Poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin je v intervjuju za spletni portal Nova24TV 25. oktobra spregovorila o aktualnem dogajanju na mednarodnem političnem prizorišču. Komentirala je mnenje Evropske komisije glede proračuna Republike Slovenije in poudarke proračuna Evropske unije pa tudi odločitve, ki bodo zaznamovale oziroma oblikovale skupno evropsko prihodnost. Vabljeni k branju celotnega intervjuja.

Spoštovana evropska poslanka Patricija Šulin, pred dnevi je Evropska komisija s pismom odgovorila na slovenski osnutek proračunskega načrta in Slovenijo pozvala, naj čim prej posreduje posodobljen osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto, ki bo zagotovil skladnost s cilji v evropskih priporočilih za Slovenijo. Na družabnem omrežju Twitter ste bili zelo ostri do tako neodgovornega ravnanja slovenske vlade.

Kot določajo proračunska pravila, uvedena v finančni krizi, morajo države območja evra osnutke proračunskih načrtov poslati v Bruselj vsako leto do sredine oktobra. Slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca je ravnala skrajno neodgovorno, ko je v Bruselj poslala osnutek proračunskega načrta, zavedajoč se, da predpostavke ne držijo. Komisija je bila zelo jasna, da slovenski osnutek proračunskega načrta vključuje le do sedaj sprejete ukrepe brez načrtovanih ukrepov za leto 2019. Očitno je vladna koalicija mislila, da lahko pretenta Evropsko komisijo, le–ta pa ji je upravičeno primazala zaušnico.

Seveda pa sedaj ne bo nihče iz vladnih vrst prevzel odgovornosti za to blamažo.

Točno tako. S prstom kažejo drug na drugega, iščejo cenene izgovore, namesto da bi se posipali s pepelom in priznali svojo napako. Premier Šarec je še en dan pred pismom Evropske komisije zatrjeval, da ne pričakuje nobenih težav, le dan pozneje pa ga je Evropska komisija demantirala. Upam, da to ne pomeni, da bo Evropska komisija novembra pri ocenjevanju proračunov Slovenijo najbrž ponovno umestila v skupino s tveganji.

Za nami so volitve v Državni zbor Republike Slovenije in manj kot mesec dni nas loči od lokalnih volitev. Za nami je torej politično vroče poletje, pred nami pa politično pestra jesen. Kako ocenjujete politično situacijo v Sloveniji?

In približno sedem mesecev nas še loči do volitev v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji 26. maja 2019. Če se vrnem na vprašanje: politična situacija v Sloveniji ni ravno najbolj ugodna. Potrebno je reči bobu bob: vlada, ki jo sestavlja šesterček, je nastala na silo, z edino skupno točko: onemogočiti prevzem vlade Janezu Janši. Še vedno se lovijo, že tudi kakšen spor smo videli, lahko bi rekli, da tavajo v temi. Programa nimajo, številni v vladni ekipi so brez izkušenj in vizije. Skrbi me gospodarsko stanje pod to vlado. Bodo z nespametnimi ukrepi pregnali vse uspešne podjetnike? Prav tako se je potrebno zavedati, da pokojninski in socialni sistem ne bosta več dolgo zdržala vseh pritiskov. Mi potrebujemo ugodno okolje za razvoj gospodarstva. Vlada pa namesto, da bi uvajala rešitve, uvaja nove davke in še več birokracije.

Z novimi davki se ne rešuje problema brezposelnosti, odhajanja mladih v tujino in čedalje večje revščine, predvsem med starejšimi.

Na pravkar končanem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ste potrdili stališče Evropskega parlamenta glede proračuna Evropske unije za leto 2019. Kot članica odbora za proračun ste se zagotovo intenzivno ukvarjali s tem dokumentom. Ste zadovoljni z vsebino? Kaj bodo glavne prioritete v naslednjem evropskem proračunu?

Varnost, migracije in zaposlitev ostajajo na vrhu lestvice problemov, ki skrbijo evropske državljane, kar kaže tudi raziskava javnega mnenja Eurobarometer. Evropski proračun imamo zato, da z njim pomagamo evropskim državljanom in državam pri soočanju s temi problemi. Evropski parlament se zavzema za proračun v višini 166,3 milijarde evrov za prevzem obveznosti, kar je 3,5 odstotka več kot lani. Da bi zagotovili varnost naših državljanov in zaščitili zunanje meje, so potrebni ljudje in oprema, potrebno je sodelovanje. Vse to zahteva konkretna sredstva, deklaracije so premalo. Zato sem se že v postopku obravnave na odboru za proračun zavzemala, da se tem področjem nameni dovolj sredstev, in podpirala predlog Evropskega parlamenta za povečanje sredstev v razdelku 3 – Varnost in državljanstvo – za 127,75 milijonov evrov. Namen je med drugim povečati sredstva za sklad za azil, migracije in vključevanje ter okrepiti agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (EUROPOL), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA).

Vi se zavzemate za to, da se mora Evropska unija pri soočanje z nezakonitimi migracijami predvsem osredotočiti na temeljne vzroke migracij.

Absolutno. Konflikti in revščina v državah okrog nas žene ljudi k iskanju boljšega življenja, zato se mora unija hkrati z aktivnostmi doma angažirati pri odpravljanju glavnih vzrokov migracij, še posebej v evropskem sosedstvu in v Afriki. Zato tudi podpiram namero Evropskega parlamenta, da se povečajo sredstva za spodbujanje miru in varnosti v južnem sosedstvu, na primer v Libiji, in za predpristopno pomoč zahodnemu Balkanu. Potrebno se je zavedati, da so v celotni EU še vedno velike težave z nevarnostjo terorizma in nekontroliranimi migracijami. Slovenija pri tem ni nobena izjema, žal pa tudi vlada Marjana Šarca nekako ob teh temah potisne glavo v pesek. Moramo pomagati pomoči potrebnim, ilegalne migrante pa vrniti v njihove izhodiščne države. Slovenija je v času Mira Cerarja pričakala migrantski val popolnoma nepripravljena. Tudi Schengen je padel prav v Sloveniji. Če ne bodo sprejeti konkretni in odločni ukrepi, obstaja nevarnost, da Slovenija postane migrantski žep.

Kot tretji problem, ki najbolj tare naše državljanke in državljane, ste omenili zaposlenost.

Čeprav se je zaposlenost v zadnjih letih povečala, od leta 2014 je bilo, denimo, v Evropski uniji ustvarjenih skoraj 12 milijonov novih delovnih mest, je, seveda, še veliko prostora za izboljšave. Delovna mesta ne padajo z neba in da jih bomo v uniji imeli, moramo vlagati v raziskave, inovacije, v izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti med mladimi Evropejci. Zato podpiram prizadevanja Evropskega parlamenta za občutno povečanje sredstev za Erasmus+ in okrepitev Obzorja 2020 za spodbujanje raziskav, Instrumenta za povezovanje Evrope vlaganja v infrastrukturo ter Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja COSME.

Kot članica delegacije Evropskega parlamenta boste letos ponovno imeli čast in privilegij, da boste sodelovali v intenzivnih pogajanjih o proračunu Evropske unije za leto 2019 v spravnem postopku.

Drži. Na osnovi resolucije, o kateri smo glasovali na tem plenarnem zasedanju, bodo potekala pogajanja s Svetom, da bi pravočasno sprejeli proračun Evropske unije za leto 2019. Vesela in počaščena sem, da bom imela priložnost že tretjič sodelovati v spravnem postopku za sprejem proračuna EU. Pogajanja so intenzivna in pomenijo tudi veliko odgovornost, saj je od uspešnega in pravočasnega dogovora odvisno financiranje številnih evropskih projektov.

Na zadnjem plenarnem zasedanju ste obravnavali in sprejeli tudi delovni program Evropske komisije za leto 2019. V svoji razpravi ste delovni program pozdravili.

Delovni program Evropske komisije za leto 2019 odraža ambicije in vsebino septembrskega Junckerjevega nagovora o stanju v uniji. V naslednjih mesecih potrebujemo še večjo osredotočenost na rezultate, s čimer bomo dokazali, da lahko naši državljani in državljanke z optimizmom in zaupanjem zrejo v prihodnost. V Evropski uniji dosegamo zavidljive gospodarske rezultate, pomembno pa je, da bo ta gospodarska rast koristila vsem. Potrebujemo dober dogovor glede večletnega finančnega okvira, ki nam bo omogočil soočenje z izzivi, ki so pred nami: migracije in varnost, izzivi svetovne digitalizacije, poglobljena monetarna unija in pravičen notranji trg so le ena izmed pomembnih področij. Ne smemo si dovoliti, da bi zmanjšali sredstva za kmetijsko in kohezijsko politiko, ki so izjemnega pomena za Slovenijo. Poleg zaključka pogajanj na številnih področjih ter sprejetja odprtih predlogov, ki so še v obravnavi, ne smemo pozabiti tudi na dolgoročne cilje, kjer moramo nadaljevati z razpravo o prihodnosti Evropske unije, predvsem v luči morebitnih institucionalnih sprememb, ki bodo povezavo okrepile in jo še bolj približale našim državljankam in državljanom.

Omenili ste večletni finančni okvir, ki je ena pomembnejših tematik, ki je visoko na dnevnem redu Evropskega parlamenta. Z večletnim finančnim okvirom se določi celoten znesek ter zneske po posameznih področjih dejavnosti, ki jih Evropska unija v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti. Na kaj bi se po vašem mnenju morali najbolj osredotočiti?

Sedanji večletni finančni okvir, katerega začetek sega v leto 2014, se bo v letu 2020 zaključil, zato po letu 2020 potrebujemo dober večletni finančni okvir, s katerim bomo poenostavili sprejemanje letnih evropskih proračunov, zagotovili proračunsko disciplino in predvidljivost finančnih sredstev EU. V naslednjem večletnem finančnem okviru je potrebno finančna sredstva še v večji meri usmeriti na tista področja, ki predstavljajo dodano vrednost ter spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje. Raziskavam in inovacijam je treba nameniti višje financiranje, kot so ga bile deležne v sedanjem finančnem okviru, kohezijska politika pa mora tudi v prihodnosti ostati glavna naložbena politika Evropske unije. Poleg tega moramo podvojiti sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih. Čeprav se stopnja brezposelnosti mladih v državah članicah niža, nas na tem področju čaka še veliko dela. Zato moramo še naprej vlagati v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja.

Glede na pretekle izkušnje in na aktualne geopolitične razmere si še posebej prizadevamo za večjo aktivnost na področju varnosti z novim razdelkom, ki naj bo namenjen varnosti, miru in stabilnosti, da bi prispevali h krepitvi evropske obrambne unije. Potrebujemo program za raziskave na področju obrambe in za razvoj industrije, ki bo predstavljal dopolnitev obstoječim ukrepom držav članicam. Večje obrambno sodelovanje med državami članicami bi prineslo večjo učinkovitost in zmanjšanje stroškov.

Jure Ferjan

Prvotno objavljeno http://nova24tv.si