SI
Ljubljanska kulturna srenja stopila v podporo Anžeta Logarja za župana Ljubljane!
V Fokusu
Novice

Četrtek, 15. november 2018 ob 09:41

Odpri galerijo

Glede na to, da kultura predstavlja enega izmed osnovnih temeljev nacionalne zavesti, je nujno, da ji država kot tudi občina omogočata rast in razvoj, predvsem pa ustvarita pogoje, v katerih lahko v polni meri zaživi. V luči približevanja lokalnih volitvam so številni ugledni ljubljanski kulturniki izrazili podporo dr. Anžetu Logarju za župana Ljubljane. Med njimi so Lovrenc Arnič, Ivo Ban, Tone Kuntner, Jurij Souček, Elda Viler, Marko Fink, Milena Morača, Marjan Zgonc, Matjaž Štine, Jože Snoj, Marta Jakopič Kunaver in doc. dr. Brane Senegačnik. Omenjeni spadajo med 63 znanih Ljubljančanov, ki so v pismu podpore zapisali, da je način dela aktualnega župana Zorana Jankovića nesprejemljiv za njihov vrednostni sistem in obstaja alternativa, ki jo predstavlja prav Logar.

							Doc. dr. Brane Senegačnik je slovenski pesnik, prevajalec in esejist, ki je leta 1994 diplomiral iz klasične filologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1995 se je zaposlil na isti fakulteti, prevedel Sofoklejevo dramo Trahinke in objavil več esejev. Njegova poezija velja za sintezo bivanjske izpovedi, verzne melodike in pretanjene estetičnosti. Do sedaj je objavil že kar šest pesniških zbirk, pri čemer pa je treba omeniti, da je bil tudi zadnji urednik Nove revije. (Foto: STA)

Lovrenc Arnič je priznani slovenski dirigent in nekdanji vodja Državne opere in baleta v Ankari. Na Akademiji za glasbo je pričel s študijem glasbe, po končanem izobraževanju pa je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Nato je na leningrajskem Glasbenem konservatoriju “Nikolaj Rimski Korsakov” nadaljeval s študijem dirigiranja in se s pomočjo štipendije fundacije IREX izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. S svojo dirigentsko kariero je pričel z ansamblom Opere in baleta SNG Ljubljana, kjer je bil dolgoletni dirigent in umetniški direktor. Prav tako je oblikoval Ljubljanski mladinski simfonični orkester, kjer je bil dirigent in umetniški vodja. Z njim je na 8. svetovnem tekmovanju v Kerkradeu osvojil zlato medaljo s posebno pohvalo žirije, postal pa je tudi zmagovalec na 8. tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu na področju dirigiranja. Kot nosilec Gallusove bronaste plakete je poučeval kot izredni profesor na ljubljanski akademiji za glasbo in bil od leta 2005 dalje pomočnik kulturnega ministra Vaska Simonitija. Arnič je sodeloval s številnimi simfoničnimi orkestri in opernimi hišami na Balkanu, v bivši Sovjetski zvezi, Italiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, ZDA  in na Češkoslovaškem, kot dirigent pa je bil gost številnih festivalov doma in na tujem. Vseskozi se posveča glasbeni zapuščini svojega očeta, slovenskega skladatelja Blaža Arniča. (Foto: Nova24TV)


Ivo Ban je slovenski gledališki in filmski igralec, ki je po končanem študiju na AGRFT postal član Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Leta 1975 je postal član Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v svoji karieri pa je nastopal tudi v filmih in na televiziji (Rdeči boogie, Dih, Naš človek, Moj ata, socialistični kulak, Odpadnik). Ban je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, leta 1996 pa je prejel Borštnikov prstan, ki predstavlja najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke. (Foto: STA)


Tone Kuntner je gledališki igralec in pesnik, ki je leta 1968 diplomiral na AGRFT, leto pozneje pa postal član Mestnega gledališča ljubljanskega. V svoji karieri je odigral vrsto osrednjih likov v repertoarju MGL in se pojavil v televizijskih igrah in filmih. Svojo prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh je izdal leta 1966, njegovo pesniško ustvarjanje je polno protislovij, prizadevanja po sožitju z naravo, posebnosti življenja na vasi, ustvarja pa tudi ljubezensko liriko in pesmi z družbeno kritično vsebino. Obsežen pesniški opus in s tem doprinos k slovenski literaturi in kulturi mu je leta 2014 prinesel nagrado zlatnik poezije. (Foto: Robert Fojkar)


Jurij Souček je slovenski dramski igralec, ki je diplomiral tako na trgovski akademiji kot tudi na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Vse do svoje upokojitve je deloval kot igralec, občasno pa kot režiser. Kot igralec je leta 1954 nastopil v groteskni komediji Petra Ustinova Trobi, kakor hočeš in v vlogi vohuna Calettija nase usmeril pozornost kritikov in občinstva. Najbolj znan je kot pripovednik otroških del, posodil je namreč glas likom Miškolin, malemu in velikemu pujsu Pipiju in Melkijadu ter Maksipesu Fiku, Kot igralec pa se je preizkusil v filmih, kot sta Ne čakaj na maj in Čisto pravi gusar. Souček je dobitnik Sterijeve nagrade, Borštnikovega prstana, viktorja za življenjsko delo in Ježkove nagrade za življenjsko delo. (Foto: STA)


Elda Viler je slovenska pevka zabavne glasbe, ki je  največjo priljubljenost dosegla v 60. in 70. letih, v času razcveta slovenske popevke. Med pisci njenih pesmi so bili najbolj priznani slovenski skladatelji, kot so Mojmir Sepe, Ati Soss in Jure Robežnik. Večina si je Vilerjevo zapomnila po uspešnicah Ti si moja ljubezen, Lastovka, Nora misel in Zlati prah imaš v očeh. Po tem, ko ji je po osamosvojitvi kulturno ministrstvo odvzelo status svobodnega umetnika, se je iz razočaranja odločila za umik iz glasbe. Na ministrstvu so namreč navedli, da naj ne bi ustvarjala sodobne glasbe. Šele leta 1997 se je po dolgotrajnem pregovarjanju odločila, da nastopi na koncertu vikrške policije, leta 2009 pa je ob 50-letnici svojega prvega glasbenega nastopa priredila odmeven koncert v Križankah. Vilerjeva, ki velja za legendo slovenske glasbe, je prejela posebno priznanje Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. (Foto: STA)


Marko Fink je znani slovenski pevec resne glasbe, ki je bil rojen v izseljeniški družini v Argentini. Bil je član več argentinskih vokalnih skupin, s solistično kariero pa pričel leta 1985. Izpopolnjeval se je pri številnih evropskih pevskih pedagogih, leta 1988 pa je na podlagi pevskih uspehov prejel štipendijo in odšel na izpopolnjevanje v London. Leta 1990 je debitiral na salzburškem opernem odru in od tedaj nastopil na številnih drugih odrih po Evropi. (Foto: STA)


Milena Morača je slovenska sopranistka, ki je v Banjaluki obiskovala srednjo glasbeno šolo na oddelku za teoretske predmete in solopetje. Profesorica Julija Pejnović je pri njenem petju zaznala izjemne višine in prirojeno gibkost glasu ter jo zato usmerila v petje najvišjih sopranskih vlog. Vpisala se je na akademijo za glasbo v Zagrebu, a tam študija ni zaključila in ga je nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1980 diplomirala na akademiji, leta 2004 pa pridobila še magisterij. (Foto: STA)


Marjan Zgonc je slovenski pevec zabavne glasbe, ki je s prepevanjem pričel že v rani mladosti. S svojim petjem je pritegnil operno pevko Ondine Otto, a ker ni imel možnosti, da bi pri njej študiral solopetje, je petje opustil. Šele potem, ko je bil po dobrodelnem koncertu za bolnike, obolele za rakom v Domu španskih borcev deležen pozitivnega odziva občinstva, se je odločil za nadaljevanje glasbene kariere. Prirejati je pričel napolitanske skladbe in posnel pesmi, kot so “O Sole Mio”, “Santa Lucia”, “Serenada”, “Core N’Grato”, posnel pa je tudi duete in tercete z drugimi slovenskimi glasbeniki, med katerimi so Jožica Svete, Simona Weiss in Werner. (Foto: Facebook)


Matjaž Štine je kipar in registrirani samostojni kulturni ustvarjalec. Kot absolventa Višje šole za strojništvo ga je pot zanesla v svet kiparstva, v katerem se je povsem našel. Kot njegovo posebnost štejejo dvajset let razvijanja bronastih replik, med drugim pa je ustvaril več prepoznavnih del, kot so portret Jožeta Pučnika, portret generala Maistra in štiri skulpture mastodontov v Velenju. Do sedaj je bil prisoten na nekaj skupinskih in samostojnih razstavah, za svojo skulptura Vzvišenost II  je v okviru razstave Sublimno prejel celo odkupno nagrado. (Foto: Facebook)


Jože Snoj je pisatelj, pesnik in esejist, ki je po končani gimnaziji v Ljubljani nadaljeval študij slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1961-1971 je deloval kot novinar in lektor v kulturni redakciji Dela, v letih 1971-1993 pa kot urednik pri Državni založbi Slovenije. Sprva je ustvarjal za odrasle kot pesnik, nato kot pripovednik, po letu 1970 pa se je usmeril na mladino. Ustvarja pesmi, pripovedno prozo, eseje, kritike in članke ter posega v mladinsko književnost. Zelo pomemben je bil čas njegovega delovanja za Novo revijo, saj je bil nekaj časa celo njen glavni urednik ter soavtor znane številke 57. Je prejemnik številnih nagrad, med katerimi so Tomšičeva nagrada za novinarsko delo, Levstikova nagrade za mladinsko literaturo, nagrada Prešernovega sklada za roman Negativ Gojka Mrča, Jenkova nagrada za pesniško zbirko Poslikava notranjščine in Prešernova nagrada za življenjsko delo. (Foto: STA)


Marta Jakopič Kunaver velja za vsestransko angažirano umetnico, saj je aktivna na področju solopetja, prav tako pa je pesnica, slikarka, esejistka in arhitektka. Po deset let trajajočem delu v vlogi svobodne arhitektke je pričela ustvarjati na področju slikarstva in se usmerila v študij specialke na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. S svojim ustvarjanjem je prispevala k razvoju cerkvene umetnosti na Slovenskem, pri čemer še posebno izstopajo barvni vitraji. Do sedaj je imela že več kot 200 skupinskih in samostojnih razstav doma in v tujini, objavila pa je številne članke s področja umetnosti, poleg pa ustvarjala prozo in poezijo. (Foto: Facebook)
H. M.

http://www.demokracija.si/

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 21. Oct 2019 at 14:48

0 ogledov

PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja«
Danes, nekaj minut pred 6. uro zjutraj, so na PU Celje, bili obveščeni o ropu vozila za prevoz denarja. Rop se je zgodil na avtocestnem uvozu Ljubečna, ko sta dva neznana, zamaskirana in oborožena storilca ustavila vozilo za prevoz denarja in ukradla denar, ki je bil v vozilu. Tatova, za zdaj neznana storilca, sta se po ropu odpeljala po avtocesti v smeri proti Ljubljani. Policija ju še išče, v incidentu pa ni bil poškodovan nihče. Na območju Ljubljane so nato dopoldne našli uničeno vozilo, ki bi lahko ustrezalo tistemu, ki sta ga uporabljala storilca. V podjetju Sintal so nam potrdili, da je bil oropan njihov kombi. PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja« Pri ropu bi naj sta storilca uporabila avtomatsko strelno orožje. Nihče ni bil poškodovan. Storilci, so glede na vzorec , ki sta ga prakticirala, ali gledala akcijske filme ali pa še imata določeno kilometrino na področju kriminalitete povezano z ropi in uporabo strelnega orožja. Kako hitro sta odšla in kasneje tudi poskušala s zažigom morebitnega vozila ki je uporabljeno v oboroženem ropu, kažeta vzorec ki se mu reče otežiti ali onemogočiti izsleditve roparjev. Zaposleni pri podjetju ki so bili, skupaj z vozilom in seveda denarjem, pa bodo predmeti prečesavanja, spraševanja, rešetanja z vprašanji raznoraznih vedenjskih strokovnjakov. Za enkrat kaže na preverjanje glede uporabe vseh previdnostnih ukrepov in ukrepov ki jih zajema protokol za opravljanje te dejavnosti.

Sun, 20. Oct 2019 at 17:32

289 ogledov

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor
Pred dnevi se je v našem nabiralniku znašlo pismo s precej obsežnim pisanjem, sicer brez podpisa avtorja, kar pomeni, da gre za anonimko, v katerem je kopica informacij, ki v nič kaj rožnato luč postavlja sedanje lastnike mariborske Aktiva varovanje d.d., in peščico nekdanjega vodstva in večinskih lastnikov Varnost Maribor d.d.. Prvi vtis napeljuje k sklepu, da gre pri zgodbi Varnost Maribor d.d. in njene prodaje MS Holdingu oziroma Mihaelu Strmljanu, enemu bogatejših slovenskih tajkunov, za triler, v katerem najdeš korupcijo, pranje denarja, kršenje zakonodaje s področja zasebnega varovanja etc. Ampak, zgodbo je treba nekje pričeti, pa naj bo to o "izpuhtelem" milijonu evrske gotovine iz blindiranega vozila Aktive varovanja za prevoz denarja. O Aktivi varovanju d.d., največjem slovenskem igralcu na področju zasebnega varovanja, ki ga preko svojega MS Holdinga tri leta  100 odstotno lastniško obvladuje eden bogatejših Slovencev Mihael Strmljan, je bilo v letu 2019 kar nekaj novinarskih zapisov. Najprej o skrivnostnem izginotju enega milijona evrov gotovine iz blindiranega vozila za prevoz denarja in vrednostnih papirjev, ki še do danes ni doživelo kriminalistično tožilskega epiloga. Na kratko za obudtev spomina: kraja naj bi se zgodila kar na  dvorišču poslovne enote Aktive varovanja v Celju, na Trnoveljski cesti. Varnostnika, ki sta prevažala denar, naj bi sicer blindirani avtomobil usodnega dne dopoldan pustila na dvorišču podjetja, ki pa naj ne bi bilo ustrezno varovano. Čeprav je bilo vozilo, polno dragocenega tovora, sta ga pustila odklenjenega, ključe pa odložila kar na armaturni plošči vozila. Kot rečeno, epiloga še ni, pa tudi o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora javnost ni bila obveščena. Drugi primer, ki je septembra lani napolnil strani slovenskih medijev, je povezan s samomorom varnostnika soboške enote Aktive varovanja, ki si je vzel življenje s službeno pištolo. Ob tragičnem dogodku na Goričkem se je postavilo vprašanje, kaj je z domnevnimi pritiski in mobingom nad zaposlenimi in kako v Aktivi varovanje upoštevajo stroga pravila nošenja in hrambe orožja ter streliva. Inšpekcija notranjega ministrstva je pokazala kopico pomanjkljivosti. So podobne pomanjkljivosti ugotovili tudi pri drugem primeru domnevnega samomora varnostnika Aktive varovanja v trgovskem centru Spar v Rušah?! V medijih poročil o tem ni bilo zaslediti, nanj so nas opozorili v pismu anonimni delavci Aktive varovanja.  V anonimnem pismu zaposleni na področju prevoza denarja, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti, s prstom kažejo na Zvonka Žurana in Marka Baumana, prvi je direktor, drugi pa njegov pomočnik sektorja prevoza dragocenosti. Še več, za oba so zapisali, da bi morala kazensko in materialno odgovarjati, ker sta objektivno kriva za "izginotje" enega milijona evrov gotovine iz blindiranega, zato pa odklenjenega vozila. Nekateri indici celo govorijo o tem, da naj bi se "izginotje" denarja zgodilo tudi s pomočno notranjega "žvižgača," menijo anonimni pisci pisma. Sicer pa naj bi do spremembe "režima" prevoza gotovine, vsako jutro ob 7.45 pred stavbo PE Aktiva Celje, praktično vsem na očeh, postavili trije kombiji, odprli zadnja vrata na stežaj in si vsem na očeh predajali vreče z denarjem. Po novem se po denahr hodi v Maribor. V anonimki so se razpisali tudi o mizernih plačah, o mizernih nadomestilih za stroške prevoza na delo, o minimalnem nadomestilu za malice, o minimalnem dopustu, o nepriznavanju nadur..... za kar naj bi bil odgovoren sindikalnih šef Bernhard Mraz, ki je podpisal takšno pogodbo s poslovodstvom oziroma z izvršnim direktorjem Aktive varovanja Šmigocem, v zahvalo pa ga je uprava Aktiva varovanje "nagradila" s pisarniškim delom. Anonimni delavci Varnosti Maribor, danes Aktiva varovanje, ugotavljajo, da so s spremembo lasništva prišli iz dežja pod kap. Slabše skoraj ne more biti, mnogi izgubljajo živce, orožje imajo pri sebi.....?! V nadaljevanju: kako so Strmljanovi v "boju" za prevzem Varnosti Maribor premagali Pistotnikove, lastnike ljubljanskega Sintala. Kako je Mihael Strmljan, kljub pravnomočni obsdbi,  prišel do licence, kako se je pomočnik generalnega direktorja GPU dr. Robert Ratkovič po spornem prevzemu Varnosti Maribor hitro preselil na sedež izvršnega direktorja novonastale Aktiva varovanje d.d. Od kod družini Pišek, nekdanjim večinskim lastnikom Varnosti Maribor, kapital za nakup garažne hiše v mariborskem Cityju in soboške Blisk montaže. Zakaj Igor Banič, direktor Blisk montaže predseduje nadzornemu svetu mariborskega Nigrada?! 

Sun, 20. Oct 2019 at 12:48

225 ogledov

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi
Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem dolgotrajne oskrbe. Tako je v začetku tedna potekala seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so poslanke in poslanci razpravljali o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. V četrtek pa je na predlog SDS potekala tudi izredna seja Državnega zbora, kjer je bilo slišati, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično, kar kažejo tudi ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da vlada zadnjih deset let ni namenjala denarja v izgradnjo potrebnih domov za starejše in druge oblike socialnega varstva, je pa za drage in povsem neuporabne študije porabila 74,5 milijonov evrov. Poleg tega, da je torej sistem socialnega varstva za starejše slab, se tudi s pokojninskim sistemom ne godi nič bolje. Pokojninska reforma iz leta 2012, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, je pomenila le prvi korak, ki pokojninski sistem rešuje le še nekaj let. Zaradi neukrepanja vlad, ki so sledile, smo izgubili dragocen čas za postopno prilagajanje.  Vlada je nedavno pripravila nove spremembe pokojninske zakonodaje, s katerim se med drugim predvideva zvišanje odmernega odstotka in dvojni status upokojencev, ki pomeni sočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti, vendar pa kot ugotavlja evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je pripravljena pokojninska zakonodaja slaba, predlogi pa so krivični, škodljivi, finančno nevzdržni in neodgovorni. V nadaljevanju objavljamo stališče Romane Tomc glede predvidene pokojninske zakonodaje:  Predlogi so populistični. Vlada predlaga spremembe, ki so všečne, v nebo vpijoče sistemske pomanjkljivosti pokojninskega sistema pa ostajajo nerešene: zapletenost in nepreglednost sistema, nezdrava solidarnost, ki rezultira v krivičnih razmerjih med upokojenci, finančna nevzdržnost in privilegirane pokojnine - tega pa se ta vlada ne upa dotakniti.  Predlogi so krivični. Dvig odmernih odstotkov in bonusi za otroke bodo veljali za tiste, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, vendar na drugi strani za obstoječe upokojence ni predvideno nič, niti drugačno / ugodnejše usklajevanje, s čimer bi ublažili razkorak, ki bo nastal zaradi različnega upokojitvenega trenutka.  Predlogi so škodljivi. S stalnimi popravki, ker so se pravice dodeljevale enkrat enemu, drugič drugemu, so se porušila vsa razmerja med upokojenci. Ne glede na to, da so imeli ljudje enake plače, da so plačali enako prispevkov, imeli enako število let pokojninske dobe in vse ostale okoliščine, so danes njihove pokojnine različne. Predlagane spremembe bodo z vidika enake obravnave naredile dodatno škodo. Predlogi so finančno nevzdržni.Odhodki pokojninske blagajne se bodo zaradi predlaganih sprememb v naslednjih letih izjemno povečali. ‬V času gospodarske rasti znaša primanjkljaj v pokojninski blagajni cca 1 milijardo €. Ob napovedanem ohlajanju gospodarstva in posledično manjših prilivih iz naslova prispevkov, ti ukrepi ne bodo uresničljivi brez velikih rezov na drugih področjih, povišanja davkov ali dodatnega zadolževanja. Predlogi so neodgovorni.Vladna koalicija se ne obremenjuje s tem, da bo zaradi sedanjih populističnih, neuravnoteženih in finančno nevzdržnih potez v naslednjih letih stanje pokojninskega sistema še bolj kritično. S posledicami se bo morala soočiti neka druga vlada.  Vir:sds.si

Fri, 18. Oct 2019 at 17:02

319 ogledov

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom
Tudi Murska Sobota bo v kratkem "dobila" materinski dom. Soboška škofijska Karitas se je s pomočjo donatorjev in soboških obrtnikov, ki se že tradicionalno odzovejo na različne solidarnostne akcije, pričela z obnovo starejše hiše. Že pred desetletjem so v škofijski Karitas prisluhnili pobudam po vzpostavitvi prvega materinskega doma v Pomurju in konec leta 2015 je začel nastajati materinski dom v Svetem Juriju ob Ščavnici. Ob tem pa so po besedah Jožefa Kocipra, generalnega tajnika soboške škofijske Karitas, razmišljali o podobnem objektu tudi v Murski Soboti, kar so ves čas narekovale potrebe, je dejal na današnji priložnostni tiskovni konferenci.  »Ves čas pa smo si prizadevali, da bi tudi v Murski Soboti imeli to hišo. Kajti matere, ki potrebujejo tovrstno pomoč, imajo veliko opravkov na CSD, zavodu za zaposlovanje, sodiščih, šolstvu in tako naprej, da lahko otroci hodijo v šolo. Zaradi tega smo veseli, da smo konec lanskega leta pridobili hišo v središču mesta Murska Sobota. To hišo celo leto že počasi urejamo iz družinske hiše v materinski dom, za kar je potrebno veliko preureditev.« Po besedah Vlada Mandiča, predsednika OOZ Murska Sobota, se soboški obrtniki tradicionalno odzivajo na različne pobude za sodelovanje pri humanitarnih in solidarnostih akcijah. Obrtniki Murska Sobota (OOZ), ki so se pridružili tej humanitarni akciji: Malar – pišt. d.o.o., Soboslikarstvo-fasaderstvo Janez Škraban s.p., Slikopleskarstvo in fasaderstvo Merica d.o.o. ter Sapač slikopleskarstvo in fasaderstvo d.o.o. Samo naložbo ocenjujejo na 50 tisoč evrov, materinski dom pa bo imel vsaj pet sob s kopalnicami in kuhinjo. Hiša je v zelo dobrem stanju, družina, ki je bivala v njej prej, je bila skrben gospodar. Vseeno so morali zamenjati okna, napeljavo centralne kurjave in inštalacije,  uredili pa so še dodatne podstrešne sobe.  Po besedah Vlaste Glavač, direktorice materinskega doma pri škofijski Karitas, bo Dom, ki bi ga naj predali namenu še pred letošnjim božičem,  sprejel matere, ki so se znašle v stiski; matere, ki niso deležne podpore partnerja ali bližnjih ter potrebujejo začasno pomoč in podporo. Večinoma bežijo pred fizičnim ali psihičnim nasiljem, srečujejo pa se tudi z drugimi težavami, zaradi katerih ostanejo brez strehe nad glavo. Med njimi so tako zaposlene kot brezposelne ženske; mnoge so v preteklosti bile povsem odvisne od partnerjev.

Fri, 18. Oct 2019 at 16:16

272 ogledov

Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod poziv Slo. EU poslancev o vstopu Hrvaške v schengensko območje
Šesterica evro poslancev iz Slovenije, Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) so v skupnem pozivu poudarili, da je popolnoma nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi strateško odločitev o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času. Vso zadevo bi preustili novi EU komisiji, pod vodstvom Ursule von der Leyen. Z "ločenim" mnenjem se je oglasila evropska poslanka Romana Tomc SDS/ELS in pojasnila svojo zadržanost do podpisa poziva evropskih poslancev iz Slovenije o vstopu Hrvaške v schengensko območje. "Vstop Hrvaške v schengen je zagotovo v slovenskem interesu. Jasno je tudi, da mora Hrvaška pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje. Ker gre za izjemno občutljivo politično vprašanje, bi morali odgovor nanj iskati na najvišji diplomatski ravni. Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora.  Prav tako v tem trenutku ne poznam uradnega mnenja Vlade Republike Slovenije, kar terja dodatno zadržanost. Upam, da bo Vlada Republike Slovenije pri stališču glede vstopa Hrvaške v schengen ravnala preudarno in v korist Slovenije," je sklenila Romana Tomc.

Fri, 18. Oct 2019 at 15:50

377 ogledov

Na konstitutivni seji se je sestala preiskovalka DZ za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi
Danes se je na prvi, konstitutivni seji, sestala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Preiskovalno komisijo  vodi poslanec SDS Žan Mahnič. Žan Mahnič, predsednik preiskovalke DZ v zadevi F.  Kangler in drugi »Danes smo imeli javni del zasedanja, kjer smo se seznanili z ustanovitvijo te preiskovalne komisije, našteto je bilo, s kakšnim namenom smo se ustanovili, in sicer gre za preiskavo sumov zlorab pravosodja, sumov vplivanja na policijo, na tožilce in na sodnike v primeru Franca Kanglerja,« je povedal poslanec Mahnič in dodal, da glede na vso dokumentacijo, ki jo komisija že ima in glede na vse, kar so mediji že poročali »smo sprejeli sklep o izvedenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih.« Preiskovalna komisija je tako določila, da za namene preiskave od PU Maribor zahteva vso dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja. »Enako komisija zahteva vso dokumentacijo, vezano na Franca Kanglerja, od okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in od Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Prav tako pa zahtevamo dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja od okrožnega sodišča v Mariboru, od okrajnega sodišča v Mariboru, pa tudi od Vrhovnega sodišča RS,« je naštel Mahnič. Dodal je še, da bo komisija od Arhiva Republike Slovenije zahtevala vso arhivsko dokumentacijo, v kateri se omenja nekdanjega agenta Službe državne varnosti Janeza Žirovnika, ki je danes sodnik. »Komisija je nekaj materiala za svoje delo že zbrala, in sicer smo vpogledali v gradivo, ki bo tudi podlaga za prvo ponedeljkovo zaslišanje, to pa je magnetogram 1. nadaljevanja 12. nujne seje komisije za peticije z dne 20.1.2016,  magnetogram 1. točke dnevnega reda 8. seje KNOVS z dne 10.4. 2019 in  magnetogram 2. točke dnevnega reda 11. seje KNOVS z dne 4.6.2019. Prav tako smo vpogledali v knjigo Zorana Šariča Županov boj – Franc Kangler zakulisje  osebne in politične apokalipse, vpogledali smo tudi v  gradivo Kangler Franca, ki je dostopno v internem sistemu UDIS in v gradivo Franca Kanglerja, ki je na vpogled v varnostnem območju v arhivu preiskovalne komisije,« je naštel poslanec Mahnič.  Kot je pojasnil, je preiskovalna komisija sprejela tudi sklep, da je na seznamu zaslišanih prič Franc Kangler, »tako da bo v ponedeljek ob 8. uri zjutraj prvo zaslišanje, kjer bo Kangler nastopil bo kot priča.«Predsednik preiskovalne komisije je še napovedal, da bo preiskovalna komisija po zaslišanju opravila še eno zasedanje, kjer se bodo dogovorili o dodatno vabljenih pričah. »Morda je malce nenavadno, da komisija po 14 dneh od ustanovitve začne z zaslišanji, ampak to je način mojega dela, da nalogo opravim hitro in učinkovito ter skladno s pravili, ki veljajo,« je povedal Mahnič in dodal, da je bila danes sklicana seja glede na gradivo, ki je na voljo. »Morda je delo pri moji komisiji nekoliko lažje od dela ostalih komisij, kajti druge komisije morajo čakati na gradiva mesece in mesece, pri nas pa je nekaj gradiva že bilo na voljo,« je še povedal Mahnič, ki je še dodal, da vsak od članov komisije lahko predlaga dodatni seznam vabljenih prič. Vir: sds.si

Zadnji komentarji

Miha Skumarc

2019-08-11 23:34:36


Da, groza.
APMMB2

2019-07-28 06:13:29


Milan Kučan je poosebljeno zlo. Kjerkoli se pojavi in karkoli naredi, naredi škodo. Če se spomnimo samo začetka njegove politične kariere, ko je odnesel Staneta Kavčiča. Kavčič je bil sicer komunist, a vseeno je njegova partijska odstavitev pomenila zastoj v Sloveniji. Potem se je povzpel do generalnega sekretarja CK ZK in pod njegovim vodstvom je Slovenija bankrotirala. Bankrot Jugolavije in tudi Slovenije je povzročilo komunistično vodstvo. Se pravi je za Slovenijo pri bankrotu bil prav Kučan eden glavnih. Nasprotoval je osamosvojitvi, pa je k sreči bil poražen. Potem je nasprotoval demokratizaciji in vladavini DEMOSa. Zmagal je, saj je DEMOS razpadel in začelo se je obdobje kučanizma oziroma Murgljevanje. To vlada še danes. Kar ukaže mali mož, se nemudoma uresniči. Vmes, med padcem Demosa in današnjega dne je dolgo obdobje Murgljvanja, kjer so vidne sledi Milana Kučana. Skoraj vsa kadrovska politika je obremenjena s Kučanom. Skorajda nobenega visokega položaja v Sloveniji ne zasedejo, brez pritrditve Kučana. Kam pa je to Slovenijo pripelajlo vidimo po tem, da smo začeli zaostajati za državami vzhodnega bloka, ki so bile daleč za nami. Ugled Slovenije je v svetvni areni znatno upadel. Nihče se več ne zanima za Slovenijo. Tujih investicij je vse manj. BDP stagnira. Vlada nezadovoljstvo, ki se odraža pred vsem z zapuščanjem države. Slovenci se izseljujejo,prihajajo pa tujci in Kučan dobiva nove in nove volivce. Kučan je ustanovitelj Foruma 21. To je organizacije, ki uničuje slovensko gospodarstvo. Med člani Foruma je največ kriminalcev in največ direktorjev, ki so zavozili svoja podarjena podjetja. Na čelu teh je MIlan Kučan. Pa tega Slovenci ne smejo videti. Šopiril se bo pred Prekmurci s proslavo. Ali bodo Prekmurci požrili to žalitev? Prav Kučan jim je uničil Muro, Pomurko in druga podjetja. Mnoge je nagnal v tujino za golo preživetje. Podaril jim je Polaniča, ki je edini, ki je v Prekmurju profitiral V času največje prekmurske krize, si ni upal obskati Prekmurja. Sedaj pa si misli, da so Prekmurci pozabili njegovo kvarno delovanje. Žal, ni uničil le Prekmurja, uničil je Slovenijo.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ljubljanska kulturna srenja stopila v podporo Anžeta Logarja za župana Ljubljane!