SI
Ljubljanska kulturna srenja stopila v podporo Anžeta Logarja za župana Ljubljane!
V Fokusu
Novice

Četrtek, 15. november 2018 ob 09:41

Odpri galerijo

Glede na to, da kultura predstavlja enega izmed osnovnih temeljev nacionalne zavesti, je nujno, da ji država kot tudi občina omogočata rast in razvoj, predvsem pa ustvarita pogoje, v katerih lahko v polni meri zaživi. V luči približevanja lokalnih volitvam so številni ugledni ljubljanski kulturniki izrazili podporo dr. Anžetu Logarju za župana Ljubljane. Med njimi so Lovrenc Arnič, Ivo Ban, Tone Kuntner, Jurij Souček, Elda Viler, Marko Fink, Milena Morača, Marjan Zgonc, Matjaž Štine, Jože Snoj, Marta Jakopič Kunaver in doc. dr. Brane Senegačnik. Omenjeni spadajo med 63 znanih Ljubljančanov, ki so v pismu podpore zapisali, da je način dela aktualnega župana Zorana Jankovića nesprejemljiv za njihov vrednostni sistem in obstaja alternativa, ki jo predstavlja prav Logar.

							Doc. dr. Brane Senegačnik je slovenski pesnik, prevajalec in esejist, ki je leta 1994 diplomiral iz klasične filologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1995 se je zaposlil na isti fakulteti, prevedel Sofoklejevo dramo Trahinke in objavil več esejev. Njegova poezija velja za sintezo bivanjske izpovedi, verzne melodike in pretanjene estetičnosti. Do sedaj je objavil že kar šest pesniških zbirk, pri čemer pa je treba omeniti, da je bil tudi zadnji urednik Nove revije. (Foto: STA)

Lovrenc Arnič je priznani slovenski dirigent in nekdanji vodja Državne opere in baleta v Ankari. Na Akademiji za glasbo je pričel s študijem glasbe, po končanem izobraževanju pa je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Nato je na leningrajskem Glasbenem konservatoriju “Nikolaj Rimski Korsakov” nadaljeval s študijem dirigiranja in se s pomočjo štipendije fundacije IREX izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. S svojo dirigentsko kariero je pričel z ansamblom Opere in baleta SNG Ljubljana, kjer je bil dolgoletni dirigent in umetniški direktor. Prav tako je oblikoval Ljubljanski mladinski simfonični orkester, kjer je bil dirigent in umetniški vodja. Z njim je na 8. svetovnem tekmovanju v Kerkradeu osvojil zlato medaljo s posebno pohvalo žirije, postal pa je tudi zmagovalec na 8. tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu na področju dirigiranja. Kot nosilec Gallusove bronaste plakete je poučeval kot izredni profesor na ljubljanski akademiji za glasbo in bil od leta 2005 dalje pomočnik kulturnega ministra Vaska Simonitija. Arnič je sodeloval s številnimi simfoničnimi orkestri in opernimi hišami na Balkanu, v bivši Sovjetski zvezi, Italiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, ZDA  in na Češkoslovaškem, kot dirigent pa je bil gost številnih festivalov doma in na tujem. Vseskozi se posveča glasbeni zapuščini svojega očeta, slovenskega skladatelja Blaža Arniča. (Foto: Nova24TV)


Ivo Ban je slovenski gledališki in filmski igralec, ki je po končanem študiju na AGRFT postal član Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Leta 1975 je postal član Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v svoji karieri pa je nastopal tudi v filmih in na televiziji (Rdeči boogie, Dih, Naš človek, Moj ata, socialistični kulak, Odpadnik). Ban je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, leta 1996 pa je prejel Borštnikov prstan, ki predstavlja najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke. (Foto: STA)


Tone Kuntner je gledališki igralec in pesnik, ki je leta 1968 diplomiral na AGRFT, leto pozneje pa postal član Mestnega gledališča ljubljanskega. V svoji karieri je odigral vrsto osrednjih likov v repertoarju MGL in se pojavil v televizijskih igrah in filmih. Svojo prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh je izdal leta 1966, njegovo pesniško ustvarjanje je polno protislovij, prizadevanja po sožitju z naravo, posebnosti življenja na vasi, ustvarja pa tudi ljubezensko liriko in pesmi z družbeno kritično vsebino. Obsežen pesniški opus in s tem doprinos k slovenski literaturi in kulturi mu je leta 2014 prinesel nagrado zlatnik poezije. (Foto: Robert Fojkar)


Jurij Souček je slovenski dramski igralec, ki je diplomiral tako na trgovski akademiji kot tudi na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Vse do svoje upokojitve je deloval kot igralec, občasno pa kot režiser. Kot igralec je leta 1954 nastopil v groteskni komediji Petra Ustinova Trobi, kakor hočeš in v vlogi vohuna Calettija nase usmeril pozornost kritikov in občinstva. Najbolj znan je kot pripovednik otroških del, posodil je namreč glas likom Miškolin, malemu in velikemu pujsu Pipiju in Melkijadu ter Maksipesu Fiku, Kot igralec pa se je preizkusil v filmih, kot sta Ne čakaj na maj in Čisto pravi gusar. Souček je dobitnik Sterijeve nagrade, Borštnikovega prstana, viktorja za življenjsko delo in Ježkove nagrade za življenjsko delo. (Foto: STA)


Elda Viler je slovenska pevka zabavne glasbe, ki je  največjo priljubljenost dosegla v 60. in 70. letih, v času razcveta slovenske popevke. Med pisci njenih pesmi so bili najbolj priznani slovenski skladatelji, kot so Mojmir Sepe, Ati Soss in Jure Robežnik. Večina si je Vilerjevo zapomnila po uspešnicah Ti si moja ljubezen, Lastovka, Nora misel in Zlati prah imaš v očeh. Po tem, ko ji je po osamosvojitvi kulturno ministrstvo odvzelo status svobodnega umetnika, se je iz razočaranja odločila za umik iz glasbe. Na ministrstvu so namreč navedli, da naj ne bi ustvarjala sodobne glasbe. Šele leta 1997 se je po dolgotrajnem pregovarjanju odločila, da nastopi na koncertu vikrške policije, leta 2009 pa je ob 50-letnici svojega prvega glasbenega nastopa priredila odmeven koncert v Križankah. Vilerjeva, ki velja za legendo slovenske glasbe, je prejela posebno priznanje Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. (Foto: STA)


Marko Fink je znani slovenski pevec resne glasbe, ki je bil rojen v izseljeniški družini v Argentini. Bil je član več argentinskih vokalnih skupin, s solistično kariero pa pričel leta 1985. Izpopolnjeval se je pri številnih evropskih pevskih pedagogih, leta 1988 pa je na podlagi pevskih uspehov prejel štipendijo in odšel na izpopolnjevanje v London. Leta 1990 je debitiral na salzburškem opernem odru in od tedaj nastopil na številnih drugih odrih po Evropi. (Foto: STA)


Milena Morača je slovenska sopranistka, ki je v Banjaluki obiskovala srednjo glasbeno šolo na oddelku za teoretske predmete in solopetje. Profesorica Julija Pejnović je pri njenem petju zaznala izjemne višine in prirojeno gibkost glasu ter jo zato usmerila v petje najvišjih sopranskih vlog. Vpisala se je na akademijo za glasbo v Zagrebu, a tam študija ni zaključila in ga je nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1980 diplomirala na akademiji, leta 2004 pa pridobila še magisterij. (Foto: STA)


Marjan Zgonc je slovenski pevec zabavne glasbe, ki je s prepevanjem pričel že v rani mladosti. S svojim petjem je pritegnil operno pevko Ondine Otto, a ker ni imel možnosti, da bi pri njej študiral solopetje, je petje opustil. Šele potem, ko je bil po dobrodelnem koncertu za bolnike, obolele za rakom v Domu španskih borcev deležen pozitivnega odziva občinstva, se je odločil za nadaljevanje glasbene kariere. Prirejati je pričel napolitanske skladbe in posnel pesmi, kot so “O Sole Mio”, “Santa Lucia”, “Serenada”, “Core N’Grato”, posnel pa je tudi duete in tercete z drugimi slovenskimi glasbeniki, med katerimi so Jožica Svete, Simona Weiss in Werner. (Foto: Facebook)


Matjaž Štine je kipar in registrirani samostojni kulturni ustvarjalec. Kot absolventa Višje šole za strojništvo ga je pot zanesla v svet kiparstva, v katerem se je povsem našel. Kot njegovo posebnost štejejo dvajset let razvijanja bronastih replik, med drugim pa je ustvaril več prepoznavnih del, kot so portret Jožeta Pučnika, portret generala Maistra in štiri skulpture mastodontov v Velenju. Do sedaj je bil prisoten na nekaj skupinskih in samostojnih razstavah, za svojo skulptura Vzvišenost II  je v okviru razstave Sublimno prejel celo odkupno nagrado. (Foto: Facebook)


Jože Snoj je pisatelj, pesnik in esejist, ki je po končani gimnaziji v Ljubljani nadaljeval študij slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1961-1971 je deloval kot novinar in lektor v kulturni redakciji Dela, v letih 1971-1993 pa kot urednik pri Državni založbi Slovenije. Sprva je ustvarjal za odrasle kot pesnik, nato kot pripovednik, po letu 1970 pa se je usmeril na mladino. Ustvarja pesmi, pripovedno prozo, eseje, kritike in članke ter posega v mladinsko književnost. Zelo pomemben je bil čas njegovega delovanja za Novo revijo, saj je bil nekaj časa celo njen glavni urednik ter soavtor znane številke 57. Je prejemnik številnih nagrad, med katerimi so Tomšičeva nagrada za novinarsko delo, Levstikova nagrade za mladinsko literaturo, nagrada Prešernovega sklada za roman Negativ Gojka Mrča, Jenkova nagrada za pesniško zbirko Poslikava notranjščine in Prešernova nagrada za življenjsko delo. (Foto: STA)


Marta Jakopič Kunaver velja za vsestransko angažirano umetnico, saj je aktivna na področju solopetja, prav tako pa je pesnica, slikarka, esejistka in arhitektka. Po deset let trajajočem delu v vlogi svobodne arhitektke je pričela ustvarjati na področju slikarstva in se usmerila v študij specialke na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. S svojim ustvarjanjem je prispevala k razvoju cerkvene umetnosti na Slovenskem, pri čemer še posebno izstopajo barvni vitraji. Do sedaj je imela že več kot 200 skupinskih in samostojnih razstav doma in v tujini, objavila pa je številne članke s področja umetnosti, poleg pa ustvarjala prozo in poezijo. (Foto: Facebook)
H. M.

http://www.demokracija.si/

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Sun, 17. Feb 2019 at 21:36

393 ogledov

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. Volitve v Evropski parlament bo zaznamovala nizka udeležba. Zagotovo se jih bo udeležilo zgolj 30, 1 odstotka volilnih upravičencev, med njimi pa bi jih največ – 18,2 odstotka – volilo stranko SDS, so ključne ugotovitve javnomnenjske ankete. Agencije Parsifal, ki je opravilajavnomnenjsko anketo,  je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami na volitvah v Evropski parlament 26. maja letos. Evropske volitve bodo kot kaže slabo obiskane, saj se jih bo zagotovo udeležilo 30,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 22,5 odstotka. Neodločenih je 2,5 odstotka vprašanih. Izmed vseh kategorij so izmerili tudi podporo glede na verjetnost odhoda na volitve in prišli do naslednjih rezultatov: Če pogledamo podskupino volivcev, ki se bo zagotovo udeležila volitev je na prvem mestu SDS z 18,2 %, sledi LMŠ s 13,1 %, SD z 12,6 %, SLS z 10,7 % in NSi s 5,6 %. Nato sledijo SMC,  SAB, Verjamem, DeSUS, Levica in SNS. Telefonsko in spletno anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 11. in 14. februarjem 2019. V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev.  Vir: Nova24Tv

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ljubljanska kulturna srenja stopila v podporo Anžeta Logarja za župana Ljubljane!