že samo vabilo medijem oziroma informacija o sklicu izredne seje. Kakor da bodo mestni svetniki dokončno obračunali s kriminalcem velikega formata, ki preko javnega zavoda Pomurske lekarne "ožema" končne uporabnike. Že vsebinski naslov edine točke dnevnega reda napoveduje "javni linč" Zajca in Pomurskih lekarn: Nespoštovanje predpisov o javnem naročanju v Javnem zavodu Pomurske lekarne Murska Sobota.  Novinarjem pa z udarnim naslovom: 365.399.877,35€ - 1.037.957,65€ = 364.361.919,70€ Na podlagi javno dostopnih podatkov ugotavljamo, da javni zavod Pomurske lekarne navkljub zakonski obveznosti ne izvaja javnih naročil, pač pa za nabavo zdravil in naročanje storitev sklepa neposredne pogodbe. Iz javnih podatkov poslovanja med Pomurskimi lekarnami in desetimi gospodarskimi subjekti je razvidno, da so Pomurske lekarne v obdobju 2003 do 2019 za blago oziroma storitve plačale 365.399.877,35€. V tem istem obdobju so Pomurske lekarne za istih deset gospodarskih subjektov izvedle javna naročila za blago in storitve le v višini 1.037.957,65€. Razlika znaša 364.361.919,70€. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v tem istem obdobju Pomurskih lekarnam za izvedbo javne službe (izdaja zdravil na recept), plačal 228.704.650,38€ javnih sredstev. Navedene številke zelo nazorno prikazujejo velikost problema na katerega mestna občina opozarja že od leta 2015 naprej. Ta večletna kršitev veljavnih predpisov Republike Slovenije o javnem naročanju kaže na velik sistemski problem ¨namreč Pomurske lekarne niso edine javne lekarne, ki ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju¨. Odpoved vseh institucij, ki so dolžne skrbeti za zakonitost poslovanja lekarniških zavodov in gospodarno ter zakonito porabo proračunskih sredstev za zdravstvo. Zato sklicujemo Izredno sejo Mestnega sveta, saj bi želeli, da skozi razpravo na mestnem svetu ob prisotnosti vseh zainteresiranih in predstavniki različnih državnih organov (MJU, MP, MF, MZ, DRK, KPK, AVK, DZ, RS, GDT, UKP…) ugotovimo ali predpisi v Republiki Sloveniji veljajo? Seveda gre pri pojasnilu o razlogih sklica izredne seje za zavajanje Jevška in Đurova ali tiskovne predstavnice MO Murska Sobota Vide Lukač. Slednja itak deluje po diktatu svojih šefov.  Resnični pobudnik izredne seje je nekdanji župan, danes pa soboški mestni svetnik  Anton Slavic, član Neodvisne stranke Prekmurja, ki je v kar dveh sporočilih za javnot obtožil Jevška, da je zlorabil njegovo pobudo za izredno sejo. "Pobudo sem utemeljil s potrebo, da se o tem informirajo občani, da se razčistijo dileme, ali gre za razbijanje lekarn ali celo za privatizacijo, da se popravijo odnosi z drugimi občinami soustanoviteljicami in da se ob tem ne pozablja na prizadetost zaposlenih." Poleg tega želi Slavic odgovor na vprašanje, zakaj posamezniki iz murskosoboške občine ovirajo delovanje Pomurskih lekarn. Zahtevo po opravičilu,ki ga je Slavic naslovil na župana Jevška, ker je zlorabil njegovo pobudo, so v Jevškovem kabinetu gladko zavrnili. Prav gotovo bo jutri rdeča oblast v Murski Soboti skušala na primeru Zajca in Pomurskih lekarn dokazati, kako ji je za "spoštovanje predpisov v Republiki Sloveniji," čeprav jim je Zajec  že neštetokrat skušal dopovedati, da so za izvedbo skupnega javnega naročila javni lekarniški zavodi v Sloveniji za izvajanje javnih naročil pooblastili Lekarniško zbornico Slovenije, vendar ta inštrument za enkrat še ne deluje. Ps.  Bo na sporedu redne ali izredne seje soboškega mestnega parlamenta kdaj prišel tudi primer Zgodbe d.o.o., mariborske družbe v lasti vidnih funkcionarjev Židanove SD, ki so v slabih štirih letih soboško mestno blagajno "oželi" za skoraj 100 tisoč evrov. Ker o javnem razpisu, ki je Zgodbi d.o.o. na pladnju prinesel 100 tisoč evrov, ni ne duha in ne sluha, je svetniška skupina SDS v MO Murska Sobota zadevo predala Štefanečevi KPK. 

Wed, 24. Apr 2019 at 16:12

154 ogledov

Vandalizem brez primere: Nad tekmovalce v gorskem kolesarstvu kar z bodečo žico!
Mariborsko Pohorje je trenutno prizorišče največjega tekmovanja, svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu, a neljubi dogodki so na tekmovanje, ki se bo odvijalokonec tega tedna,  vrgli temno senco. Na socialnem omrežju facebooke se je pojavil zapis  Primoža Gosaka s fotografijo, ki dokazuje, kako je nekdo s kolesom naletel na žico, ki je bila v višini vratu zavezana med dvema drevesoma. Objavo je podkrepil še s fotografijo. Njegov komentar:»Medtem ko se nekateri tako in drugače trudimo spraviti Pohorje na višji nivo razvitosti, prepoznavnosti in turizma, bi nekateri dobesedno ‘sekali glave’, da se vrnemo v ‘kameno’ dobo!«  Na današnji tiskovni konferenci organizatorjev svetovnega pokala je direktor Marproma, Bernard Majhenič dejal, da gre za žico, katere uporaba je že nekaj časa v Sloveniji prepovedana. Iztok Kvas je nato dejal, da so o bodeči žici obvestili pristojne organe, ki nadaljujejo s preiskavo. “Šlo je za progo izven naše, a to je od uradne proge oddaljeno le toliko, kot da bi rekli, da so šli tekmovalci s kolesi na malo potrebo nekoliko izven." Odzvali so se tudi na PU Maribor. Policisti so opravili ogled dveh krajev, kjer sta bili med drevesi napeti bodeči žici. Žici sta bili napeti med drevesi v gozdu, kjer potekajo "divje" nelegalne kolesarske proge, na višini 110 cm od tal. V času ogleda sta bili žici v sredini že prerezani in odmaknjeni, tako, da takrat nista več predstavljali nevarnosti. Na enem od dreves, pred krajem, kjer je bila nameščena žica, je velik rdeč opozorilen napis "ZAJLE", so zapisali s sporočilu za javnost. Bodeči žici sta bili napeti na lokacijah, ki sta izven uradne proge, kjer bo potekal svetovni pokal v gorskem kolesarjenju. Žici sta se nahajali v gozdu na Mariborskem Pohorju, desno od Pohorske vzpenjače, na zgornjem delu Pohorja, ki pa je odmaknjeno od tekmovališča in po njem potekajo neurejene proge, ki jih na lastno odgovornost uporabljajo posamezniki. Po do sedaj zbranih obvestilih se na navedenem mestu k sreči še nihče ni poškodoval oziroma se zaletel v nastavljene žice. Policisti v zvezi z opisanim dogodkom obravnavajo kaznivo dejanje Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), saj je bila z navedenim dejanjem povzročena konkretna nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Zagrožena kazen za to dejanje je do 5 let zapora.   Foto: PP Maribor II.  

Wed, 24. Apr 2019 at 15:48

170 ogledov

PU Celje: Je 29-letni Sebastien Abramov naklepno umoril Saro Veber?
Dober mesec nazaj je minilo štiri leta od tragične smrti takrat 24 letne Sare Veber iz Pernovega pri Žalcu. Po takrat znanih podatkih bi naj šlo za tragičen dogodek v katerem je umrlo 24 letno dekle. Nesreča bi se naj zgodila med čiščenjem puške njenega partnerja Sebastiana Colariča ( danes Sebastien Abramov). Danes  so v Celju na sedežu Policijske uprave Celje pojasnili detajle, podrobnosti, ki so pomagali k dodatni razjasnitvi okoliščin takratnega tragičnega dogodka z smrtnim izidom. Policija in preiskovalci so ga takrat okvalificirali kot nenaklepno in nesrečno dejanje, ki je imelo za končni izid smrt takrat 24 letne Sare Veber. V preiskavi niso mogli priti do drugih dokazov. Niso se pa sprijaznili s tem da je to tako in so nadaljevali z preiskavo. Potrebovali so več dodatnih odredb za potrebe preiskave ter opravili tudi  po več pogovorov z prej izprašanimi osebami v zvezi z umorom.  Nove okoliščine v zvezi umorom ter potekom preiskave in rezultatov, ki so privedle do korenitega zasuka v preiskavi nam je predstavil Milan Vogrinec, vodja oddelka za splošno kriminaliteto Policijske uprave Celje. Na Policiji so nam predstavili podrobnosti ovadbe 29-letnega Sebastiena Abramova zaradi suma umora Sare Veber pri čiščenju polavtomatske puške pred štirimi leti. Policisti do zdaj niso bili prepričani, ali je šlo za nesrečo (Abramov je imel dovoljenje za orožje za to in še več drugih kosov strelnega orožja- član športnega društva) ali za naklepno kaznivo dejanje. Bilo je več  neskladij med takratnimi izkazi prič in zaslišanih. Policisti in policija so potrebovali 4 leta. Zakaj?  Kot je pojasnil  Milan Vogrinec, Abramov ni želel sodelovati s kriminalisti, ti pa v 80 razgovorih niso uspeli dobiti ključnih informacij, da bi dokazali njegov naklep. Sebastien Abramov (takrat Sebastian Colarič)  je uspešno manipuliral z bližnjimi in dogodek prikazoval kot nesrečo. Prej zmanipulirana oseba, ki je po nedavnem razkritju  goljufije z odrezano roko, je ugotovila povezan način razmišljanja in vzorec. Ta odrezana roka in načrtovana zavarovalniška goljufija,  je bila očitno le povod, da je ena od vpletenih, zagotovo ena od prej zmanipuliranih  oseb povedala nekaj, kar je policiste prepričalo, da dogodek pred štirimi leti ni bil nesreča. Umor iz zahrbtnosti in koristoljubja . Za to kvalificirani dejanje umora zagrožena kazen do 30 let. Vogrinec je pojasnil, da naj bi bila motiva Abramova za Sarin umor zahrbtnost in koristoljubje. Zahrbtnost zato, ker je dejanje storil v trenutku, ko žrtev tega ni mogla pričakovati. Koristoljubje pa, ker si je od mame žrtve že prej sposodil večjo vsoto denarja. Na koristoljubje pa kaže dejstvo, da mu je mama pokojne posodila večjo vsoto denarja pod pretvezo, da ga potrebuje za določene stvari, kar se je v nadaljevanju izkazalo za neresnično. To kaže, da bi po vsej verjetnosti nadaljeval s pridobivanjem protipravne koristi. "Verjetno je tudi v nadaljevanju nameraval imeti korist, tudi tukaj je  namreč bila zavarovalna polica v ozadju, upravičenca pa  starša ali eden od staršev. V kolikor se to  ne bi  raziskalo bi verjetno izvajal pritisk za pridobitev dela ali kompletne odškodnine za smrt zavarovanca«,   je povedal celjski kriminalist, ter dodal da je to ena najtežjih  in najzahtevnejših preiskav  zanj. Za kaznivo dejanje Umor, po 116. členu Kazenskega  zakonika – 1, je predvidena kazen do 30 let. Mnogokrat se zgodi, da se porabi veliko časa za zaključek takšnih preiskav. Tudi do 10 let in več. Upajmo da bodo peklenski načrti, ki jih je mel v glavi in tudi izvajal, doživeli svoj »slavni« konec v obliki dolgoletnega  »preurejanja« njegovega življenja v za to primernem okolju in na pravilen institucionalizirani  način. V.K.T.

Wed, 24. Apr 2019 at 15:03

198 ogledov

3. razvojna os: Sta bila župana Polzele in Braslovč na "pranju možganov" pri Šarcu?!
Združene civilne iniciative Savinjske doline že nekaj časa opozarjajo na sume političnih pritiskov na župana Braslovč in Polzele, ki naj bi spremenila tudi mnenje glede primernosti trase Šentrupert – Velenje.  Zadnja informacija Združene civilne iniciative govori o tem, da sta bila včeraj v torek, 23. aprila, župan Občine Polzela Jože Kužnik in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar  poklicana na sestanek v kabinet predsednika vlade RS. Na Polzeli je bila še isti večer ob 19.00 uri sklicana izredna seja občinskega sveta, zaprta za medije in občane, za danes  ob 17.00 uri pa izredna seja občinskega sveta v Braslovčah.  Obe seji imata  samo eno  točko dnevnega reda, t.j. oblikovanje stališča, ali bi občini še vztrajali pri Zahtevi za ustavno presojo  Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS št. 3/17),  ali bi jo umaknili.  Svetniki za izredni seji niso prejeli gradiva. Vse to pred napovedano skorajšnjo obravnavo  zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti Ustavnega sodišča, neodvisnega in avtonomnega najvišjega državnega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter varuha ustavnosti in zakonitosti. Kdo se boji presoje na Ustavnem sodišču in zakaj?  Razrešitev sporov in nesoglasij na spodnjem delu trase severnega kraka 3. razvojne osi je ključnega pomena za svetlo prihodnost hitre ceste na Koroško. Je prvi pogoj, da si lahko Korošci še naprej dovolimo sanjati o sodobni cestni povezavi s preostalim delom države. Medtem, ko Korošci nestrpno čakajo na odločitve ustavnega sodišča glede presoje ustavnosti državnega prostorskega načrta odseka Šentrupert – Velenje, pa političnim igricam in spletkam ni videti konca.  Foto: e-koroška

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Celje: Konstituiral se je Mestni svet Mestne občine Celje. Prisegel Župan MO Celje in svetnici in svetniki