SI
Dr. Milan Zver: Široka podpora poslanskih skupin 45 milijard evrov težkemu programu Erasmus+
V Fokusu
Novice

Torek, 4. december 2018 ob 20:53

Odpri galerijo

Včeraj popoldne je na zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje v Bruslju evropski poslanec dr. Milan Zver predstavil svoje dosedanje delo na poročilu o prihodnjem sedemletnem ciklu programa Erasmus+, ki ga pripravlja kot glavni poročevalec Evropskega parlamenta, pa tudi kot glavni pogajalec za nov proračunski cikel.

»Na moje poročilo je bilo vloženih 601 amandmajev in intenzivno pripravljamo prvi sklop kompromisov, ki pokrivajo cilje programa, izobraževanje in usposabljanje, mlade, šport ter proračun. Delo je obsežno in upamo, da ga bomo opravili do sredine januarja in da bomo 22. januarja  glasovali o poročilu na odboru,« je uvodoma povedal dr. Zver in dodal, da so bili  v kompromise vključeni tudi številni predlogi iz amandmajev drugih političnih skupin. Ob tem je izrazil veselje, da imajo evropske poslanke in poslanci pri mnogih vprašanjih v zvezi s programom Erasmus+ precej enotna stališča. Velika večina poslanskih skupin med drugim podpira povečanje proračuna za program Erasmus+ na okoli 45 milijard evrov.

Bo pa po besedah dr. Zvera treba še poiskati nekatere kompromise, med drugim tudi glede notranje razčlenitve proračuna. »Sam se zavzemam, da bi ostali čim bliže predlogu Evropske komisije, ALDE je pripravil zgolj nekaj tehničnih predlogov, v S&D pa so za nekatere dele programa predlagali povečanje, drugje pa zmanjšanje finančnih sredstev. Tako bi, na primer, zmanjšali sredstva za šport in za podprogram Jean Monnet. Sam pa menim, da sredstev za Jean Monnet ni smiselno zmanjševati, temveč moramo ta program podpreti, še posebej v teh časih, ko se soočamo z neprestanim večanjem evro-skepticizma,« je dejal dr. Zver in dodal, da tudi šport izjemno pozitivno vpliva na zdravje posameznikov ter lahko obenem močno prispeva k večji vključenosti tistih iz obrobja družbe in večji družbeni koheziji. »Prav zato ni jasno, zakaj bi sredstva za ta dva sektorja zniževali,« je dejal evropski poslanec.

»Vem, da so nekatere politične skupine zaskrbljene zaradi moje močne podpore konceptu "evropske dodane vrednosti", saj menijo, da ne podpiram lokalnih ali nacionalnih aktivnosti v okviru programa Erasmus+. Vendar to ni res. Evropska dodana vrednost ne pomeni, da morajo biti vse aktivnosti nad-nacionalne, pomeni le, da je program lahko boljši, če je organiziran v okviru evropske povezave, kot bi bil, če bi ga organizirale same države članice«, je dejal evropski poslanec in dodal: »Verjamem, da mora evropski program, kot je Erasmus+, izkazovati močno evropsko dodano vrednost in upam, da bomo glede tega našli kompromis. Lokalne aktivnosti pa seveda tudi podpiram.«

»Vztrajam pri tem, da iz zakonodajnega besedila odstranimo pojem "virtualna mobilnost", ker menim, da je to treba poimenovati "virtualna aktivnost". Želim namreč, da se jasno razlikuje med fizično mobilnostjo in virtualnimi aktivnostmi, saj eno ne more nadomestiti drugega, in upam, da bo ta pristop dobil široko podporo. Sicer virtualne aktivnosti močno podpiram, prav tako uporabo novih tehnologij, vendar želim preglednost,« je poudaril dr. Milan Zver. 

Poslanec je v nadaljevanju še dejal, da podpira tako učenje jezikov v živo kot učenje s pomočjo novih tehnologij, prav tako pa podpira učenje znakovnih variant in tradicionalnih manjšinskih jezikov, v primerih, kjer to olajša mobilnost. »Verjamem, da bi morale biti priložnosti za učenje jezikov oblikovane tako, da bodo ustrezale potrebam udeležencev Erasmusa, vendar morajo biti odprte, tako da jih lahko uporabijo tudi vsi ostali Evropejci,« je poudaril dr. Milan Zver.

Nadalje je evropski poslanec izrazil zadovoljstvo, da obstaja široko soglasje glede mnogih ukrepov za povečanje vključenosti oziroma inkluzije in da na ta način poslanke in poslanci dajejo tudi širše sporočilo evropski javnosti. »Ena izmed ključnih točk je, da je potrebno višino štipendije za mobilnost prilagoditi realnim stroškom življenja v državi, kjer se mobilnost odvija«, je poudaril dr. Zver.

»V kompromisih, ki sem jih predlagal, ste lahko videli, da podpiram tudi idejo, da se okrepi tudi mednarodna dimenzija programa Erasmus+. Verjamem, da tretje države in države v razvoju lahko močno profitirajo, če se njihovi izobraževalni sistemi izboljšajo, kar lahko pomaga odpraviti nekatere nacionalne in tudi globalne probleme,« je v razpravi še izpostavil dr. Milan Zver.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Sun, 17. Feb 2019 at 21:36

393 ogledov

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. Volitve v Evropski parlament bo zaznamovala nizka udeležba. Zagotovo se jih bo udeležilo zgolj 30, 1 odstotka volilnih upravičencev, med njimi pa bi jih največ – 18,2 odstotka – volilo stranko SDS, so ključne ugotovitve javnomnenjske ankete. Agencije Parsifal, ki je opravilajavnomnenjsko anketo,  je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami na volitvah v Evropski parlament 26. maja letos. Evropske volitve bodo kot kaže slabo obiskane, saj se jih bo zagotovo udeležilo 30,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 22,5 odstotka. Neodločenih je 2,5 odstotka vprašanih. Izmed vseh kategorij so izmerili tudi podporo glede na verjetnost odhoda na volitve in prišli do naslednjih rezultatov: Če pogledamo podskupino volivcev, ki se bo zagotovo udeležila volitev je na prvem mestu SDS z 18,2 %, sledi LMŠ s 13,1 %, SD z 12,6 %, SLS z 10,7 % in NSi s 5,6 %. Nato sledijo SMC,  SAB, Verjamem, DeSUS, Levica in SNS. Telefonsko in spletno anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 11. in 14. februarjem 2019. V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev.  Vir: Nova24Tv

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Milan Zver: Široka podpora poslanskih skupin 45 milijard evrov težkemu programu Erasmus+