Prvi december, sobotni  dan v Celju,  ki je drugačen od ostalih. Dan, ko je župan Bojan Šrot  prižgal luči v Pravljični deželi,  na Glavnem trgu v centru Celja. Več kot 150 tisoč. Razsvetljeno mesto.  Ali še kaj?

»V tem prazničnem času bo zadišalo po piškotih, čaju, kuhančku. Morda boste srečali prijatelje, znance ki jih niste videli med letom. Naredite si čudovit zaključek leta. Tako kot bo lep konec leta naj bo začetek tudi naslednje« je  dejal Župan Celja, Bojan Šrot.

Vsa mesta, kraji, po Sloveniji in drugod v  decembru, nekateri, malo večji,  postanejo  če že ne  konec novembra  pa zagotovo  prve dni decembra kar naenkrat zelo, zelo  drugačni.  Pa ne  zaradi tega ker se je kaj zgodilo, spremenilo, nepričakovano zasukalo na bolje, ampak kar tako. Kar tako tudi zato ker to počnejo drugi, drugod, vsepovsod. Svetloba, lučke, nasmejani obrazi, težko in počasi premikajoče vrste ljudi, ki ne da bi gledali,  ali bog na daj tudi kaj  videli,  se premikajo kot kakšen fluid, do cilja kjer ga ni ampak pogostokrat zaradi fluidnosti sami, pretočnosti in pretakajočih se rek ljudi v to ali ono smer.

Ustvarjati  polnost, vsebine in lepše življenje,  je mnogo težje kot pa ponujati ali dajati vtis  svetle prihodnosti brez svetlobe in  upanja brez vsebine. Za boljši jutri je potrebno se dotakniti duše in ne kože. Notranje bogastvo bivanja in čutenja  sebe in okolja, ki mu pripadamo je naša skrb, upam si reči prave, resnične  družbe  in ljudi, ki jo vodijo.  Sloveniji in nam državljanom privoščim prihodnost z vsebino in polnosti bivanja, brez enormne porabe elektrike in časa za nikogaršnje dobro. Ni potrebno mnogo napora za dotakniti se bistva človeka, njegovega čutenja.

Na nas je da ustvarimo praznik počutja, ki ni omejen samo na december, na Miklavža, Božička ali Dedka Mraza.  Svojemu obstoju tudi med letom lahko damo vsebino prazničnosti, prazničnost bivanja in obstoja.
Naj bo praznik od vsakogar in za vsakega  posameznika vsak dan!

Vane K. Tegov